Na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 8. in 53. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in 102/07) je Občinski svet Občine Jesenice na 22. seji dne 20. 11. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Republika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta Republika)
S tem Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Republika (v nadaljevanju OPPN), ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Jesenice, ki se nanašajo na urbanistično zasnovo za mesto Jesenice (Uradni list RS, št. 99/04), Občinski svet Občine Jesenice sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Republika, ki ga je pod številko 3505-8./2007 izdelal ARI d.o.o., Škofja Loka.
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, teleprenosne, vodovodne, kanalizacijske in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Jesenice.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje, ki ga ureja OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje objektov in naprav) in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo OPPN (območja izgradnje in prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez).
(2) Meja območja obdelave poteka na vzhodni strani po meji območja železnice, na J strani pa ga omejuje obstoječa občinska cesta, ki predstavlja glavno povezavo s sosednjimi območji. Na severozahodnem delu prevladujejo stanovanjski objekti, stolpič in stanovanjski bloki, na vzhodnem delu je kulturni dom in v delu pritličja kulturnega doma vrtec Hrušica. Jugovzhodni in južni del območja pa je namenjen rekreaciji oziroma igriščem, ki zavzemajo po velikosti osrednji del obravnavanega območja.
(3) Parcele, ki so bile zajete v programsko zasnovo in bodo obravnavane z OPPN ob tem, da so podatki usklajeni z današnjim stanjem (delitve in parcelacije) so:
301/1 del, 323/10, 433, 323/1, 323/5, 449, 323/3, 323/7, 323/8, 323/6, 322/1, 324/2, 318/2, 322/3, 322/5, 322/2, 303/9, 303/4, 303/8, 303/5, 303/6, 303/1, 303/7, 305/2, 322/4, 307/1, 307/4, 448, 307/3, 310/2, 310/3, 318/1, 439, 435/1 del, 333/3 del, 317/2, 317/3, 317/4 del, 421/3, 422/1 del. Vse parcele so v k.o. Hrušica.
(4) Meja ureditvenega območja je določena s karto Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v merilu M 1:1000, ki je sestavni del tega OPPN.
4. člen
(funkcija ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno gradnji objektov za stanovanja, prometnim površinam za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, zelenim površinam, ki vključujejo tudi športna igrišča ter otroško igrišče.
(2) Ureditveno območje je funkcionalno zaokroženo, glede na faze izgradnje pa razdeljeno na enote:
– območje A (bloki in stolpič),
– območje B (predvideni posegi),
– območje C (igrišča)
– območje D parkirišča in
– območje E (občinska cesta).
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje se nahaja v naselju Hrušica, na osrednjem delu. Prometno je območje dostopno po obstoječem in rekonstruiranem lokalnem cestnem omrežju.
(2) Izgradnja novega stanovanjskega objekta na obstoječem stavbnem zemljišču in sprememba namembnosti kulturnega doma v dodatno stanovanjsko namembnost, z novimi stanovanjskimi objekti ter izgradnja novih športnih igrišč, bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodo oskrba in odvajanje fekalne kanalizacije. Odvodnjavanje meteornih voda se rešuje s ponikanjem. Z umestitvijo objektov v prostor in ustreznim arhitekturnim oblikovanjem bo podana nova urbanistična kvaliteta območja.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
+--------------------------------------------------------------+
|Območje A – prosto stoječa stanovanjska pozidava stanovanjski |
|bloki |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti Stanovanja ob pogoju, da se za potrebe |
|stanovalcev in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih |
|funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih etažah. |
+--------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|Stavbe |
|– Stanovanjske stavbe: ob upoštevanju tipologije obstoječe |
|zazidave |
|Gradbeni inženirski objekti |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske |
|infrastrukture; |
|– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na |
|prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice |
|Enostavni objekti |
|Na skupnih funkcionalnih površinah blokov so dovoljene |
|gradnje in postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe |
|(igrišča, parkovna oprema, paviljoni). |
+--------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov, |
|vzdrževanje objektov. |
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če |
|se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za nadomestno |
|gradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne |
|infrastrukture oziroma urejanja javnih površin. |
+--------------------------------------------------------------+
|6. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: |
|– tlorisni gabarit v primeru rekonstrukcije in nadomestne |
|gradnje: večstanovanjski objekt, vila blok in blok: |
|podolgovat tloris, |
|– višinski gabarit: do 2 K + P + 2. Pri določanju višine |
|stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati |
|tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih |
|objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete |
|območja (da ne bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
|ustrezno izkoriščale terenske danosti. |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in |
|večkapne strehe, smer slemena mora biti vzporedno z daljšo |
|stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd.; |
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in |
|sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. |
|7. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi |
|oziroma nizu; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|8. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se lahko zagotovi tudi v povečanih kletnih etažah, |
|zagotavlja naj se parkovne in športne površine, ki naj |
|zavzemajo najmanj 20% območja. Obstoječi garažni nizi se tam |
|kjer je to mogoče lahko nadaljujejo. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+--------------------------------------------------------------+
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, za |
|zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje |
|biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev, vse |
|ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na |
|območju. |
|Zagotovi se dostop vsake gradbene parcele do javnega |
|prostora. |
+--------------------------------------------------------------+
|Območje B – obstoječa nestanovanjska pozidava, kulturni dom |
|in vrtec |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Poleg obstoječih se dodajo še druge terciarne dejavnosti, pri |
|čemer se tiste, ki ustvarjajo večje število obiskovalcev, |
|uredijo v pritličjih objektov, stanovanja in bivanje pa je |
|dovoljeno v vseh zgornjih etažah. Površina prostorov za |
|dejavnost mora biti prilagojena pogoju, da se za potrebe |
|zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih |
|funkcionalnih površinah objekta oziroma v območju objekta. |
+--------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|Stavbe |
|– nove stanovanjske stavbe niso dovoljene |
|– Nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede |
|dopustnih dejavnosti |
|Gradbeni inženirski objekti |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske |
|infrastrukture; |
|– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na |
|prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice |
|Enostavni objekti |
|Na skupnih funkcionalnih površinah so dovoljene gradnje in |
|postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe (igrišča, |
|parkovna oprema, nadstrešnice, paviljoni), gradnje in |
|postavitve ograj, postavitve začasnih objektov (razen |
|objektov, namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter |
|spominskih obeležij in urbane opreme. |
|Dovoljeni so tudi skupni infrastrukturni objekti za potrebe |
|območja, kot toplarna, kotlarna. |
+--------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov, |
|vzdrževanje objektov, vse v skladu s pogoji tega odloka. |
|Merila in pogoji za oblikovanje. |
|Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov objektov, če |
|se s tem ne poruši stavbni red, kadar gre za nadomestno |
|gradnjo, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje javne |
|infrastrukture oziroma urejanja javnih površin. |
+--------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: |
|Gabariti: obstoječi |
|Streha: |
|– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter izjemoma |
|dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti vzporedno z |
|daljšo stranico objekta; |
|– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°); |
|– dovoljeni so strešna okna, strešne terase ipd.; |
|– na strešinah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in |
|sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. |
+--------------------------------------------------------------+
|6. Fasade: |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih |
|elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, |
|nizu oziroma kareju; |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše |
|členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih |
|sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot |
|poudarkov). |
|7. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se lahko zagotovi na površinah ob objektu in v |
|okolici objekta. Obstoječi garažni nizi se tam kjer je to |
|mogoče lahko nadaljujejo. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
|Investitorji so pri pripravi PGD dokumentacije dolžni |
|predložiti študijo požarne varnosti in pridobitvisoglasje k |
|projektnim rešitvam Uprave RS za zaščito in reševanje. |
+--------------------------------------------------------------+
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov v primeru izvedbe |
|stanovanj ni dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|energetsko varčna gradnja in izvedba in |
|namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z izjemo |
|vetrne energije. |
|Spominsko ploščo (EŠD 5337 – Hrušica – Spominska plošča prvim |
|žrtvam druge svetovne vojne) |
|je prepovedano spreminjati ali odstranjevati. V primeru |
|poseganja na objekt, na katerem je |
|pritrjena, je v dokumentaciji za prenovo potrebno predvideti |
|s strani ZVKDS OE Kranj |
|nadzorovane postopke v zvezi s ploščo (odstranitev, |
|shranjevanje, obnova, ponovna pritrditev). |
|Nadzor se potrdi s kulturovestvenim soglasjem k dokumentaciji |
|za poseganje na objekt. |
+--------------------------------------------------------------+
|Območje C – igrišča |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|Območje je namenjeno izvedbi športnih igrišč in športnih |
|površin, objektov za njihovo vzdrževanje in objektov za |
|njihovo uporabo (garderobe in sanitarije). |
+--------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|Stavbe |
|– Nestanovanjske stavbe: ob upoštevanju omejitev glede |
|dopustnih dejavnosti |
|Gradbeni inženirski objekti |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske |
|infrastrukture; |
|– otroška in druga javna igrišča ter igrišča za športe na |
|prostem – večnamenska igrišča, trgi, zelenice |
|Enostavni objekti |
|Na skupnih funkcionalnih površinah igrišč so dovoljene |
|gradnje in postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe |
|(igrišča, parkovna oprema, nadstrešnice),gradnje in |
|postavitve ograj in vadbenih objektov ter spominskih obeležij |
|in urbane opreme. |
+--------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Gradnje novih objektov navedenih v točki 2, rekonstrukcije, |
|nadomestne gradnje, odstranitve objektov, vzdrževanje |
|objektov, vse v skladu s osnovno namembnostjo območja. |
|Merila in pogoji za oblikovanje. |
|Igrišča morajo biti po možnosti orientirana v smeri S-J, če |
|je možno v travnati izvedbi oziroma za košarko v ustrezni |
|izvedbi. prav tako igrišča za odbojko in tenis. |
+--------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje: veljajo splošni pogoji |
|tega odloka, poleg tega pa še: |
|Gabariti igrišč morajo ustrezati minimalnim standardom tako |
|po velikosti kot izvedbi. |
|9. Druga merila in pogoji: |
|Parkiranje se lahko zagotovi na zahodnem delu območja. |
|Infrastruktura: |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+--------------------------------------------------------------+
|Območje D – parkirišče za potrebe Republike |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|infrastrukturni objekti |
+--------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|Gradbeni inženirski objekti |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske |
|infrastrukture; |
|Enostavni objekti |
|Na površinah parkirišča so dovoljene postavitve morebitnih |
|ograj. |
+--------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Gradnja parkirišč in vzdrževanje, vse v skladu s pogoji tega |
|odloka. |
|Merila in pogoji za oblikovanje. |
|Dovoljena je tudi gradnje javne infrastrukture oziroma |
|urejanja javnih površin. |
+--------------------------------------------------------------+
|5. Merila in pogoji za oblikovanje |
|Vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture |
|mora biti v podzemni izvedbi. |
+--------------------------------------------------------------+
|6. Druga merila in pogoji |
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov je v tem območju |
|dovoljena. |
|Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov in |
|namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z izjemo |
|vetrne energije, ter zbiranje in uporaba padavinske vode. |
+--------------------------------------------------------------+
|Območje E – območje občinske ceste |
+--------------------------------------------------------------+
|2. Dopustne dejavnosti |
|/ |
+--------------------------------------------------------------+
|3. Dopustni objekti |
|Gradbeni inženirski objekti |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|komunikacijske, energetske in okoljske |
|infrastrukture; |
|Enostavni objekti |
|Na funkcionalnih površinah cestišča so dovoljene postavitve |
|enostavnih objektov avtobusnega postajališča, urbane opreme |
|(smetjnaki, javna razsvetljava, opozorilni znaki) ter |
|postavitve potrebnih opornih zidov in ograj. |
+--------------------------------------------------------------+
|4. Dopustne gradnje |
|Dovoljena je rekonstrukcija cestišča in cestnega telesa, |
|gradnja javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin. |
|Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih |
|objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena. |
+--------------------------------------------------------------+
7. člen
(gradbene parcele in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so prikazana območja objektov, igrišč, cest, poti in zelenih površin.
(2) Lega objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) je prikazana v grafičnih situacijah.
(3) Odmik od sosednje parcele je najmanj 2,50 m, razen če sosed pisno soglaša z manjšim odmikom.
(4) Napajanje objektov in dovoz osebnih vozil je iz rekonstruiranega obstoječega in predvidenega lokalnega cestnega omrežja.
8. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Zaradi konfiguracije terena je pred gradnjo igrišč predvidena delna izravnava. terena.
(2) Zunanje površine ob stanovanjskih objektih so zasnovane kot okrasni vrtovi. Morebitne ograje in žive meje morajo biti odmaknjene od prometnih površin najmanj 1 m, ob priključkih in dovozih pa potrebi še več.
(3) Na osrednjem delu ureditvenega območja B je urejena večnamenska zelena površina, namenjena igri otrok.
(4) Ob dovoznih cestah ter na parcelnih mejah med objekti so zaradi višinskih razlik zgrajene utrjene brežine ali oporni zidovi. Višina zidov na parcelnih mejah ne sme presegati 1/2 višine etaže objektov, sicer je potrebna kombinacija brežine in več nižjih opornih zidov. Brežine in oporni zidovi so ozelenjeni.
(5) Urbana oprema – predvidena je postavitev elementov avtobusne postaje, svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti.
9. člen
(rekonstrukcije objektov)
Rekonstruira ali adaptira se kulturni dom in obstoječa dovozna cesta do nadomestnega objekta Hrušice 56 in kulturnega doma.
IV. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
10. člen
(cestno omrežje)
(1) Obravnavano območje je navezano na javno cestno omrežje. Predvidena je rekonstrukcija dela obstoječe ceste, po kateri se napaja severovzhodni del obravnavanega območja.
(2) Ob rekonstruirani je mogoče izvesti tudi pločnik v širini 1,20 m.
(3) Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Ceste bodo asfaltirane, pločnik za pešce pa asfaltiran ali tlakovan s tlakovci.
11. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavnem območju je obvezna izgradnja min. 2 parkirnih mest za osebna vozila na stanovanjsko enoto pri stanovanjskih objektih. Parkirna mesta so zagotovljena na funkcionalnih zemljiščih predvidenih objektov. Parkirišča za kulturni dom in igrišča je možno locirati na območju kulturnega doma (tudi za potrebe VVO) in na zahodni strani igrišč (ob uvozu na območje). Parkirišča je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko.
(2) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06).
12. člen
(pešpoti)
(1) Pešpot je zgrajena ob glavni cesti (pločnik) v širini 1,20 m. Ostale peš površine so urejene kot dostopne poti in nivoje, ki so v območju in povezave do objektov.
(2) Pločniki so asfaltirani ali tlakovani, pešpoti si tlakovane ali asfaltirane, možna je tudi drugačna izvedba. Območje je dostopno tudi funkcionalno oviranim ljudem in sicer ob dovozni poti v območje.
V. UREJANJE VODA
13. člen
(urejanje voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) saj se odpadne vode vodijo preko kolektorja v CČN Jesenice.
(2) Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda.
(3) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane v ponikovalnice, fekalne odplake pa v predvideni kanalizacijski vod do jaška na obstoječi kanalizaciji, ki pelje do CČN Jesenice.
(4) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. členi Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
14. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Primarno in sekundarno omrežje se projektira znotraj zazidalnega območja tako da poteka v javnih površinah (cestah).
(3) Pri dimenzioniranju cevovoda je predvidena maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Poleg porabe vode za sanitarne namene je pri dimenzioniranju cevovoda upoštevana potreba požarnega varstva, kar znese 10 l/s vode in minimalna dimenzija zunanjih vodov na katere so priključeni tudi nadzemni hidranti DN 80.
(4) Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernih jaškov. Do maksimalnega premera DN 50 mm se priključek lahko naredi iz poliestrskih cevi (PE 80 ali 100).
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za oskrbo območja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(2) Komunalna odpadna voda se delno spelje neposredno v obstoječo gravitacijsko komunalno kanalizacijo, ki na delu priključitve poteka pod cesto. Odpadne vode se bodo prečistile na CČN Jesenice.
(3) Padavinska odpadna voda s streh ter utrjenih površin v okviru posameznih objektov ponika na površini nastanka. Padavinska odpadna voda iz voznih površin priključne ceste ter parkirnih površin se preko peskolovov odvaja v zbirni padavinski kanal, ki se izteka v predvideno zbirno ponikovalnico na koncu priključne ceste.
(4) Priključitev posameznega objekta se izvede v revizijskem jašku.
16. člen
(električno omrežje)
(1) Predvidene ureditve in objekti bodo z električno energijo oskrbovani iz nizkonapetostnega omrežja 0,4 kV (NN), iz obstoječe transformatorske postaje 20/0.4 kV; T209, TP Belo Polje, locirane na SZ delu obravnavanega območja.
(2) Vsi novi odjemalci se bodo napajali iz obstoječe T209 preko novozgrajenega NN kabelskega omrežja v skladu s soglasjem o priključitvi.
(3) Kolikor gradbene aktivnosti posegajo v trase obstoječih NN kablovodov je potrebno predvideti njihovo zaščito oziroma prestavitev v nove trase. Vse zaščite in prestavitve je treba projektno obdelati v skladu s temi smernicami, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(4) Kablovode (NN) in (SN) elektroenergetskega omrežja je treba polagati v kabelsko kanalizacijo (EKK) s PVC cevmi ter jaški standardnih dimenzij, pod utrjenimi površinami oziroma v bankini. Predvidena je štiri cevna in dvocevna kanalizacija.
(5) Priključki za stanovanjske objekte se zaključijo na priključno merilnem mestu za več stanovanjskih objektov. Za gospodinjski odjem se dovoli maksimalna priključna moč do 25 kW.
(6) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je treba upoštevati 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07). Zaščita pred požarom in eksplozijo je izvedena s pravilno izbiro in dimenzioniranjem elektro opreme, pravilni izvedbi in njenem rednem vzdrževanju. Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni z gasilsko mehanizacijo.
(7) Javna razsvetljava se uredi ob na novo predvidenih javnih površinah za promet. Javna razsvetljava je nadaljevanje obstoječe v smislu uličnega niza svetilk, ki so nameščene enostransko v bankini cestišča. Kablovodi naj potekajo v zelenici v cevi. Medsebojni odmik svetil naj bo od 30 do 35 m.
(8) Tip svetilk naj bo izbran tako, da bo po obliki in razporedu podoben tistim na območju Hrušice. Pri svetilkah naj bo omogočena 50% regulacija svetlobe, usmerjenost svetlobnega snopa pa naj bo taka, da bo povzročeno najmanjše možno svetlobno onesnaževanje okolja.
17. člen
(teleprenosno in KRS omrežje)
(1) Povezava na TK omrežje je možna iz obstoječe TK kanalizacije, ki poteka ob glavni cesti. Na območju OPPN je potrebno predvideti izgradnjo TK omrežja do objektov, ki se bo smiselno povezalo na obstoječo infrastrukturo Telekoma Slovenije d.d. – Telekomunikacijsko kabelsko omrežje je potrebno projektno obdelati v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami območja. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prostostoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 2 x Ø 50 mm. Na območju urejanja se predvideva potreba po 20–30 TK priključkih. Do na novo predvidenih objektov se položi dvo cevna komunikacijska kanalizacija, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski in morebitni drugi komunikacijski kabli (optični).
(2) Na območju načrtovane ureditve je KKS omrežje UPC Telemach. Priključek na obstoječi kabelski razvod je možen v kabelski omarici. Od te omarice je potrebno zgraditi izven kompleksa enocevno kabelsko kanalizacijo. V območju urejanja se položi eno cevna kanalizacija z vmesnimi jaški vzporedno, vendar neodvisno od druge komunalne infrastrukture. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prosto stoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 1x Ø 50 mm. Na območju urejanja se predvideva potreba po cca 30 priključkih.
18. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju urejanja ni možno zagotoviti oskrbe objektov s plinom. Priključitev na plinovodno omrežje bo možna, ko bo v območju izvedeno plinovodno omrežje in bo oskrba objektov v območju s plinom skladna z Energetsko zasnovo Občine Jesenice.
(2) Priključitev na plinovodno omrežje in izdelava hišnih priključkov z ustreznimi omaricami s požarno pipo za posamezne objekte je predmet zunanje ureditve posameznih objektov, in se lahko izvede, ko bo to možno.
19. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov bo preko vročevodnega priključka na lokalno centralno kotlovnico (obstoječi energent) oziroma pri obstoječih individualnih objektih (zahodno od igrišč) z uporabo olja ali obnovljivih virov energije (uporaba toplotne črpalke, ogrevanje z lesno biomaso, trda goriva). S tem so upoštevana določila Energetske zasnove Občine Jesenice in njene novelacije.
(2) Projektanti strojnih instalacij za posamezne objekte morajo predvideti vročevodno energijo, preko toplotne postaje in priključnega vročevoda, ki je priključen na centralni mestni vročevodni sistem, za kar je potrebno izvesti projektno dokumentacijo. Toplotne postaje morajo biti izvedene tako, da so kompatibilne z informacijskim sistemom upravljavca oziroma dobavitelja toplote.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
20. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je lahko moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za (obstoječe in predvideno) športno-rekreacijsko in čisto stanovanjsko območje.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere za obravnavano območje velja III. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 75 dBA podnevi in 55 dBA ponoči.
21. člen
(varstvo tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila skladno s pravilnikom in uredbo iz 24. člena tega odloka. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
22. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
23. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04, 109/07) in v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
(3) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih voda na javno kanalizacijsko omrežje je mogoča le pod pogoji upravljavca.
24. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 75/02, 2/06).
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se nahaja v sklopu parcele posameznega objekta. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, skladno z določili občinskega odloka.
(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med rušenji in gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Potrebna je izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektih in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
26. člen
(faznost izvajanja OPPN)
(1) Objekti in zunanje ureditve bodo izvedeni v dveh fazah:
I. faza – izgradnja objektov in infrastrukture na območju A, B in D
II. faza – izgradnja objektov in infrastrukture na območju C.
(2) Rekonstrukcijo ceste, izgradnjo ostalega cestnega omrežja in primarno komunalno infrastrukturo je treba izvesti v eni ali več fazah tako, da bo omogočena gradnja stanovanj v stanovanjskem objektu, kulturnem domu in igrišč na območju A, B in C.
(3) Po končani izgradnji objektov in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela ter rekonstrukcija.
X. TOLERANCE
28. člen
(odstopanja od tehničnih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so naslednje tolerance:
– tlorisne gabarite objektov je možno povečati ali zmanjšati za 10%, višinski gabarit je možno povečati ali zmanjšati za 10%. Ureditve igrišč morajo biti skladne z minimalnim standardom za dimenzioniranje igrišč.
(3) Pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
29. člen
(gradnja komunalne opreme)
(1) Gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina. V primeru, da se sklene pogodba o opremljanju, pa se lahko investitorji in občina dogovorijo, da bodo investitorji sami zgradili celotno komunalno opremo za predvideno območje s tem odlokom.
(2) Stroški izgradnje obstoječe in nove opreme, ki odpadejo na posameznega investitorja, bodo v skladu z veljavno zakonodajo določeni s programom opremljanja. Program opremljanja je osnova za odmero komunalnega prispevka in izdajo odločbe investitorjem.
XII. KONČNE DOLOČBE
30. člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobnejši prostorski načrt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Jesenice in na Upravni enoti Jesenice.
31. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Kranj.
32. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2007
Jesenice, dne 20. novembra 2008
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.
