Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 3., 4., 7., 32. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami ZP-1E, Uradni list RS, št. 17/08), skladno s 36. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98, 59/07 in 125/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 27. 11. 2008 sprejel

(1) Odlok o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za lokalni gospodarski javni službi:
1. zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
2. urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin.
(2) Koncesijski akt se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.

Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je ena ali več obveznih oziroma izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je občina Sežana;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije
– povzročitelji odpadkov: vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občina Sežana stalno, začasno ali občasno povzroča odpadke, s tem da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– je lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih ali drugih prostorov, katerih uporaba je stalna ali občasna (sezonska),
– opravlja registrirano dejavnost,
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namenu, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe,
– upravlja javne površine (npr. trge, parke avtobusne postaje, parkirišča, pokopališča, tržnice …),
– povzročitelj komunalnih odpadkov je tudi vsak, kdor po pooblastilu povzročitelja prepušča komunalne odpadke izvajalcu javne službe.

(1) V Občini Sežana (v nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz 1. člena izvajata s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi. Za obe javni službi se podeli enotna koncesija.
(2) Vsaka oseba lahko vloži prijavo na javni razpis tako za izvajanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, kakor za urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin.
(3) Postopek javnega razpisa se izvede za obe javni službi enotno po postopku, določenem v členih 26. do 30. tega odloka.
(4) Koncesijsko razmerje nastane in preneha hkrati za obe gospodarski javni službi.

(1) Gospodarska javna služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« obsega:
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter odstranjevanja teh odpadkov;
– prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih ločenih frakcij, v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru;
– prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter odstranjevanja teh odpadkov;
– prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij ter odstranjevanja teh odpadkov;
– izvajanje storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v zbirnem centru;
– vodenje evidenc o odpadkih in o ravnanju z njimi;
– redno in pravočasno obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno običajen način;
– izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter
– ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe.
(2) Gospodarska javna služba »urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin« obsega:
– urejanje javnih poti, površin za pešce oziroma trgov in ulic v mestih in naseljih mestnega značaja ter pripadajoče infrastrukture prometnih površin po merilih, ki veljajo za javne ceste ter drugih javnih površin v obsegu in v časovnih presledkih, določenih z gospodarskim planom javne službe;
– urejanje zelenih površin, v smislu urejanja parkov, drevoredov, zelenic ter drugih javnih nasadov, zelenih otokov v mestu, cvetličnih loncev in gredic na vseh javnih površinah, zlasti pa:
– negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter po posledicah elementarnih nezgod;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;
– postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na javnih površinah;
– čiščenje, pometanje in pranje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin ter praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
– tekoče in interventno vzdrževanje in obnovo tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov prometnih površin, postavljanje in obnavljanje talne in vertikalne signalizacije (razen svetlobne), skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih površinah ter vodenje ustreznih katastrov in evidenc;
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javnih služb, investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe, redno vzdrževanje objektov in naprav, vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije in opreme, cestnih naprav in ureditev, čiščenje javnih površin, zimsko službo ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe in drugimi predpisi v okviru javne službe;
– priprava programov investicijskega vzdrževanja in drugih zahtevnejših posegov in organizacije njihove izvedbe po dogovoru s pristojnim občinskim organom.

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
1. izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka,
2. izključno oziroma posebno pravico vzdrževanja drugih javnih površin in infrastrukture na javnih površinah,
3. izključno oziroma posebno pravico vzdrževanja naprav, opreme, delov, objekte komunalne infrastrukture pri izvajanju gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov;
4. dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.

Pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so predmet te koncesije so določeni v odlokih o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in v tem odloku.

(1) Uporabniki gospodarske javne službe »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« so povzročitelji odpadkov, tako kot jih določa Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Gospodarska javna služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« se izvaja na celotnem območju občine. Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa Odlok iz prejšnjega odstavka ter v skladu s tretjim odstavkom 9. člena.

(1) Uporabniki gospodarske javne službe »urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin« so vsi uporabniki javnih površin v občini.
(2) Gospodarska javna služba »urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin« se izvaja na celotnem območju občine.

(1) Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavljata javni službi iz 1. člena tega odloka sta v skladu s tem odlokom zagotovljeni vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, delih, opremi in objektih ter oblikovati predloge in pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
(3) Uporaba storitev gospodarskih javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb (5. člen ZGJS), za uporabnike obvezna.

(1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebah mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti na podlagi nacionalnosti.
(2) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (subvencionirana gradnja …) tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.

(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, ki so predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
1. izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarskih javnih služb;
3. zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
4. kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
5. vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
6. po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
7. sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
8. skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb;
9. oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
10. obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
11. pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
12. vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, usklajenih z občinskimi evidencami;
13. ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
14. pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarskih javnih služb, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
15. poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
16. v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
17. omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in
18. obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
1. da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku in predmetnem odloku o dejavnosti;
2. da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
3. da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarskih javnih služb;
4. da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarskih javnih služb na področju občine;
5. pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
1. določa tarife javne službe, skladno z odločitvijo občinskega sveta iz 22. člena,
2. odloča o pritožbah v zadevah iz drugega odstavka tega člena in o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
3. druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– pravico do zagotovljenih cen storitev;
– uporabljati storitve gospodarskih javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarskih javnih služb;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
1. upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarskih javnih služb;
2. pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarskih javnih služb;
3. redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
4. prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarskih javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
5. nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo) za koncesijo določeno v 1. členu tega odloka. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
a) Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov:
– da je registriran oziroma, da izpolnjuje pogoje za opravljanje gospodarske javne službe (registracijo podjetja …);
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na gospodarski javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj z eno osebo s strokovno izobrazbo VI. ali višje stopnje in vsaj tremi leti delovnih izkušenj pri izvajanju dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Sežana, oziroma, ne glede na sedež poslovnega prostora na drugačen način dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe;
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
– da zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 4.–7. alineje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti utegne povzročiti državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
b) urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin:
– da je registriran oziroma, da izpolnjuje pogoje za opravljanje gospodarske javne službe (registracijo podjetja, obrtno dovoljenje …);
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na gospodarski javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj z eno osebo s strokovno izobrazbo VI. ali višje stopnje in vsaj tremi leti delovnih izkušenj pri izvajanju dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju Občine Sežana, oziroma, ne glede na sedež poslovnega prostora na drugačen način dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe;
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
– da zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 4.–7. alineje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti utegne povzročiti državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

(1) V primeru, da vodenje katastra gospodarskih javnih služb ni sestavni del gospodarske javne službe ima koncesionar javno pooblastilo za njegovo vodenje, skladno z odloki, ki urejajo posamezno javno službo.
(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.
(3) Katastri posameznih javnih služb z vsemi zbirkami podatkov so last Občine Sežana in se vodijo skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in jih je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
(4) Katastri morajo biti vodeni ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa jih mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odloki o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12. mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.

(1) Pri izvajanju gospodarske javne službe »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
(2) Izvajalec ima glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje odlok iz prejšnjega odstavka, tudi javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
– k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
– v drugih primerih določenih z zakonom.
Upravljavec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3) Kolikor takšno pooblastilo nanj prenese pristojni občinski organ, ima pri izvajanju gospodarskih javne službe »urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin« koncesionar javno pooblastilo tudi za določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec.
(4) Naloge pristojnega organa, ki se lahko na predlog pristojnega organa s pooblastilom Občinskega sveta delno ali v celoti prenesejo na izvajalca gospodarske javne službe »urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin« so:
– vodenje predpisanih evidenc o javnih poteh, površin za pešce in zelenih površin;
– izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin in izdelavo osnutkov teh planov;
– izvajanje postopkov za oddajanje del na predmetnih površinah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih;
– naloge v zvezi z razpisom koncesij za gradnjo, vodenje in izkoriščanje predmetnih površin ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika;
– vodenje postopkov za določitev mej na predmetnih površinah;
– naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju navedenih površin in njihove uporabe;
– izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo in varnost uporabe predmetnih površin.

Gospodarski javni službi se financirata skladno z odloki, ki urejajo posamezno javno službo.

(1) Izhodiščne tarife in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
(2) O spreminjanju tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganja, sprememb standardov in tehnologije.
(3) Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.

(1) Za izvajanje gospodarskih javnih služb je odgovoren njihov koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Sežana, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.

(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar mora, kolikor poleg razpisane gospodarske javne službe opravlja morebiti še katero drugo, za vsako gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Javni partner mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na Portalu javnih naročil.

Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 18. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja so:
1. tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
2. kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje gospodarske javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
3. dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane gospodarske javne službe;
4. celovitost ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe;
5. pričetek izvajanja gospodarske javne službe skladno z rokom določenim v javnem razpisu.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 16. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za vsako izmed gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka, za določen čas 8 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.

(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarskih javnih služb ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in koncesijski akt.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarskih javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe, najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(3) Upravljavec je dolžan najkasneje do 31. 3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
1. izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
2. pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
3. zavrnitvah uporabnikov storitev,
4. oddaji poslov podizvajalcem,
5. spremembah v podjetju koncesionarja,
6. škodnih dogodkih,
7. spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
8. koriščenju zavarovanj in vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
(2) Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije hkrati.

Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
1. če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek,
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
3. če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
4. če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
5. če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
1. če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
2. če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarskih javnih služb. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih služb ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarskih javnih služb ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarskih javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih pred iztekom veljavnosti obstoječih pogodb z izvajalcem javnih služb.

V primeru, da dosedanji izvajalec, ki na območju občine opravlja gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta v času podelitve koncesije, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani novi koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev delavcev, ki so pri dosedanjem izvajalcu zaposleni na dan objave javnega razpisa in so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb, ki so predmet tega koncesijskega akta, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. Pravice delavcev novega koncesionarja ob prenehanju koncesijske pogodbe se smiselno enako uredijo v koncesijski pogodbi iz 30. člena tega odloka.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati določba 7. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 136/04, 2/05, 49/05, 39/06, Uradne objave PN, št. 7/2007).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.