Na podlagi določb Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP-UPB, Uradni list RS, št. 102/02), Zakona o javnih financah (ZJF-UPB, Uradni list RS, št. 127/06), Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07) ter 27. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99, 53/99 – popravek, 73/02, 117/02, 43/03 in 44/05) je Občinski svet Občine Kočevje na 16. redni seji dne 27. novembra 2008 sprejel
O D L O K
o oddajanju poslovnih prostorov v lasti Občine Kočevje v najem
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok ureja oddajanje poslovnih in drugih prostorov v lasti Občine Kočevje v najem, in sicer po naslednjih sklopih:
– uvodne določbe,
– načini oddajanja v najem,
– najemno razmerje,
– najemnina,
– vzdrževanje poslovnih prostorov,
– prehodne in končne določbe.
(2) Ta odlok se ne uporablja v primerih, ko se poslovni prostor odda v začasno uporabo (npr. predavanja, razstave, kongresi, praznovanja in druga podobna zborovanja in prireditve) ali v brezplačno uporabo v skladu z 59. členom Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
(3) Oddajanje poslovnih prostorov v začasno uporabo ter oddajanje drugih prostorov (gozdarskih koč, parkirnih mest ali garažnih boksov ipd.) se uredi s posebnimi pravilniki.
2. člen
(definicija poslovnega prostora)
(1) Za poslovni prostor se šteje eden ali več povezanih prostorov, ki predstavljajo gradbeno celoto in so namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti.
(2) Poslovne dejavnosti so vse tiste dejavnosti, ki jih opravljajo gospodarski subjekti, ki imajo statusno obliko po Zakonu o gospodarskih družbah, samostojni obrtniki, državni organi, društva in druge civilne pravne osebe.
(3) V primeru, da nastopi dvom, ali gre določen prostor šteti za poslovni prostor, odloči občinski upravni organ, pristojen za upravljanje z občinskim premoženjem.
3. člen
(namembnost poslovnega prostora)
(1) Poslovni prostor se lahko odda za namen, za katerega obstaja oziroma bo pridobljeno veljavno uporabno dovoljenje.
(2) Občinska uprava lahko v posamičnem programu oddaje poslovnega prostora v najem ter javnem razpisu določi omejitev glede vrste dejavnosti, za katere se bo poslovni prostor oddal v najem.
II. NAČINI ODDAJANJA V NAJEM
A – Oddaja v najem na podlagi neposredne pogodbe
4. člen
(kdaj je možna)
(1) Poslovni prostor se lahko odda v najem brez izvedbe javnega razpisa, s sklenitvijo neposredne pogodbe, izključno v naslednjih primerih:
a) če je občina manj kot 50% solastnik poslovnega prostora, ki se daje v najem,
b) če je predviden letni prihodek od oddaje v najem nižji od 10.000 EUR,
c) če javni razpis ni uspel, v roku dveh mesecev po izvedbi neuspelega javnega razpisa,
d) če se poslovnim prostor odda v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, za izvajanje dejavnosti, za katere so ustanovljene,
e) če se poslovni prostor odda osebi javnega prava, razen javnim podjetjem, za izvrševanje javnih nalog,
f) če se zaradi rekonstrukcije poslovne stavbe, v kateri se nahaja poslovni prostor, temu poslovnemu prostoru funkcionalno priključijo dodatne površine, ki tedaj predstavljajo novo enoto.
(2) Po b) alinei iz prejšnjega odstavka tega člena se poslovni prostor odda le v primeru, če glede na velikost in kvaliteto (točkovanje) poslovnega prostora, razmerja na lokalnem trgu nepremičnin (povpraševanje in ponudba poslovnih prostorov) ter druge okoliščine, ni utemeljeno pričakovati, da bi po metodi javnega razpisa lahko dosegli višji prihodek ter če ne gre za poslovne prostore, namenjene za gostinsko ali trgovsko dejavnost.
5. člen
(objava namere o sklenitvi neposredne pogodbe)
(1) Namero o oddaji poslovnega prostora v najem s sklenitvijo neposredne pogodbe se obvezno objavi na enotnem spletnem portalu.
(2) Kolikor se v roku 10 dni od objave namere o sklenitvi neposredne pogodbe javi še kakšen interesent, ki odda ponudbo za zadevni poslovni prostor in tudi položi varščino v višini treh mesečnih najemnin, se namera o sklenitvi neposredne pogodbe prekliče in se izvede javni razpis.
(3) Če se interesent, ki je napovedal oddajo ponudbe, ne prijavi na javni razpis, se varščino zadrži in takoj sklene neposredna pogodba s tistim, s katerim se je nameravala skleniti pred objavo namere, kolikor se na javni razpis ne prijavi nihče drug.
B – Oddaja v najem z javnim razpisom
6. člen
(metoda oddaje v najem)
Poslovni prostor se z javnim razpisom odda v najem po metodi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb pod pogoji, določenimi v Uredbi o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
7. člen
(objava javnega razpisa)
(1) Javni razpis se obvezno objavi na enotnem spletnem portalu ter na oglasni deski Občine Kočevje, lahko pa tudi v Uradnem listu RS ali v drugih sredstvih javnega obveščanja oziroma na drugih mestih.
(2) Javni razpis se objavi najmanj 15 in največ 45 dni pred iztekom roka za oddajo ponudbe.
8. člen
(vsebina javnega razpisa)
(1) Javni razpis vsebuje zlasti naslednje:
– opis poslovnega prostora (velikost, lokacija, opremljenost),
– minimalno (izhodiščno) višino mesečne najemnine,
– višino varščine, ki jo morajo pred iztekom roka za oddajo ponudbe položiti ponudniki,
– navedbo dejavnosti, ki se lahko opravljajo v poslovnem prostoru,
– zahteva, da ponudnik navede dejavnost, s katero se namerava ukvarjati,
– trajanje najema,
– rok za oddajo ponudbe,
– informacijo o tem, da si lahko morebitni ponudniki ogledajo poslovni prostor,
– navedbo potrdil, ki jih mora ponudnik priložiti (npr. izpisek iz sodnega ali drugega registra; licenca za opravljanje dejavnosti, dokazilo o finančnem stanju oziroma bilanci stanja ponudnika, ki je že gospodarsko posloval; potrdilo o poravnanih obveznostih iz naslova davkov, taks in drugih s predpisi določenih dajatev, ki ne sme biti starejše od 30 dni).
(2) Za primer javne dražbe je potrebno v javnem razpisu navesti še naslednje:
– kraj in čas izvedbe javne dražbe,
– najnižji znesek višanja najemnine,
– obvestilo ponudnikom, da bo po končani javni dražbi varščina brezobrestno vrnjena vsem neuspelim dražiteljem ter določitev roka, do katerega bo vrnjena,
– rok za sklenitev najemne pogodbe z uspelim dražiteljem.
9. člen
(varščina)
(1) Za sodelovanje na javni dražbi mora vsak ponudnik vplačati varščino.
(2) Varščino je potrebno vplačati pred iztekom roka za oddajo ponudbe. Predložitev potrdila o vplačilu je pogoj za veljavnost ponudbe.
(3) Varščina se določi v višini dveh izhodiščnih najemnin za poslovni prostor, ki je predmet javnega razpisa.
(4) Neuspelemu ponudniku se varščino brezobrestno vrne v roku 8 dni po izvedbi licitacije, pri uspelem ponudniku, s katerim se sklene najemno pogodbo, pa se varščino zadrži za poplačilo morebitnih poškodb na poslovnem prostoru ali izvedbo tekočega vzdrževanja, ki ga ne opravi najemnik. Po prenehanju najemne pogodbe se varščina oziroma njen neporabljeni del najemniku vrne in sicer v višini zadnjih dveh plačanih mesečnih najemnin.
(5) Varščino se zadrži tudi v primeru, če po koncu javnega razpisa ne pride do sklenitve najemne pogodbe iz kakršnegakoli razloga na strani izbranega ponudnika.
10. člen
(zaključek javnega razpisa)
(1) Javni razpis se zaključi z izdajo enega od naslednjih sklepov:
– sklepa o izboru najugodnejšega ponudnika, ki ga izda direktor občinske uprave,
– sklepa o neuspelem javnem razpisu, ki ga izda župan občine.
(2) Javni razpis se šteje za neuspelega, če na razpis ne prispe nobena veljavna (pravočasna in pravilna) ponudba kandidata, ki izpolnjuje vse pogoje, ali če k javni dražbi ne pristopi nobeden od ponudnikov, ki so poslali veljavno ponudbo.
(3) Zoper sklep iz prve alinee prvega odstavka tega člena je možna pritožba na župana, ki jo lahko vloži le tisti, ki je oddal ponudbo.
(4) Sklep o izločitvi ponudbe določenega ponudnika zaradi neizpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa izda direktor občinske uprave. Zoper ta sklep je možna pritožba na župana v okviru pritožbe zoper sklep o izboru najugodnejšega ponudnika.
(5) Sklep o izboru najugodnejšega ponudnika se izda najkasneje v osmih dneh po zaključku javnega razpisa in se pošlje vsem ponudnikom, ki so oddali veljavno ponudbo.
(6) Najemno pogodbo se z izbranim ponudnikom podpiše v roku tridesetih dni od dokončnosti sklepa o izboru.
C – Prenos najemnega razmerja in dodelitev nadomestnega poslovnega prostora
11. člen
(prenos najemnega razmerja)
(1) Najemno razmerje se prenese na novega najemnika na njegovo pobudo v naslednjih primerih:
a) če ožji družinski član (sorodnik v ravni vrsti, zakonec ali izvenzakonski partner, brat ali sestra) po upokojitvi, bolezni ali smrti najemnika nadaljuje z isto dejavnostjo,
b) če nadaljuje z isto dejavnostjo delavec, ki je bil pri njem zaposlen najmanj zadnji dve leti pred prevzemom dejavnosti.
(2) Novi najemnik prevzame celoto pogodbenih pravic in obveznosti; pogoji najemne pogodbe in čas trajanja najema ostanejo nespremenjeni.
12. člen
(dodelitev nadomestnega prostora)
(1) Občina lahko najemniku dodeli primerljiv nadomestni poslovni prostor v naslednjih primerih:
a) če se mora najemnik trajno izseliti iz poslovnega prostora zaradi nevarnosti, predvidenega rušenja ali drugih urbanističnih razlogov,
b) če se mora najemnik začasno izseliti iz poslovnega prostora zaradi izvedbe investicije oziroma investicijskega vzdrževanja.
(2) Pogoji najema (trajanje najema, najemnina, druge pravice in obveznosti) se v takih primerih za najemnika ne smejo poslabšati. Sklenjena najemna pogodba se dopolni z aneksom, kjer se opredeli nov predmet najema.
(3) V primeru dodelitve nadomestnega poslovnega prostora najemniku ne pripadajo pravice po 24. členu tega odloka (začasna oprostitev ali znižanje najemnine).
(4) Po prenehanju razlogov za dodelitev nadomestnega prostora po alinei b) iz prvega odstavka tega člena (končanje investicijskih ali vzdrževalnih del), lahko najemnik nadaljuje z dejavnostjo v nadomestnem poslovnem prostoru, če se stranki pogodbe o tem sporazumeta. V takem primeru se najemnina prilagodi dejanskemu stanju glede na število točk (vrednost) poslovnega prostora ter njegovo lokacijo.
III. NAJEMNO RAZMERJE
13. člen
(sklenitev najemnega razmerja)
(1) Najemno razmerje se sklene s pisno pogodbo v obliki notarskega zapisa.
(2) Notarske stroške krijeta obe pogodbeni stranki do polovice.
(3) Bistvene sestavine najemne pogodbe, brez katerih pogodba ni veljavna, so določitev predmeta pogodbe, višine najemnine, trajanja najemne pogodbe in vrste stroškov, ki jih je dolžan kriti najemnik.
14. člen
(trajanje najema)
(1) Najemno razmerje se sklene za določen čas, in sicer za obdobje 5 let od podpisa pogodbe.
(2) Najemno razmerje se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
(3) Utemeljene razloge za izjemno podaljšanje najemne pogodbe je potrebno podrobno opredeliti v aneksu k najemni pogodbi.
(4) Najkasneje po preteku 10 let od sklenitve najemne pogodbe z istim najemnikom (na podlagi določenega posamičnega programa razpolaganja) je potrebno izvesti nov javni razpis oziroma ponuditi poslovni prostor v najem na trgu po konkurenčnih načelih.
15. člen
(uporaba prava)
Za vsa vprašanja glede najemnega razmerja, ki niso izrecno urejena v tem odloku in sklenjeni najemni pogodbi, se uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika, Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih in druge področne zakonodaje.
16. člen
(podnajem)
(1) Poslovnega prostora ni mogoče oddati v podnajem brez pisnega soglasja najemodajalca.
(2) Podnajemno razmerje preneha hkrati s prenehanjem veljavnosti najemne pogodbe.
17. člen
(sprememba dejavnosti)
(1) Sprememba dejavnosti, ki se opravlja v poslovnem prostoru, je možna v okviru uporabnega dovoljenja izključno po predhodnem pisnem soglasju najemodajalca.
(2) Sprememba dejavnosti brez soglasja najemodajalca predstavlja krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe.
(3) Najemodajalec ima pravico, da po predhodni najavi kadarkoli opravi ogled poslovnih prostorov z namenom ugotoviti, ali najemnik uporablja poslovne prostore izključno za opravljanje svoje dejavnosti ter v kakšnem stanju se poslovni prostor nahaja.
18. člen
(prenehanje najema)
(1) Najemna pogodba preneha:
1. s potekom določenega časa,
2. s sporazumom med strankama,
3. z odpovedjo ene ali druge pogodbene stranke iz krivdnih razlogov (kršitev pogodbenih določil),
4. iz drugih s predpisi določenih razlogov.
(2) Najemodajalec lahko odpove pogodbo iz naslednjih krivdnih razlogov na strani najemnika (kršitev pogodbenih določil):
1. če je najemnik v zaostanku s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko je prejel od najemodajalca opomin,
2. če najemnik kljub opominu uporablja poslovni prostor za drugo dejavnost, kot je določena v pogodbi ali če zanemarja njegovo vzdrževanje oziroma ga ne uporablja s skrbnostjo dobrega gospodarja in je nevarno, da bo za najemodajalca nastala precejšnja škoda (zaradi pogodbi nasprotne rabe),
3. če najemnik izvrši ali izvršuje adaptacijo ali druga investicijska dela brez soglasja najemodajalca,
4. če najemnik lastniku, katerega namen je opraviti ogled iz prejšnjega člena tega odloka ali opraviti potrebna investicijsko-vzdrževalna dela, ki jih mora opraviti lastnik, preprečuje vstop v poslovni prostor ali če ne sprejema pošte oziroma se izogiba komunikaciji z lastnikom,
5. če najemnik uporablja poslovni prostor na način, s katerim druge najemnike ali stanovalce ovira pri normalni rabi svojih prostorov,
6. če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez soglasja najemodajalca,
7. če najemnik preneha uporabljati poslovni prostor za več kot dva meseca ali je zoper njega uveden postopek stečaja ali likvidacije.
(3) Pogodba o najemu poslovnih prostorov se odpoveduje sodno.
IV. NAJEMNINA
19. člen
(izračun najemnine)
(1) Višino mesečne najemnine za določen poslovni prostor se določi v odstotku (%) od vrednosti poslovnega prostora glede na vrsto dejavnosti, ki se opravlja v poslovnem prostoru.
(2) Vrednost poslovnega prostora, preračunano na mesece, se izračuna po naslednji formuli:
površina poslovnega prostora v m2 x št. točk poslovnega prostora x korekcijski faktor (vpliv višine in razpona konstrukcije poslovnega prostora) x vrednost točke / 12.
(3) Formula za izračun višine mesečne najemnine za določen poslovni prostor je tako naslednja:
Nm = VP x K / 12 x 100
VP = vrednost poslovnega prostora
K = letna stopnja najemnine, izražena v % od vrednosti poslovnega prostora.
(4) Vrednost točke na dan uveljavitve odloka znaša 2,6 EUR.
(5) Višina odstotka od vrednosti poslovnega prostora za posamezne vrste dejavnosti znaša:
1. skupina dejavnosti: izobraževanje in znanost, zdravstvo, socialno varstvo, kultura in umetnost, humanitarna dejavnost, dejavnost društev in klubov, druge civilnodružbene in neprofitne dejavnosti – 6%,
2. skupina dejavnosti: storitve, pisarniška dejavnost, upravne dejavnosti, obrt in druge proizvodne dejavnosti, politične stranke – 8%,
3. skupina dejavnosti: trgovina, bančne in zavarovalne storitve, gostinska dejavnost, skladišča – 10%.
(6) V primeru, da se pojavi dvom, v katero skupino spada določena dejavnost, odloči občinska uprava.
(7) V primeru, da se v poslovnem prostoru opravlja več dejavnosti, se pri določitvi najemnine upošteva tista dejavnost, ki spada v višjo skupino.
(8) Najemnina se letno prilagaja v skladu s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin (Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin). Valorizacijo se opravi ob obračunu vsakoletne januarske najemnine.
20. člen
(lokacijski in površinski korekcijski faktorji)
(1) Za poslovne prostore, ki se nahajajo izven področja krajevne skupnosti Kočevje – mesto (vse ostale krajevne skupnosti na področju Občine Kočevje), se stopnje, določene v petem odstavku prejšnjega člena, znižajo za dejavnosti iz 1. in 2. skupine na stopnjo 4% in 6%, za dejavnosti iz 3. skupine pa na 9% (lokacijski korekcijski faktorji).
(2) Pri poslovnih prostorih, večjih od 100 m2, se pri izračunavanju izhodiščne najemnine upoštevajo korekcijski faktorji, po katerih se za vsakih nadaljnjih 100 m2 dejanske površine le-ta zmanjša za 10% (faktor 0,10), pri čemer znaša največje možno znižanje 40% /= 60% dejanske površine/ (površinski korekcijski faktorji).
21. člen
(najemnina v primeru neuspelega javnega razpisa)
(1) V primeru, če je javni razpis za določen poslovni prostor neuspešen niti ga ni mogoče oddati po metodi neposredne pogodbe, se lahko izhodiščna najemnina zniža do 15% glede na izhodiščno najemnino iz prvega javnega razpisa.
(2) V primeru, če je neuspešen tudi ponovljeni javni razpis, se lahko izhodiščno najemnino zniža do 30% glede na izhodiščno najemnino, iz prvega javnega razpisa.
(3) O višini znižanja najemnine pri ponovljenih javnih razpisih odloči župan s sklepom.
22. člen
(način plačevanja najemnine)
(1) Najemnina se plačuje mesečno.
(2) Najemnik je dolžan plačevati najemnino na podlagi izstavljenega računa in sicer v roku 15 dni po izstavitvi.
(3) V primeru zamude s plačilom je najemnik dolžan plačati zakonite zamudne obresti.
23. člen
(plačevanje obratovalnih stroškov)
(1) Obratovalni in funkcionalni stroški (ogrevanje, elektrika, voda, komunalni stroški, delo hišnika, čiščenje, obhodno varovanje, taksa za obremenjevanje voda, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ipd.) niso vračunani v ceno najemnine.
(2) Stroške iz prvega odstavka tega člena je dolžan plačevati najemnik, in sicer mesečno na podlagi izstavljenega računa v rokih, ki jih določi izstavitelj računa.
(3) Katere stroške konkretno je dolžan plačevati posamezni najemnik, se določi v najemni pogodbi.
24. člen
(začasna oprostitev ali znižanje najemnine)
(1) Župan lahko s sklepom odloči, da se najemniku začasno oprosti ali zniža najemnino:
– v primeru investicijsko-vzdrževalnih del v poslovni stavbi ali poslovnem prostoru,
– če najemnik, ki samostojno in brez sodelovanja drugih subjektov opravlja pridobitno dejavnost (samostojni podjetnik, obrtnik), zaradi bolezni več kot dva meseca ne more poslovati.
(2) Sklep o oprostitvi in znižanju najemnine za najem poslovnih prostorov se izda samo na predlog najemnika.
(3) Najemniku poslovnega prostora se najemnina lahko v celoti oprosti v primeru, če zaradi izvedbe investicijsko-vzdrževalnih del določen čas sploh ne more poslovati.
(4) Nujnost prenehanja poslovanja ter obdobje, ko najemnik ne more poslovati (od dneva zaprtja do dneva, ko je uporaba poslovnega prostora spet mogoča), potrdi nadzornik gradnje na podlagi gradbenega dnevnika ali po svoji strokovni presoji, če gre za izvedbo del, za katera se ne vodi gradbenega dnevnika.
(5) V primeru zmernega motenja poslovanja se najemnina zniža do največ 30% siceršnje mesečne najemnine.
(6) V primeru bistvenega motenja poslovanja se najemnina zniža do največ 60% siceršnje mesečne najemnine.
(7) Za bistveno motenje poslovanja se šteje zlasti:
– znatno otežkočen dostop do poslovnega prostora za stranke,
– znatno otežkočena dobava potrošnega in nepotrošnega materiala ter surovin, potrebnih za poslovanje najemnika,
– znatno okrnjen zunanji izgled in okolica poslovnega prostora, ki vpliva na njegovo zunanjo podobo.
(8) Upravni organ lahko pri ugotavljanju upravičenosti do znižanja najemnine zahteva od najemnika, da predloži dokaze o zmanjšanju prometa zaradi motenj poslovanja (izpiski poslovnih izkazov ipd.).
(9) V primeru bolezni mora najemnik prošnji za oprostitev najemnine za obdobje, ko zaradi bolezni ni mogel poslovati, predložiti veljavno zdravniško potrdilo.
V. VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV
25. člen
(dolžnostno ravnanje najemnika)
(1) Najemnik je dolžan pri opravljanju dejavnosti v poslovnem prostoru ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja.
(2) Najemnik je dolžan poslovni prostor uporabljati na način, ki omogoča normalno uporabo svojih prostorov tudi drugim lastnikom in najemnikom v tej poslovni ali poslovno-stanovanjski zgradbi.
(3) Najemnik je dolžan na lastne stroške povrniti škodo na objektu ali posameznem poslovnem prostoru, ki bi jo povzročil s svojim ravnanjem.
(4) Najemnik je dolžan takoj obvestiti najemodajalca o vsaki napaki in nevarnosti glede najetega prostora, sicer je dolžan najemodajalcu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi opustitve te dolžnosti.
26. člen
(primopredajni zapisnik)
(1) Ob izročitvi poslovnega prostora v posest najemniku se napravi primopredajni zapisnik.
(2) Po prenehanju najemne pogodbe je najemnik dolžan izprazniti poslovni prostor in ga vrniti v stanju, v kakršnem ga je prejel ob izročitvi oziroma kakor je bilo ugotovljeno v primopredajnem zapisniku, ob upoštevanju zmanjšanja vrednosti zaradi normalne rabe prostora (amortizacija).
27. člen
(tekoče in investicijsko vzdrževanje)
(1) Najemnik je dolžan na lastne stroške tekoče vzdrževati poslovni prostor.
(2) Najemnik je dolžan na lastne stroške izvajati popravila, ki nastanejo zaradi normalne rabe.
(3) Najemodajalec je dolžan v času trajanja najemnega razmerja na lastne stroške izvajati popravila prostorov, ki so nujno potrebna za njihovo normalno uporabo ter opravljati potrebna investicijsko – vzdrževalna dela.
(4) Najemnik lahko opravlja investicijska dela (obnavljanje in dodatno opremljanje poslovnih prostorov) samo s predhodnim soglasjem najemodajalca, kar se uredi z aneksom k osnovni pogodbi.
(5) Kot investicijsko vzdrževanje se po tem odloku šteje vzdrževanje nepremičnin in vgrajene opreme, tako da se poveča njihova vrednost ali doba uporabe.
(6) Kot tekoče vzdrževanje se po tem odloku štejejo vsi sprotni ukrepi, ki so potrebni za nemoteno delovanje in uporabo osnovnih sredstev ter preprečitev njihove prezgodnje obrabe, kot so zlasti beljenje, čiščenje, odprava manjših okvar ali napak na opremi ter strojnih, vodovodnih in električnih instalacijah, zamenjava manjših delov opreme, servisiranje naprav ipd.
28. člen
(zavarovanje)
(1) Najemnik sam sklene premoženjsko zavarovanje za opremo in premične stvari, ki so njegova last in jih uporablja pri obratovanju poslovnega prostora.
(2) Vsa potrebna zavarovanja za nepremičnino sklene najemodajalec kot lastnik.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
(objava namere o sklenitvi neposredne pogodbe)
(1) Do vzpostavitve enotnega spletnega portala se namero za neposredno sklenitev najemne pogodbe obvezno objavi na svetovnem spletu (na uradnih občinskih straneh) ter na občinski oglasni deski, lahko pa tudi v Uradnem listu RS in drugih medijih.
(2) Do vzpostavitve enotnega spletnega portala se javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem obvezno objavi na svetovnem spletu (na uradnih občinskih straneh) ter na občinski oglasni deski, lahko pa tudi v Uradnem listu RS in drugih medijih.
30. člen
(dokončanje starih najemnih razmerij)
Najemna razmerja, sklenjena pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo pod sklenjenimi pogodbenimi pogoji na podlagi prej veljavnih predpisov.
31. člen
(prenehanje veljavnosti pravilnika)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Pravilnik o načinu oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Uradni list RS, št. 43/03) in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Uradni list RS, št. 39/05).
32. člen
(uveljavitev in uporaba odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s prvim dnem naslednjega meseca po objavi.
Št. 352-5/2008-1200
Kočevje, dne 28. novembra 2008
Župan
Občine Kočevje
Janko Veber l.r.
