Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 16. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00, 58/03) in Sklepa o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta čistilna naprava Dolenja vas (Uradni list RS, št. 109/07) je Občinski svet Občine Ribnica na 11. redni seji 16. oktobra 2008 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986 – 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica za obdobje 1986–1990, (Uradni list RS, št. 42/03) sprejme občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) za čistilno napravo Dolenja vas v Občini Ribnica, izdelovalca Struktura d.o.o., Mirna Peč, februar 2008, št. projekta UO 731.

OPPN za čistilno napravo Dolenja vas vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje in predvidene ureditve čistilne naprave.
Tekstualni del obsega:
Opis prostorske ureditve
Obseg območja urejanja
Območje prostorskega načrta
Meje območja urejanja
Planske opredelitve območja obravnave
Velikost obravnavanega območja in gradbena parcela
Umestitev načrtovane ureditve v prostor in pogoji oblikovanja
Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
Urbanistično arhitektonska zasnova
Prostorski izvedbeni pogoji in usmeritve za projektiranje ter gradnjo
Zasnova krajinske in hortikulturne ureditve
Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture
Cestno omrežje in druge prometne površine
Vodovodno omrežje
Odvajanje odpadnih vod
Električno omrežje
Telekomunikacijsko omrežje
Ogrevanje
Rešitve in ukrepi za odpravo negativnih vplivov ter varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih virov
Rešitve za upravljanje z vodami
Varovanje okolja
Ohranjanje narave
Varstvo kulturne dediščine
–varstvo kmetijskih zemljišč
Vplivno področje med gradnjo
Vplivno področje med obratovanjem
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Požarna varnost
Varstvo pred drugimi naravnimi nesrečami
Drugi pogoji posega v prostor, parcelacija in etapnost gradnje
Tolerance
Parcelacija
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
Obveznosti investitorja in izvajalcev
Monitoring
Ukrepi v primeru prekoračitev dopustnih vrednosti
Druge obveznosti investitorja in izvajalcev
Usmeritve za določitev meril in pogojev za območje urejanja po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Kartografski del obsega:
2.1 Namenska raba prostora, obstoječe stanje – izseki iz kartografskega dela prostorskih aktov z mejo območja urejanja
2.1.1 Izsek iz planskega akta M 1:5000
2.1.2 Izsek iz izvedbenega akta (odlok o PUP) M 1:5000
2.1.3 Geodetski posnetek obstoječega stanja M 1:500
2.2 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:7000
2.2.2 Situacija katastra z obstoječo parcelacijo M 1:500
2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova M 1:500
2.2.4 Načrt parcelacije in tehnični elementi za zakoličenje parcel in objektov M 1:500
2.2.5 Načrt ureditev poteka omrežja – zasnova energetske, komunalne, prometne in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objekta M 1:500
2.2.6 Vplivno območje v času gradnje M 1:500
2.2.7 Prikaz ukrepov za izvajanje dejavnosti varstva pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami ter zagotavljanje požarne varnosti M 1:500
2.3 Ureditve pri izvajanju prostorskega načrta
2.3.1 Vplivno območje v času obratovanja M 1:500
Priloge:
Strokovne podlage
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
Povzetek za javnost
Ocena stroškov za izvedbo prostorskega akta.

Predmet OPPN je umestitev čistilne naprave Dolenja vas (v nadaljevanju ČN) za potrebe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda iz kanalizacijskega sistema naselij Dolenja vas, Prigorica, Goriča vas (del), Nemška vas, Rakitnica in Blate s kapaciteto 2.200 PE.

Ureditveno območje obsega 0,44 ha, ožje območje urejanja znotraj predvidenega ograjenega območja ČN na parceli št. 4027/2 znaša cca 0,18 ha.
Ureditveno območje obsega parcelno številki 4027/2, k.o. Dolenja vas, vložek št.: 1021, v naravi travnik velikosti 1.918 m2 ter vključuje še dele parcel št. 4493/1 (lokalna cesta proti cerkvici Sv. Marjeta), št. 4493/3 (lokalna cesta proti Lipovcu), vse k.o. Dolenja vas.
Meja območja urejanja poteka na zahodu ob lokalni cesti Dolenja vas–Lipovec v smeri JZ–SV, na severu v smeri SZ–JV kjer poteka ob strugi Ribnice in zajema del parcele št. 4500/5 območje struge Ribnice, na vzhodu se konča z iztekom na parceli št. 4027/2, na jugu pa poteka po lokalni cesti proti cerkvici Sv. Marjeta na parc. št. 4493/1 v smeri JV–SZ.

Območje obravnave lokacije ČN je v prostorskih planskih aktih občine, kot del parcele 4027/2, k.o. Dolenja vas, spada v območje R6-KOM 1, preostali del parcele pa v območje R6-KG odprti prostor. Podrobnejša namenska raba območja urejanja je R6-KOM 1 – čistilna naprava.
Na območju obravnave veljajo naslednji prostorski akti:
Prostorske sestavine planskih aktov občine: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ribnica 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Ribnica 1986-1990 (Uradni list RS, št. 42/03),
Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planskih celot R3 – KS Sodražica in R6 – KS Dolenja vas.
Določila dopustnih dejavnosti in dopustnih gradenj oziroma drugih del omogočajo izvajanje dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter gradnjo komunalnih objektov in naprav, cestne infrastrukture, električnega in telefonskega omrežja, njihove adaptacije, dograjevanje, nadzidave in večja vzdrževalna dela.

Obravnavano območje obsega 0,44 ha. Gradbena parcela obsega kompleks objektov in naprav ČN z zunanjimi ureditvami in predstavlja del parcele št. 4027/2, k.o. Dolenja vas v velikosti 1.783 m2.
Lokacija ČN je na desnem bregu vodotoka Ribnica med rečno strugo in lokalno cesto proti naselju Lipovec ter javno potjo v naselju Dolenja vas in je oddaljena od odcepa z glavne ceste G2-106 Ribnica–Kočevje cca 80 m.

Območje urejanja se nahaja na severovzhodnem robu Dolenje vasi izven poselitvenega območja med cesto proti Lipovcu in strugo vodotoka Ribnice v oddaljenosti cca 80 m od glavne ceste G2-106 kjer se odcepi lokalna cesta v smeri proti Lipovcu. Območje se navezuje na obstoječo bližnjo infrastrukturo (vodovod, elektrika, cesta). Od strnjenega dela poselitve na zahodni in vzhodni strani ceste G2-106 je območje oddaljeno cca 100 m vzhodno. V 25 m pasu vplivnega območja se nahajajo kmetijski gospodarski objekti. Na ČN bo priključen kanalski sistem odpadnih komunalnih voda naselij Goriča vas (del), Nemška vas, Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica in Blate. Predvidena prostorska ureditev se nahaja v stiku z oziroma v bližini območja varstva narave in kulturne dediščine.

Pri projektiranju tehnoloških objektov in naprav se upošteva predvideno kapaciteto za obseg čiščenja to je 2.200 PE. Naprava se načrtuje za čiščenje komunalnih odpadnih voda iz prispevnega območja Dolenje vasi, Prigorice, Goriče vasi (del), Nemške vasi, Rakitnice in Blat pripeljanih v ločenem kanalizacijskem sistemu. Naprava bo namenjena biološkemu čiščenju s suspendirano biomaso v dveh sekvenčnih bazenih z aerobno stabilizacijo blata in enostavnim strojnim zgoščanjem presežnega blata v filtrirnih vrečah. ČN obsega strojnico, upravne prostore in biološki čistilni blok. Ob tem bo na lokaciji vgrajen elektroagregat za sekundarno napajanje ČN.
Načrtovana naprava obsega naslednje tehnološke podsklope, oziroma objekte:
01 vhodno črpališče
02 elektromotorne fine grablje s kompaktorjem odpadkov
03 peskolov in lovilec maščob
04 sekvenčni bazen (dva bazena)
05 merilnik pretoka in kontrolni jašek
06 zgoščevalec in zalogovnik blata
07 strojno zgoščanje blata
08 kompresorska postaja in elektroagregat
09 upravni prostori
10 vodomerni jašek.

Naprava je locirana zunaj pozidanega dela naselja in je, glede vplivov na bivalno okolje, v primerni oddaljenosti od stanovanjskih objektov. V prostor je umeščena prečno na javni prostor glavne ceste in vzdolž struge Ribnice ter obeh lokalnih cest. Orientirana je skladno z orientacijo bližnjih gospodarskih poslopij.
Zasnovo objekta pogojuje tehnološki postopek čiščenja odpadnih vod. Predvidena je gradnja naprave za biološko čiščenje s suspendirano biomaso v dveh sekvenčnih bazenih z aerobno stabilizacijo blata ter strojnim zgoščevanjem presežnega blata. Naprava bo obsegala čistilni blok, upravno stavbo ter manipulativne in zunanje površine z ograjo. Sestavljajo jo nadzemne in podzemne naprave in objekti.

Kota platoja ČN se načrtuje na točki, ki ne sme biti nižja od 477 m.n.m, in ki je dvignjena nad območje 100 letnih voda ter v višini mostu, postavljenega gorvodno na glavni cesti, najvišja zgornja točka objekta biološkega bloka in strojnega dela ne sme presegati kote 486 m.n.m.
Izkopano količino zemljino se uporabi za izravnavo območja in zunanjo ureditev, kot izravnavo mas v območju urejanja.
Za rešitve priključevanja na objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture se uporabi obstoječa omrežja, ki se nahajajo v neposredni bližini lokacije ČN. Zato se pri predmetni ureditvi ne načrtuje rekonstrukcij obstoječih in gradnje novih temveč le izvedba priključkov.

Zunanja ureditev čistilne naprave Dolenja vas vključuje ozelenitev prostih površin. Pri ozelenitvi prostih površin naj se utrjeno zemljino zasadi s travo. Dvometrski pas med cesto in območjem čistilne naprave naj se zaradi lažjega vzdrževanja le zatravi. Brežino med strugo in objektom čistilne naprave naj se zasadi z mešanimi avtohtonimi grmovnicami na zunanji – severni in vzhodni strani zaščitnega vegetacijskega pasu. Sprednji del – zahodna in južna stran pred čistilno napravo naj se gosteje zasadi z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Razporeditev grmovnic in dreves bo ustrezno zakrivala poglede na čistilno napravo s ceste Kočevje–Ljubljana in bližnjih stanovalcev ter s ceste iz smeri Lipovec. Uporabijo naj se naslednje rastlinske vrste:
– drevesne vrste: jesen, črna jelša, trepetlika, bela vrba, beli gaber,
– grmovne vrste: dren, črni bezeg, vrba, glog, sviba.
Po prvi vegetacijski sezoni je smiselno ugotoviti razvitost nove zasaditve ob čistilni napravi, zbirnem centru in ob brežinah Ribnice ter jo po potrebi dopolniti.

Dostop do območja in na lokacijo ČN se izvede neposredno iz lokalne ceste Dolenja vas–Lipovec preko ceste proti cerkvici Sv. Marjeta na zahodni strani območja urejanja. Na servisni zahodni strani platoja ČN, se predvidi črpališče in parkirno mesto za tovorno vozilo v utrjeni izvedbi.

Zagotavljanje vode za sanitarne in tehnološke potrebe se izvede priključek iz javnega vodovodnega omrežja v Dolenji vasi DN 80 mm. Priključitev se izvede na obstoječi sekundarni vodovod NL-DN 150. Količina porabe vode za sanitarne potrebe in tehnološko uporabo (priprava raztopine polielektrolita) je 0,4 m3/dan.

Padavinske vode iz utrjenih prometnih površin se odvaja v vhodno črpališče ČN preko lovilca olj, preostale meteorne vode s streh in drugih površina pa v okolje na preostalo površino parcele 4027/2, k.o. Dolenja vas. Odpadne sanitarne vode se prav tako odvede v črpališče ČN.

Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih za komunalne odpadke in odlagajo na deponiji Mala Gora.
Odvečno blato iz čistilne naprave se zbira v filtrirnih vrečah, ki omogočajo iztekanje in izhlapevanje vode in preprečuje dovod zunanje vode v notranjost vreče. Napolnjene vreče se odlagajo na komunalno deponijo. Pred končno dispozicijo se blato na deponiji osuši do vsebnosti 50–70% suhe snovi. Odpadna blato je potrebno pred odlaganjem obdelati oziroma stabilizirati (mineralizirati) s ciljem zadostnega zmanjšanja vsebnosti organskih snovi.
Pri ravnanju z odpadnim blatom je potrebno upoštevati Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališča (Uradni list RS, št 32/06), Pravilnik o predelavi biološko razgradljivih odpadkov v kompost (Uradni list RS, št. 42/04), Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) in Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03). Pri morebitnih spremembah navedenih predpisov je upravljavec ČN le-te dolžen upoštevati.

Predvideno je dvojno napajanje z električno energijo. Primarno napajanje se izvede s priključitvijo na javno električno omrežje. Kot drugotni vir pa se predvidi elektroagregat kapacitete od 35 do 40 kVA. Kompenzacija cos fi se vgradi v upravnem prostoru ČN.
Priključitev na javno električno omrežje se izvede z novim nizkonapetostnim priključnim kablovodom iz transformatorske postaje JTP Dolenja vas. Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 50/03 in 51/04) in 13. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.

Za priključitev na telefonsko omrežje in elektronske komunikacije se izvede dovod ISDN priključka. Pri projektiranju telekomunikacijskega priključka je le tega potrebno prilagoditi gradnji optične telekomunikacijske mreže, ki jo namerava v območju Dolenje vasi graditi Telekom Slovenije. Kjer bo izveden TK priključek se predvidi dovodno omarico z ustreznim cevnim dovodom do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 ur dostop.
Notranja telekomunikacijska inštalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi z ustrezno cevno povezavo med dovodno TK omarico in notranjo TK omarico z zagotovljenim električnim napajanjem.

Upravni prostori se ogrevajo z električno energijo.

Površina predvidena za ureditev ČN ne predstavlja bistvenega vpliva na območja varovanj. Vplive na okolje, ki so pričakovani v času gradnje (hrup, prisotnost gradbenih strojev, nenevarni odpadki embalaže in odvečnega gradbenega materiala, zemljine od izkopov), se omeji, omili ali v celoti prepreči s projektnimi rešitvami in ustrezno organizacijo gradbišča.
Za preprečitev in omilitev negativnih vplivov na okolje se pri projektiranju upošteva sodobne tehnološke rešitve za zagotavljanje vplivov manjših od predpisanih mejnih vrednosti hrupa in drugih imisij.
Za zmanjšanje smradu pri obdelavi blata se predvidi pokrita izvedba zgoščevalca in zalogovnika blata.

Poseg je predviden na območju potencialne poplavne ogroženosti. Zato morajo biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja na sam objekt in okolje nasploh. Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi hidrološko hidravlična presoja vodnega režima, iz katere bo razvidna poplavna varnost območja. Objekti morajo biti locirani 50 cm nad koto visokih voda s povratno dobo 100 let, če se s tem ne bo poslabšala poplavna varnost območja in ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim. To mora biti v hidravlični presoji jasno razvidno in nedvoumno prikazano. Ribnica spada med vodotoke 2. reda. Meja ograje objekta mora biti odmaknjena od meje vodnega zemljišča najmanj 5m.
Izpust prečiščenih voda iz naprave se izvede v strugo reke Ribnice. Struga sprejemnika je pretežni del leta suha razen v obdobjih dolgotrajnejših padavin. Zaradi ranljivosti podzemnih voda naj se pri projektiranju naprave zagotavlja višja stopnja od zakonsko zahtevanih mejnih vrednosti MDK.
Vsi objekti čistilne naprave, kjer se odvija tehnologija čiščenja odpadnih vod, morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljena vodotesnost. Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01).
S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena erozija. Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno.
Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer poteka transport in čiščenje odpadne vode (cevovodi, jaški, bazeni, črpališča …), v vodotesni izvedbi. Potrebno je izvesti preskus vodotesnosti z vodo kot medijem.
Pri obratovanju čistilne naprave je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe pri njenem vzdrževanju objektov in ustrezno odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju tehnoloških delov naprave.
Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik. Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzorcev.
V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno analizirati pretočno sposobnost obstoječega odvodnika. Analiza mora vsebovati hidravlični izračun novih vodnih količin in prevodnost struge ob novih razmerah. Tekstualno in grafično mora biti ustrezno obdelana in prikazana tudi zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna pozicija objektov, ureditvev okolice in vsa komunalna infrastruktura. Vlogi za izdajo mnenja mora biti prikazana rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda s priloženimi detajli in definiranim tipom posameznih elementov (peskolovi, lovilci olj …).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01).
Sprejemnik prečiščenih voda je reka Ribnica, ki spada v zgornji del porečja reke Krke in se nahaja v občutljivem področju kraškega sveta, zato je predvideno čiščenje dušikovih spojin, čiščenje fosforja in dezinfekcija iztoka.

Obratovanje ČN bo predvidoma vplivalo na povečanje hrupa v območju s prometom zaradi dovoza blata in odvoza odvečnega blata in odpadkov mehanskega čiščenja, zato naj se odvoz izvaja samo podnevi. Za zmanjšanje hrupa strojnih naprav se predvidijo omilitveni ukrepi. Vplive smradu se odpravlja z obdelavo blata v zaprtih prostorih in napravah ter aerobno stabilizacijo blata. Vplivov na zrak in tla se ne pričakuje. Za zmanjšanje vplivov na vode se pri projektiranju tehnoloških rešitev upošteva strožje mejne vrednosti MDK od zakonsko določenih.
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času gradnje morajo vključevati:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznašanja gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku;
– ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR (projekt mora upoštevati usmeritve poročila o vplivih na okolje).

Sprejemnik prečiščenih voda iz ČN je reka Ribnica, ki več kot polovico leta ponika cca 250 m gorvodno od lokacije ČN, v sušnih razmerah ponikne v požiralniku cca 600 m dolvodno od lokacije ČN. Povprečni letni pretok ob suhem letu je 2,05 m3/sek, ob mokrem letu pa 3,05 m3/sek. Pri projektiranju ČN se uporabijo parametri zmogljivosti čiščenja, izraženi v PE za ČN kapacitete od 2.000–10.000 PE, ki so strožji od zakonsko predpisanih. Tako se upošteva nižja predpisana mejna vrednost obremenitev za neraztopljene snovi za 50%, amonijev dušik za 50%, KPK za 25%, BPK za 20%.
Območje urejanja posega v območje naravne vrednote Ribnica – vodotok (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednost (Uradni list RS, št. 111/04 in 70/06) in v ekološko pomembni območji Ribniška dolina in Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (Uredba o ekološko pomembnih območjih, Uradni list RS, št. 48/04).
Naravna vrednota
Ident. št.: 8035V
Ribnica – vodotok, hidrološka, površinska geomorfološka, zoološka vrednota – ponikalnica na Ribniškem polju z obsežnimi mokrotnimi površinami (naravna vrednota državnega pomena).
Ekološko pomembno območje
Ident. št.: 34500
Ribniška dolina – izvir Ribnice in dolina potoka Ribnica z vplivnim območjem jugozahodno od kraja Ribnica; značilna je velika pestrost habitatnih tipov, življenjski prostor številnih na mokrišča vezanih vrst in pomembna ornitološka lokaliteta.
Ident. št.: 80000
Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri rjavega medveda, volka in risa.
Predviden poseg v predmetnem območju, s prostorskega in tehničnega vidika nima drugih možnosti. Poseg je načrtovan tako, da ne bodo uničene, poškodovane ali bistveno spremenjene lastnosti zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto in se ne bodo poslabšale življenjske razmere zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Pri načrtovanju in izvajanju gradnje objekta se upoštevajo naslednje usmeritve:
– strugo in brežine vodotoka Ribnica naj se ohrani v obstoječem stanju in naj se jih ne utrjuje ali drugače spreminja njihove morfologije;
– potrebno je zagotoviti maksimalno možno čiščenje voda, da se prepreči potencialno onesnaženje kraškega podzemlja, glede na dejstvo, da je struga Ribnice velik del leta suha in voda ponika gorvodno od območja urejanja.

V območju urejanja in vplivnem območju naprave se objekti kulturne dediščine ne nahajajo. V zalednem območju naprave se nahajajo naslednji objekti in območja kulturne dediščine:
Profana stavbna dediščina
14792 Dolenja vas pri Ribnici – Gospodarska poslopja v Malih njivah,
Naselbinska dediščina
13955 Dolenja vas pri Ribnici – Vas.
Objekt ČN ne bo imel vpliva na ohranjanje navedene kulturne dediščine. Z vidika oblikovanja stika objekta s kulturno krajino je zaradi vizualne izpostavljenosti območja urejanja ter bližine navedene profane stavbne in naselbinske kulturne dediščine je potrebno zagotoviti izvedbo in oblikovanje ograje objekta ter izpostavljenih delov fasade tako, da ti v sekvenčnih pogledih z glavne strukturne osi ne bodo izrazito izstopali oziroma bodo v čim večji meri vklopljeni v kulturno krajino.

Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev. Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.

Vplivov na požarno ogroženost, mehansko odpornost in stabilnost, higiensko zdravstveno zaščito in osenčenje ne bo. Vpliv na rastline, živali in biotope ni pričakovan, saj obravnavano območje predstavlja le majhen del naravnega okolja, ki se nahaja v neposredni bližini ceste in v bližini urbanega okolja. Vplivno področje v času gradnje se ocenjuje na 25 m od predvidene ograje objekta. Odvoza izkopane zemljine se ne predvideva, ker bo uporabljena za nasipni material pri izravnavi terena ter zunanjo ureditev.

Vpliv hrupa s prometom zaradi dostave gošč iz greznic in črpalnih jaškov ter odvoza odvečnega blata ter drugih odpadkov bo zanemarljiv, saj območje leži neposredno ob cesti z gostim prometom, izvajal pa se bo podnevi. Hrup strojnih naprav na ČN, razen kompresorske postaje, ne bo presegal predpisanih maksimalnih mejnih vrednosti za območje poselitve (40 dBA). Postaja za vpihovanje zraka v upravni stavbi se opremi z zvočno izoliranim ohišjem tako, da hrup zunaj neposredno ob objektu ne bo presegal 52 dBA, zunaj ograje od nje oddaljeno 10 m pa ne bo presegal 40 dBA. Vplivno področje hrupa poteka na S in V strani do največ 8 m od ograje ČN, na J strani do 3 m od ograje na Z strani pa na ograji.
Vplivno območje smradu se določi na podlagi izkustva na tehnološko primerljivih ČN podobne velikosti in obsega področje v oddaljenosti 25 m od ograje naprave. Naprava ne bo imela vplivov na zrak, tla, požarno ogroženost, mehansko odpornost in stabilnost, higiensko zdravstveno zaščito in osenčenje.
Skupno vplivno področje se določi za naslednje sosednje parcele: 3008, 3009/1, 3010/1, 3013, 4027/3, 4493/1, 4493/3 in 4500/5, *248, *260 in je razvidno v grafičnem delu.

Zaščita pred požarom se zagotavlja s pravilno izbiro materialov in opreme skladno s predpisi s področja požarnega varstva. Naprava je opremljena s hidrantnim omrežjem ter opremo za gašenje požarov.
Varen umik bo na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Dostop za interventna vozila do objekta bo po lokalni cesti, preko lokalne ceste dovozne ceste do dvorišča na južni strani. Požarna ogroženost objektov ČN je zelo majhna. Intervencijski čas za prihod gasilcev je ocenjen na 5 minut. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07). Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 105/06 in 3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Potrebni odmiki med objekti ali potrebne protipožarne ločitve se upoštevajo skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje.

Pri načrtovanem posegu se večje količine izkopanega materiala ne predvidevajo, saj se bo humus odstranil in po končanih delih ponovno uporabil. Na območju ČN in zbirnega je načrtovana gradnja z izravnavo mas zato se ne predvidevajo večje količine viškov materiala. Natančnejše količine materiala bodo definirane v projektu PGD.

Po končani gradnji se izvede novo parcelno stanje v skladu z grafičnim delom akta.

Gradnja se izvede v eni fazi.

Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove.
Upravljavec čistilne naprave je dolžan izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnega zraka iz anaerobnih stopenj čistilne naprave ter po potrebi izvesti tipski biofilter.
Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas odvzema vzorcev sta določena v prilogi 1 Pravilnika (Uradni list RS, št. 35/96).
Splošni pogoji za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa so določeni v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, (Uradni list RS, 70/96). Skladno z 2. členom Pravilnika je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa upravljavec čistilne naprave. V okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je potrebno zagotoviti izvedbo meritev celotne obremenitve s hrupom na območju čistilne naprave in zbirnega centra in v njuni okolici, kot posledico emisije vseh virov hrupa na območju ter meritve ravni hrupa čistilne naprave. Prve meritve in obratovalni monitoring hrupa čistilne naprave se izvajajo pri virih hrupa na območju čistilne naprave in na meji območja. Zavezanec za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je upravljavec čistilne naprave.
Poseben monitoring vpliva čistilne naprave na kvaliteto voda Ribnice ni potreben.

V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe s tehničnimi in prostorskimi rešitvami, dodatno zasaditvijo in zgostitvijo vegetacije in drugimi ustreznimi rešitvami.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi,
– ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej,
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
– Zavarovati gradbišče, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.

Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se povzamejo in natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
Pri realizaciji OPPN za ČN Dolenja vas so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicij posameznih objektov, določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer, poiščejo primernejše tehnične rešitve. Vendar se prostorske in okoljske razmere ne smejo poslabšati. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

OPPN za ČN Dolenja vas se hrani v arhivu Občine Ribnica in je na vpogled javnosti pri pristojni službi za prostorsko načrtovanje.

Po končani izgradnji čistilne naprave se OPPN za ČN Dolenja vas razveljavi z odlokom. Za območje urejanja naj po razveljavitvi podrobnega načrta veljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji iz Prostorskega načrta Občine Ribnica, ki se nanašajo na določila v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem območij gospodarske javne infrastrukture s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe drugih izvedbenih aktov za območje predmetnega prostorskega načrta.