Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, in spr.) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in 102/07) je Občinski svet Občine Jesenice na 18. seji dne 29. 5. 2008 sprejel

Uvod
Območje ureditvenega načrta Belcijan v Planini pod Golico, ki je določeno v grafičnem delu družbenega plana Občine Jesenice za obdobje 1986–1999 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88 in Uradni list RS, št. 28/90, 31/90, 30/96, 46/96, 9/97, 51/98, 41/99 in 113/04), ureja območje hotela Belcijan in njegovo širšo okolico in je namenjeno pretežno ureditvi naselbinskega jedra. V procesu priprave projekta Celostnega razvoja podeželja in vasi je bila izvedena urbanistična delavnica. Rezultati so dali program in predlog ureditve središča vasi. Predlagani program se deloma uresničuje z umestitvijo dejavnosti, ki jih umešča prenova gasilskega doma.
Programska zasnova
1. Meja območja glede na družbeni plan ni spremenjena. Območje je velikosti 9.677 m2. Parcele, ki so zajete v programsko zasnovo so: 329, 330/4, 336, 337, 330/5, 330/1 – del, 330/2, 330/3 – del, 330/6. Vse parcele so v k.o. Planina.
Gasilski dom se dozida, rekonstruira in se mu deloma spremeni namembnost tako, da se vsebina objekta obogati z dejavnostmi. V objektu se pridobijo prostori za krajevno skupnost in zainteresirana društva, je hkrati turistična informacijska točka. Zunanja ureditev predvideva izvedbo športnega igrišča, ki je hkrati tudi prireditveni prostor z naravnimi tribunami, pokrito balinišče oziroma kegljišče ter otroško igrišče.
Objekt hotela Belcijan, ki je dotrajan, je potreben temeljite obnove oziroma rekonstrukcije ali rušitve in novogradnje, in sicer kapacitete okrog 70 postelj ali pa se koncipira lahko kot manjši centralni objekt Turistične vasice Belcijan z enako kapaciteto postelj v več bungalovskih ali apartmajskih objektih z več, vendar do pet enotami v posameznem objektu, kar zadostuje glede na projekcijo zasedenosti in razvoja turistične dejavnosti v območju. Objekti se razporedijo zahodno od obstoječega objekta v brežini pod obstoječim hotelom. S centralnim objektom se poveže z urejenimi zunanjimi dostopi.
Območje se v tem primeru napaja po novi dovozni poti na jugozahodni strani območja vse do Belcijana. Nova dovozna cesta »pod vasjo« napaja gasilski dom, prireditveni prostor, turistično vas in tudi stanovanjski objekt. Ta rešitev ne izključuje pobud lastnikov parcel v centralnem delu območja ni v nasprotju s koncepti, ki so bili sprejeti v procesu CRPOV. Namembnost znotraj ožjega območja je za centralne dejavnosti in dopolnjuje parkovno in rekreacijsko namembnost območja južni rob in severni rob pa je tako lahko namenjen tudi za stanovanjsko rabo.
Tudi s predlogom Turistične vasi Belcijana ostaja možnost, da bi se oblikoval nov prostor – središče vasi – trg, hkrati pa bi dejavnosti v novem objektu prispevale vsebine, ki so potrebne za uspešno turistično delovanje vasi in družabno življenje (informacijska točka, večnamenska dvorana, vaška gostilna, apartmaji, izposojevalnica smučarske, kolesarske in pohodniške opreme, javni WC, bazen ...).
Predvidene so hortikulturne ureditve, postavitve vrtnih lop ali paviljonov za kulturne namene v sklopu turistične vasi oziroma hotela Belcijan in parka s spomenikom.
Poleg tega pa se ohranja možnost ureditve 'obcestna parkirišča' na prostorih, kjer so že danes ob cesti razširitve in se občasno uporabljajo za parkirišča, vendar so neurejena. Ti prostori naj bi se tlakovali (ne asfaltirali), označili in pozimi očistili snega.
Turistično ponudbo turistične vasi in novega centra bi v vasi dopolnjevale tudi turistične ponudbe na obstoječih domačijah v vasi in njeni bližnji okolici. Nosilci teh dejavnosti bi bili zainteresirani domačini, ki imajo primerne objekte.
Tako oblikovano središče v obravnavanem območju je namenjeno koordinaciji rekreacije v zelenem oziroma vseh oblik turistične rekreacije v zelenem okolju: pohodništvo, kolesarjenje, foto-lov, opazovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, jahanje, lov itd. Pozimi je potrebno te dejavnosti dopolnjevati s sankanjem na naravni progi (dejavnost je že razvita) in drsanjem v bližini sankaške proge.
V območju bo potrebno zmanjšati konstantno jakost hrupa do dovoljene meje v stanovanjskih območjih predvsem ponoči.
Do pričetka izvajanja podrobnejšega prostorskega načrta se lahko izvajajo posamezni posegi, če niso v nasprotju s predvidenimi posegi, vzdrževalna dela infrastrukturnega omrežja in naprav. Rekonstrukcije in novogradnje infrastrukturnih objektov in naprav so dopustne le, če so skladne s programsko zasnovo, dovoljene so tudi odstranitve obstoječih objektov in naprav in sanacija.
V sklopu dopustnih odstopanj je možno izvesti tudi funkcionalne povezave med objekti, kot so mostovži, podzemne povezave nivojev in pokrite zunanje povezave med objekti.
Do pričetka izvajanja prostorskega izvedbenega načrta se lahko izvajajo ozelenitve če niso v nasprotju s predvidenimi posegi.
Meja območja je v okviru projekta CRPOV spremenjena, saj vključuje tudi površine okrog spomenika na vzhodni strani ceste, kar pa je smiselno saj predstavlja nedeljivo celoto urejanja nivoja zgornjega cestnega nivoja območja.
Izhodišče za urejanje tega dela je Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Podeželje v Občini Jesenice (planska celota J5 in J6) (Uradni list RS, št. 131/04), ki v 8. in 9. členu definira dopustne posege v prostoru, v členih od 13.–28. pa so pogoji za oblikovanje posegov v prostoru. V območju Belcijana se ta določila bistveno ne smejo razlikovati.
2. Urbanistično oblikovanje novih ureditev in gradnje mora nadgrajevati danosti območja urejanja, predvsem ureditve doslej nezazidanega prostora, kot je to določeno tudi v splošnih pogojih, ki jih predpisujejo prostorski ureditveni pogoji za podeželje v Občini Jesenice.
Arhitekturno oblikovanje novih ureditev in gradnje naj upošteva sodobne načine gradnje in urejanja zunanjih zelenih površin.
Oprema novih poti in zelenic mora biti urejena tako, da ne predstavlja ovir za funkcionalno ovirane ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ni ovirano vzdrževanje objektov in omrežja infrastrukture. Oporni zidovi so dopustni le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Ježe teras morajo biti zavarovane in niso dopustni posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti terena in vegetacije.
3. Krajinsko oblikovanje obravnavanega prostora mora izboljševati značilnosti območja urejanja. V območjih značilnih pogledov na vredne krajinske strukture niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Ambientalna kvaliteta v območju je osrednje območje Belcijana, kjer je poleg hotela in parkovnih površin potrebno predvideti tudi možnost ureditve večnamenskega prireditvenega prostora.
4. Predlagan program pomeni istočasno tudi izboljševanje bivalnega in delovnega okolja.
5. V skladu z 68. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94 in Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.
6. Podane so usmeritve za zasnovo prometnega, komunalnega in energetskega režima v obravnavanem območju.
Glavna prometna os ostaja na vzhodni strani območja cesta (občinska cesta) na katero se navezujejo priključki in pešpoti.
Celotno območje naj se s fekalno in odpadno vodo naveže na individualne ali skupno čistilno napravo. Površinske se vodijo v meteorno kanalizacijo in preko peskolovov v ponikovalnice. S parkirišč in asfaltiranih površin se vode vodijo preko lovilcev olj v ponikovalnice.
Območje bo napajano iz lokalnega vodovodnega sistema.
Območje bo napajano iz TP preko katere bodo nove površine priključene na nizkonapetostno omrežje in bo izvedena potrebna javna razsvetljava sekundarnih cestnih povezav in pešpoti ter mosta.
7. Detajlni opis meje območja
Izhodiščno točko predstavlja jugovzhodni mejnik parcele št. 330/4 in ceste s parc. št. 520/1. Meja od te točke poteka proti zahodu ves čas po južni meji parcele št. 330/4 do severovzhodnega mejnika parcele 353/7, kjer se obrne proti severu prečka parcelo št. 330/3 in nadaljuje po zahodni meji parcele št. 329. Tu se obrne proti severu in ponovno prečka parcelo št. 330/3, prečka mejo parcele št. 330/5, nadaljuje po parceli št. 330/5 do točke, kjer se obrne proti vzhodu do meje parcele 330/2 in po njej nadaljuje proti severu do severozahodnega mejnika parcele 330/2. Tu se obrne proti vzhodu in poteka po parcelni meji do ceste s parcelno št. 520/1, kjer se obrne proti jugu in po cesti, pretežno po zahodni meji cestnega sveta poteka do izhodiščne točke, ki jo predstavlja jugovzhodni mejnik parcele št. 330/4 in ceste s parc. št. 520/1.
8. Ocena stroškov za komunalno ureditev območja (ocena stroškov/enoto)
kanalizacija – Ø 20 in 30 cm = 180–220 €/m
vodovodno omrežje do Ø 3'' = 180–210 €/m
ceste, parkingi preplastitev = 22 €/m2
elektro omrežje = 34 €/m
javna razsvetljava = 48 €/m
plinovod 65 €/m
zelenice, vegetacija = 6–8 €/m2.
Po izdelavi idejnih rešitev komunalnih naprav v okviru priprave občinskega podrobnejšega prostorskega načrta, ko bodo znane dolžine posameznih komunalnih vodov in priključkov, bo možno predvideti tudi realne stroške komunalnega urejanja zemljišč območja.