Na podlagi 51. in 54. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/I/91, 45/I/94 – Odl. US, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 26. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – UPB1 in 56/08), 81. in 101. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 22. seji dne 24. 11. 2008 sprejel

S tem sklepom Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: ustanovitelj), ustanavlja javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (v nadaljevanju: zavod), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Mestni svet Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: Mestni svet), če ni glede izvrševanja določenih ustanoviteljskih pravic z zakonom, Statutom Mestne občine Ljubljana ali s tem sklepom določeno drugače.

Ime zavoda je: Muzej in galerije mesta Ljubljane.
Skrajšano ime zavoda je: MGML.
Sedež zavoda je v Ljubljani, Gosposka ulica 15.

Zavod je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, kot jih določata zakon in ta sklep.

Pečat zavoda je okrogle oblike, v njem je poleg simbola zapisno ime zavoda.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi direktor zavoda.

Zavod je pravni naslednik naslednjih javnih zavodov:
– Mestnega muzeja Ljubljana, ki je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod številko registrskega vložka 10105000,
– Mestne galerije Ljubljana, ki je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod registrsko številko 10127500.

Poslanstvo zavoda je identificiranje, zbiranje, dokumentiranje, vrednotenje, ohranjanje, interpretiranje, raziskovanje in predstavljanje materialne in nematerialne dediščine s področja zgodovine mesta Ljubljana in širše okolice od prazgodovine do danes, izvajanje pedagoških, andragoških in promocijskih dejavnosti na področju delovanja zavoda ter poklicno usposabljanje.
Zavod zagotavlja z razstavami in zbirkami muzejskih predmetov, arhivskega in knjižničnega gradiva ter drugega dokumentarnega gradiva, modernih in sodobnih del likovne umetnosti ter sodobnih umetniških likovnih praks dostop do javnih kulturnih dobrin in skrbi za mednarodno izmenjavo.
Z odkupi, darili in volili zavod oblikuje novo zbirko likovne umetnosti v Ljubljani.

Zavod izvaja muzejsko in galerijsko dejavnost, ki je javna služba in obsega:
– identificiranje, dokumentiranje, vrednotenje, ohranjanje, hranjenje, pridobivanje, strokovno in znanstveno interpretiranje in raziskovanje gradiva, ki je pomembno za zgodovino območja, na katerem zavod deluje;
– pripravo razstav in drugih oblik predstavljanja izsledkov muzejskega in galerijskega dela doma in v tujini ter organiziranje gostovanja domačih in tujih razstav;
– izdajo strokovnih in znanstvenih publikacij o gradivu iz svojih zbirk, sintetičnih monografskih študij, razstavnih katalogov in poljudnih publikacij s svojega področja dela;
– pripravo strokovnih in znanstvenih pogovorov ter srečanj, javno predstavljanje gradiva, pomembnega za zgodovino, kulturno zgodovino in likovno umetnost za območje, na katerem deluje;
– izvajanje različnih oblik pedagoških in andragoških programov v sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, društvi in nevladnimi organizacijami;
– skrb za popularizacijo in razvijanje zavesti o dejavnosti s področja dela zavoda;
– sodelovanje z domačimi in tujimi kulturnimi institucijami, združenji in strokovnjaki s področja dela zavoda z raziskovalnim, strokovnim delom in tehničnimi sredstvi;
– razvijanje strokovne knjižnice in informacijsko-dokumentacijskega centra za študijske in pedagoške potrebe;
– opravljanje restavratorske, konservatorske in drugih tehničnih dejavnosti za potrebe zavoda;
– pridobivanje gradiva, pomembnega za zgodovino območja, na katerem deluje, z arheološko metodo (načrtovane arheološke raziskave);
– opravljanje zavarovalnih in sistemskih arheoloških raziskav ter sodelovanje pri nadzoru arheoloških najdišč na prostem, pomembnih za zgodovino območja, na katerem deluje;
– sodelovanje pri nadzoru arheoloških raziskav, ki jih na tem prostoru opravljajo druge ustanove;
– opravljanje drugih nalog s področja varstva premične kulturne dediščine in vodenje registra premičnih kulturnih spomenikov;
– samostojno prirejanje slovenskih in tujih razstav doma in v tujini v vlogi producenta;
– organiziranje izmenjav slovenskih in tujih razstav med zavodom in sorodnimi slovenskimi in tujimi muzejskimi ustanovami;
– promocija likovnih umetnosti z izdajanjem publikacij in nosilcev slike ter zvoka;
– ustvarjanje stalne zbirke slovenskih in tujih likovnih del;
– izvajanje strokovne matičnosti in vodenje registra s področja likovnih umetnosti, zlasti iz obdobja moderne in sodobne likovne umetnosti.
Poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka opravlja zavod tudi naslednje dejavnosti, ki služijo izvajanju dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in se financirajo izključno iz nejavnih virov:
– identificiranje premične kulturne dediščine po standardih UNESCO (Object ID) v skladu s poslanstvom zavoda, na spomenikih, ki so v lasti fizičnih oseb ali drugih pravnih oseb ali lokalnih skupnosti in niso v upravljanju drugega muzeja lokalnega pomena;
– oddajanje prostorov za druge prireditve;
– nudenje strokovnih storitev z delovnega področja zavoda pravnim in fizičnim osebam;
– prodaja publikacij vseh vrst s svojega delovnega področja ter izdelovanje in prodaja fotografske dokumentacije, vseh vrst reprodukcij, replik in apliciranih predmetov, izvedenih iz svojega gradiva, ter prodaja ostalih izdelkov, ki izhajajo iz dejavnosti zavoda;
– gostinske storitve za obiskovalce razstav in drugih prireditev v zavodu ter za zaposlene;
– priprava in izvedba strokovnih posvetovanj, predavanj, likovnih delavnic, sejemskih razstav in kulturnih prireditev, ki smiselno dopolnjujejo dejavnost zavoda iz prejšnjega odstavka;
– komisijska prodaja likovnih del in muzejskih replik.
Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.

Dejavnosti zavoda se v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:

C/18.120      Drugo tiskanje
C/18.130      Priprava za tisk in objavo
C/18.200      Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
C/31.090      Proizvodnja drugega pohištva
F/43.990      Druga specializirana gradbena dela
G/47.610      Trgovina na drobno v specializiranih
              prodajalnah s knjigami
G/47.621      Trgovina na drobno s časopisi in revijami
G/47.622      Trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi
              potrebščinami
G/47.630      Trgovina na drobno v specializiranih
              prodajalnah z glasbenimi in video zapisi
G/47.782      Trgovina na drobno v specializiranih
              prodajalnah z umetniškimi izdelki
G/47.890      Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z
              drugim blagom
G/47.910      Trgovina na drobno po pošti ali po internetu
G/47.990      Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln,
              stojnic in tržnic
I/56.101      Restavracije in gostilne
I/56.102      Okrepčevalnice in podobni obrati
I/56.103      Slaščičarne in kavarne
I/56.300      Strežba pijač
J/58.110      Izdajanje knjig
J/58.130      Izdajanje časopisov
J/58.140      Izdajanje revij in druge periodike
J/58.190      Drugo založništvo
J/59.110      Produkcija filmov, video filmov, televizijskih
              oddaj
J/59.120      Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi
              filmov, video filmov, televizijskih oddaj
J/59.130      Distribucija filmov, video filmov, televizijskih
              oddaj
J/59.140      Kinematografska dejavnost
J/59.200      Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov
              in muzikalij
J/62.090      Druge z informacijsko tehnologijo
              in računalniškimi storitvami povezane
              dejavnosti
J/63.110      Obdelava podatkov in s tem povezane
              dejavnosti
J/63.120      Obratovanje spletnih portalov
L/68.200      Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
              nepremičnin
M/71.129      Druge inženirske dejavnosti in tehnično
              svetovanje
M/72.200      Raziskovalna in razvojna dejavnost na
              področju družboslovja in humanistike
M/73.110      Dejavnost oglaševalskih agencij
M/74.200      Fotografska dejavnost
N/77.290      Dajanje drugih izdelkov za široko rabo
              v najem in zakup
N/82.190      Fotokopiranje, priprava dokumentov
              in druge posamične pisarniške dejavnosti
N/82.300      Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
N/82.990      Drugje nerazvrščene spremljajoče
              dejavnosti za poslovanje
P/85.520      Izobraževanje, izpopolnjevanje
              in usposabljanje na področju kulture
              in umetnosti
P/85.590      Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
              izpopolnjevanje in usposabljanje
R/90.010      Umetniško uprizarjanje
R/90.020      Spremljajoče dejavnosti za umetniško
              uprizarjanje
R/90.030      Umetniško ustvarjanje
R/90.040      Obratovanje objektov za kulturne prireditve
R/91.011      Dejavnost knjižnic
R/91.012      Dejavnost arhivov
R/91.020      Dejavnost muzejev
R/91.030      Varstvo kulturne dediščine
S/94.999      Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih
              organizacij
S/95.240      Popravila pohištva.

Zavod po Uredbi o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00, 103/00, 105/01 in 16/08 – ZVKD-1) kot pokrajinski muzej izvaja javno službo za področje arheologije, etnologije, likovne umetnosti, tehnike, umetne obrti in zgodovine ter restavratorske dejavnosti na območju občin Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, MOL, Dol pri Ljubljani, Medvode, Vodice, Brezovica, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Sodražica, Vrhnika, Borovnica; v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna: za območje občin Cerknica, Bloke, Logatec, Loška Dolina, Postojna, Pivka; in Javnim zavodom Miklova hiša: za območje Občine Ribnica.

Organi zavoda so:
– svet zavoda,
– direktor,
– strokovni svet.

Svet zavoda sestavlja pet članov, in sicer:
– štiri člane imenuje ustanovitelj izmed strokovnjakov s področja dela zavoda, financ in pravnih zadev,
– enega člana izvolijo zaposleni v zavodu kot svojega predstavnika.
Pravico voliti in biti voljeni imajo vsi zaposleni v zavodu, razen direktorja in njegovega pomočnika.
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so člani lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Direktor je dolžan najmanj devetdeset dni pred potekom mandata o tem obvestiti ustanovitelja.
Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta.
Svet zavoda se konstituira na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče direktor najpozneje v tridesetih dneh, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta.
Na prvi konstitutivni seji člani sveta zavoda izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, direktor zavoda ali župan Mestne občine Ljubljana. Če predsednik sveta ne skliče seje v roku petnajstih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor zavoda ali župan Mestne občine Ljubljana.
Podrobnejše delovanje sveta uredi svet s svojim poslovnikom.

Predstavnika delavcev v svet zavoda volijo zaposleni v zavodu na neposrednih in tajnih volitvah. Svet zavoda s sklepom razpiše volitve največ devetdeset in najmanj šestdeset dni pred iztekom mandata sveta zavoda.
S sklepom o razpisu volitev se določita dan volitev in vsebina predlogov kandidatur ter imenuje volilna komisija.
Sklep o razpisu se javno objavi v zavodu.

Postopek volitev predstavnika delavcev v svetu zavoda vodi volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, dva člana in njihovi namestniki. Predsednik, člana volilne komisije in njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za člana sveta zavoda.
Volilna komisija skrbi za zakonitost volitev predstavnika delavcev v svet zavoda, ugotavlja popolnost predlogov kandidatov, določi seznam volivcev, ugotavlja izid glasovanja in objavi, kateri kandidat je izvoljen v svet zavoda, ter vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami.

Kandidat za predstavnika zaposlenih v svetu zavoda mora za veljavno kandidaturo prejeti najmanj deset odstotkov glasov zaposlenih v zavodu. Predlog mora biti predložen volilni komisiji v petnajstih dneh od objave sklepa o razpisu volitev.
Predlog mora vsebovati osebna imena in podpise predlagateljev, osebne podatke kandidata z njegovim priloženim soglasjem in druge podatke v skladu s sklepom iz drugega odstavka 13. člena.

Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja.

Voli se z glasovnicami. Vsak zaposleni ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu njihovih priimkov z navedbo, da se voli en kandidat. Voli se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kot enega kandidata.

Za člana sveta zavoda je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.
Volilna komisija sestavi zapisnik o poteku volitev ter pripravi poročilo o izidu volitev in ga objavi v petih dneh od dneva volitev.

Svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delo zavoda,
– potrjuje letno poročilo,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– daje ustanovitelju pobudo za razrešitev direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,
– predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja za vodenje pravnih in splošnih zadev,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi in tem sklepom.

Član sveta zavoda, ki ga imenuje ustanovitelj, je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
– ne zastopa interesov ustanovitelja,
– ustanovitelj ugotovi, da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana sveta in interesi zavoda,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje nov član.

Mandat predstavniku delavcev v svetu zavoda predčasno preneha s prenehanjem delovnega razmerja v zavodu ali na podlagi odpoklica.
Če predstavniku delavcev v svetu zavoda preneha mandat pred iztekom mandata svetu zavoda, se opravijo nadomestne volitve.
Na nadomestnih volitvah se izvoli nov predstavnik delavcev v svet zavoda za čas do izteka mandata sveta zavoda. Svet zavoda razpiše nadomestne volitve najpozneje v petnajstih dneh po ugotovitvi o prenehanju mandata.

Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na zahtevo najmanj 10 odstotkov zaposlenih v zavodu. Postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu zavoda vodi volilna komisija.
Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic in priložene podpise delavcev, ki predlagajo odpoklic.
Zahteva za odpoklic se predloži volilni komisiji, ki je vodila postopek volitev. Volilna komisija preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če se zahteva za odpoklic ne zavrne, volilna komisija v petnajstih dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina zaposlenih v zavodu.
Za postopek odpoklica predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe o volitvah predstavnika delavcev v svet zavoda.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi zavod ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda.
Naloge direktorja so:
– organizira delo zavoda,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo zavod ima,
– določa cene javnih kulturnih dobrin, ki jih zagotavlja zavod,
– sprejema druge akte, če ni s predpisi ali s tem sklepom določeno drugače,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda,
– pripravlja letno poročilo,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje pomočnika direktorja po postopku, določenem s tem sklepom,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi in tem sklepom.

Direktor mora pri vodenju poslov zavoda ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktor zastopa in predstavlja zavod v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah in investicijskem vzdrževanju, katerih vrednost je enaka ali višja od 80.000 evrov brez DDV in za katere je potrebno soglasje sveta zavoda,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki so last ustanovitelja in jih ima v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem sklepom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec zavoda, določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo družboslovne, humanistične ali umetniške smeri,
– strokovno pozna področje dela zavoda,
– izkazuje sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodstvenih delovnih mestih,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik.
Kandidat za direktorja mora predložiti program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje.

Direktorja imenuje Mestni svet na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta. Javni razpis objavi pristojno delovno telo Mestnega sveta, ki lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet zavoda oziroma strokovni svet ne podata mnenja iz prejšnjega odstavka tega člena v roku tridesetih dni od dneva, ko sta bila zanj zaprošena, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Po pridobitvi mnenja sveta zavoda in strokovnega sveta ali po poteku roka za njuno pridobitev pristojno delovno telo Mestnega sveta predlaga Mestnemu svetu kandidata za direktorja.
Na podlagi akta o imenovanju sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta zavoda njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
Če je bil direktor pred svojim imenovanjem zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Mestni svet direktorja predčasno razreši, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov za prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,
– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Poleg razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko direktorja predčasno razreši zaradi bistvenih sprememb, kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je zavod ustanovljen, ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Pred razrešitvijo direktorja si mora Mestni svet pridobiti mnenje sveta zavoda in strokovnega sveta. Svet zavoda in strokovni svet morata mnenje podati v roku tridesetih dni, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Če je pobudo za razrešitev direktorja dal svet zavoda, v postopku razrešitve direktorja ni potrebno pridobiti njegovega predhodnega mnenja. Direktorja je treba seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu dati možnost, da se v roku petnajstih dni o njih izjavi.

Zavod ima lahko pomočnika direktorja na enem izmed naslednjih področij:
– za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev,
– za vodenje umetniško strokovnega dela.
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela lahko uporablja naziv umetniški vodja. O potrebnosti pomočnika za enega od področij ob vsakem mandatu direktorja zavoda posebej podata mnenje svet in strokovni svet zavoda, pri čemer se upošteva, da eno področje vodi neposredno direktor sam.
Pomočnika direktorja iz prvega odstavka tega člena imenuje direktor na podlagi javnega razpisa, poleg javnega razpisa pa lahko posamezne kandidate povabi tudi neposredno. Svet in strokovni svet dajeta predhodno mnenje k imenovanju pomočnika direktorja. Če svet ali strokovni svet ne poda mnenja v roku tridesetih dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Za pomočnika direktorja za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– ima sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Naloge pomočnika direktorja za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev so:
– predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– daje direktorju predloge in mnenja, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu zavoda s svojega delovnega področja,
– daje mnenje direktorju v zvezi s poslovanjem zavoda,
– izvršuje sklepe in odločitve organov zavoda,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda in po nalogu direktorja.

Za pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo družboslovne, humanistične ali umetniške smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela zavoda,
– pozna muzejsko in/ali galerijsko dejavnost,
– ima sposobnost organiziranja in vodenja muzejskega in/ali galerijskega strokovnega dela,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Naloge pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela so:
– predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na strokovno delo zavoda,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu zavoda s svojega delovnega področja,
– izvršuje sklepe in odločitve direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda in po nalogu direktorja.

Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi.
Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za pomočnika direktorja zaposlen v zavodu za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz smiselno enakih razlogov kot direktor. Pomočnika direktorja razreši direktor po pridobitvi predhodnih mnenj sveta in strokovnega sveta. Svet in strokovni svet morata mnenji podati v tridesetih dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku petnajstih dni o njih izjavi.
Pomočniku direktorja lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju. O tem sprejme sklep novo imenovani direktor. Pomočnik direktorja odgovarja direktorju za strokovnost in zakonitost dela.

Strokovni svet sestavlja pet članov, in sicer:
– enega člana izvolijo delavci izmed vseh zaposlenih v zavodu,
– po enega člana imenujejo predlagatelji: Kulturniška zbornica Slovenije, Slovensko muzejsko društvo, Akademija za likovno umestnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju: ALUO) in Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: RC ZVKDS).
Mandat članom strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja strokovnega sveta. Po preteku mandata so lahko iste osebe ponovno izvoljene oziroma imenovane.
Za postopek volitev predstavnika delavcev v strokovni svet zavoda se smiselno uporabljajo določbe o volitvah predstavnika delavcev v svet zavoda.
Volitve se razpišejo največ devetdeset in najkasneje šestdeset dni pred potekom mandata. Direktor mora v roku najmanj devetdeset dni pred potekom mandata pozvati delavce zavoda, Kulturniško zbornico Slovenije, Slovensko muzejsko društvo, ALUO in RC ZVKDS, da izvolijo oziroma imenujejo člane strokovnega sveta. Če se slednji na poziv direktorja v roku ne odzovejo, lahko direktor predlaga člane strokovnega sveta izmed uglednih strokovnjakov na področju dela zavoda.
Strokovni svet zavoda se konstituira na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče direktor najpozneje v tridesetih dneh, ko je imenovana oziroma predlagana večina članov strokovnega sveta zavoda. Na prvi konstitutivni seji člani strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Članom strokovnega sveta prične teči mandat z dnem konstituiranja.
Strokovni svet dela in sprejema odločitve na sejah. Strokovni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov strokovnega sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov strokovnega sveta.
Strokovni svet podrobneje uredi svoje poslovanje s poslovnikom.

Strokovni svet ima naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje zavoda in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja zavoda,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo zavod ima,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem zavoda,
– opravlja druge zadeve, določene s predpisi.

Član strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje strokovnega sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja svojih nalog,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana strokovnega sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Mandat predstavnika delavcev v strokovnem svetu predčasno preneha s prenehanjem delovnega razmerja v zavodu ali na podlagi odpoklica. Za odpoklic predstavnika delavcev v strokovnem svetu se smiselno uporabljajo določbe o odpoklicu delavcev v svetu zavoda.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko da predlog strokovni svet ali direktor.

Strokovni svet se konstituira na svoji prvi konstitutivni seji, ki jo skliče direktor najpozneje v tridesetih dneh, ko je imenovana oziroma izvoljena večina članov sveta oziroma strokovnega sveta.
Na prvi konstitutivni seji člani strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika.
Predsednik strokovnega sveta mora sklicati sejo strokovnega sveta, če to zahtevajo najmanj dva člana strokovnega sveta, svet zavoda ali direktor zavoda. Če predsednik strokovnega sveta ne skliče seje v roku petnajstih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor zavoda.

Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje ustanovitelj zavodu v upravljanje naslednje nepremičnine in pripadajočo opremo v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:
1. Auerspergova palača, Gosposka 15, Ljubljana; k.o. Ljubljana mesto; zk. vl. 165; parc. št. 219;
2. Konservatorsko središče ŠČIT, Gregorčičeva 3a, Ljubljana; k.o. Gradišče I; zk. vl. 147; parc. št. 17/1;
3. del stavbe, Mestni trg 10, II. nadstropje, Ljubljana; k.o. Ljubljana mesto; zk. vl. 221; parc. št. 10;
4. Jakopičev vrt; Arheološki park, Na Mirju 2, Ljubljana, k.o. Krakovsko predmestje; zk. vl. 232; parc. št. 64/2 in 65/2;
5. Arheološki park ob OŠ Majde Vrhovnik, k.o. Gradišče I; zk. vl. 114; parc. št. 32/2;
6. Bežigrajska galerija 1, Dunajska cesta 31, Ljubljana; k.o. Bežigrad; zk. vl. 914; parc. št. 2070/1;
7. Bežigrajska galerija 2, Vodovodna ulica 3, Ljubljana, vse k.o. Bežigrad; zk. vl. 3853, parc. št. 920/2, 924/3 in 925/3; zk. vl. 877, parc. št. 924/4; zk. vl. 874, parc. št. 924/5; zk. vl. 2666, parc. št. 925/1;
8. Mestna galerija, Mestni trg 5, Ljubljana; k.o. Ljubljana Mesto; zk. vl. 216; parc. št. 5;
9. Jakopičeva galerija, Slovenska cesta 9, Ljubljana; k.o. Gradišče I; zk. vl. 204; parc. št. 26/15 in 24/5;
10. Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana; k.o. Zgornja Šiška; zk. vl. 35; parc. št. 821/1.
Vrednost premičnega in nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena je predmet pogodbe o prenosu tega premoženja v upravljanje zavodu.
Premoženje iz prvega odstavka tega člena, ki ga ima zavod v upravljanju, je last ustanovitelja.
Zavod je dolžan uporabljati in upravljati premoženje ustanovitelja s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju.

Sredstva za delo zavoda so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena tega odloka, še sredstva, ki jih zavod pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna in drugih javnih virov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili, volili in iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Podatke o finančnem in materialnem poslovanju o sredstvih za delo zavoda, ki jih pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti, mora izkazovati ločeno.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod doseže pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka 7. člena tega odloka, sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljen.
O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, ki ga zavod doseže pri opravljanju dejavnosti iz drugega odstavka 7. člena tega odloka, odloča na predlog direktorja svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta zavoda.

Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svojih dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Zavod prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
Zavod upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju župana Mestne občine Ljubljana, skladno s predpisi.
Muzejsko gradivo, ki je v lasti ustanovitelja in ga hrani zavod, je prepovedano odtujevati, razen če gre za izmenjavo, ki pomeni bistveno dopolnitev spomeniške zbirke, o čemer odloča svet zavoda po predhodnem soglasju župana Mestne občine Ljubljana, skladno s predpisi.
Zavod lahko sredstva, pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je zavod ustanovljen, ter za investicije.
Zavod ne sme sklepati razpolagalnih pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem ustanovitelja in poslov, s katerimi se to premoženje obremenjuje.

Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost strateških načrtov in programov dela zavoda s plani in programi ustanovitelja,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi,
– odloča o statusnih spremembah,
– daje soglasje k spremembam ali razširitvam dejavnosti,
– vodi evidenco nepremičnin, zemljišč in opreme v skladu z veljavno zakonodajo,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem sklepom in drugimi predpisi.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za opravljanje dejavnosti zavoda.
Zavod je dolžan na zahtevo organa Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnega za kulturo, predložiti letni program dela in načrt investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremičninami.
Zavod je dolžan obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.

Splošni akti zavoda so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje zavoda.
Splošni akti morajo biti v skladu z zakonom, drugimi predpisi in tem sklepom. Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski zavoda, razen če ni v aktu drugače določeno.

Na podlagi tega sklepa se javna zavoda Mestni muzej Ljubljana in Mestna galerija Ljubljana izbrišeta iz sodnega registra in drugih javnih evidenc, kot njun pravni naslednik pa se vpiše Muzej in galerije mesta Ljubljane.
Z dnem vpisa zavoda v sodni register prevzame zavod vse nepremičnine, opremo in druga sredstva, ki jih imata javna zavoda iz prejšnjega odstavka tega člena v upravljanju in v lasti.
Z dnem vpisa zavoda v sodni register prevzame zavod vsa finančna sredstva ter vse pravice in obveznosti javnih zavodov iz prvega odstavka tega člena.

Zavoda iz prvega odstavka prejšnjega člena tega sklepa pripravita ob svojem prenehanju letna poročila skladno z veljavnimi predpisi.

Zavod prevzame vse dokumentarno in arhivsko gradivo javnih zavodov: Mestnega muzeja Ljubljana in Mestne galerije Ljubljana.

Z dnem vpisa zavoda v sodni register preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci javnih zavodov Mestni muzej Ljubljana in Mestna galerija Ljubljana na dan vpisa zavoda v sodni register pri dosedanjih delodajalcih na javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane – delodajalca prevzemnika.

Zavod mora sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest najkasneje v treh mesecih od dneva vpisa zavoda v sodni register in ga predložiti v soglasje županu.
Do sprejema novega akta o sistemizaciji veljata obstoječa akta v vseh določbah, ki niso v nasprotju z veljavnimi predpisi in s tem sklepom.

Z dnem vpisa zavoda v sodni register preneha mandat članom svetov in strokovnih svetov javnih zavodov iz prvega odstavka 42. člena tega sklepa.
Direktor skliče prvo konstitutivno sejo sveta zavoda najpozneje v petnajstih dneh od izvolitve oziroma imenovanja članov sveta zavoda.

Svet zavoda se konstituira v skladu s tem sklepom najkasneje v roku enega meseca od dneva vpisa zavoda v sodni register, strokovni svet pa najkasneje v roku treh mesecev od dneva vpisa zavoda v sodni register. Do takrat opravljajo njune nujne naloge organi dosedanjih zavodov.

Z dnem vpisa zavoda v sodni register preneha mandat direktorja javnega zavoda Mestni muzej Ljubljana, vršilec dolžnosti direktorja javnega zavoda Mestna galerija Ljubljana pa preneha opravljati svoje naloge.

Za čas do imenovanja direktorja zavoda, vendar največ za obdobje enega leta, se imenuje vršilec dolžnosti direktorja Blaž Peršin, ki je pooblaščen, da opravi priprave za začetek dela zavoda in organizira delo oziroma poslovanje zavoda v skladu s tem sklepom.
Vršilec dolžnosti direktorja je dolžan v petnajstih dneh od dneva uveljavitve tega sklepa vložiti predlog za vpis ustanovitve zavoda in prenehanja javnih zavodov Mestni muzej Ljubljana in Mestna galerija Ljubljana v sodni register.

Z dnem izbrisa iz sodnega registra javnega zavoda:
– Mestni muzej Ljubljana preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestni muzej Ljubljana (Uradni list RS, št. 110/04),
– Mestna galerija Ljubljana preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestna galerija Ljubljana (Uradni list RS, št. 73/04).

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.