Na podlagi 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 – popravek) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 16. redni seji dne 27. 11. 2008 sprejel

S tem odlokom se, ob upoštevanju Dolgoročnega in družbenega plana Občine Litija za obdobje 1986–90–2000 (Uradni list SRS, št. 14/87, 4/89 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04, 126/04) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartnega (Uradni list SRS, št. 22/88, 29/91 in Uradni list RS, št. 89/02, 7/04, 44/04, 44/05), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja ŠMARTNO SEVER ŠS-2 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je v januarju 2007 izdelalo podjetje Matrika, Andrej Novak s.p., pod številko projekta 04-2006/A.

OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.

I.    Besedilo OPPN vsebuje
      1.1    Besedilo odloka o občinskem
             podrobnem prostorskem načrtu
II.   Kartografski del OPPN vsebuje naslednje   Merilo
      grafične načrte:
      1      Načrt namenske rabe območja       M 1:5000
      2      Načrt ureditvenega območja        M 1:500
             z načrtom parcelacije
      3.1    Pregledna situacija               M 1:5000
      3.2    Arhitektonsko-zazidalna situacija M 1:500
      3.3a   Situacija komunalne in energetske M 1:500
             infrastrukture
      3.3b   Situacija komunalne in energetske M 1:1000
             infrastrukture
      3.4    Prometno tehnična situacija in    M 1:500
             višinska regulacija
      3.5    Prečni prerezi skozi območje      M 1:250
III.  Priloge OPPN so naslednje:
             – Povzetek za javnost
             – Izsek iz dolgoročnega plana     M 1:5000
             občine za obdobje 1986–2000
             – Obrazložitev občinskega
             podrobnega prostorskega načrta
             – Seznam strokovnih podlag za
             območje urejanja
             – Smernice in mnenja pristojnih
             organov in organizacij
             – Ocena stroškov investicije
             – Geodezija:
             – seznam parcel
             – seznam koordinat lomnih točk
             zemljišča namenjenega za gradnjo
             – seznam koordinat objektov

Ureditveno območje se nahaja v osrednjem delu naselja Jeze, severno–zahodno od regionalne ceste R2-416-1346 Litija-Šmartno. Celotno območje predmetne širitve obsega 4.577 m2 in zajema območje parcelnih št. 465/2, 466/6, 466/7, 1034, 469, 470/1, 470/2, 439/4, 546/3, 542, 538/6 k.o. Šmartno in del parcel 464/1, 466/3, 466/5 in 466/1 k.o. Šmartno, kar je razvidno iz grafične priloge »Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije« (priloga št. 2).

Območje urejanja je namenjeno gradnji stanovanjskih objektov, ter gradnji komunalne, prometne in energetske infrastrukture.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– Regulacijska linija (RL) razmejuje površine v javni rabi, dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi.
– Gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
– Gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
– Dovoljeni so le manjši zamiki fasade ali delov fasade od gradbene meje ali gradbene linije.
– Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. Za fasado, katere deli presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, veljajo naslednji pogoji:
– skupna dolžina vseh delov fasade, ki presegajo gradbeno linijo ali gradbeno mejo, ne sme biti daljša od 30% dolžine tlorisne projekcije celotne fasade ob gradbeni liniji ali gradbeni meji,
– skrajna točka presegajočega dela objekta od gradbene meje oziroma gradbene linije ne sme biti oddaljena več kot 2,00 m.
– H(max) je največja višina objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.
– H(v,max) je višina venca ali višinska kota kapi, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju.
– H(p) je največja višina pritličnih delov objekta, merjena od kote finalnega tlaka v pritličju do najvišje točke objekta.
Regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje so razvidne iz karte »Arhitektonsko-zazidalna situacija« (priloga št. 3.2).

Posegi na obstoječih objektih in ob njih
Za posege na obstoječih objektih in ob njih veljajo naslednja določila:
– dovoljena so investicijsko-vzdrževalna dela in rekonstrukcije;
– dovoljene so rušitve in nadomestne gradnje ob upoštevanju regulacijskih elementov in pod pogoji, ki veljajo za novogradnje;
– dovoljene so spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo morfološke celote.

Vrste posegov na zemljiških parcelah objektov
Na posamezni zemljiški parceli so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja dvostanovanjske stavbe;
– izraba 50% stavbe za mirno poslovno ali storitveno dejavnost brez motečega vpliva na okolico (obiska strank);
– postavitev naslednjih nezahtevnih objektov za lastne potrebe: drvarnica, garaža, steklenjak, nadstrešnica, lopa, pergola, odprti bazen in senčnica v skladu z določili Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08);
– urejanje odprtih površin ob objektu.

Oblikovanje novogradenj
Pri oblikovanju novogradenj je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Objekti morajo upoštevati regulacijske elemente, določene v 5. členu tega odloka.
– Tlorisni gabarit se lahko razvija znotraj površine, določene z gradbeno mejo (GM) ali gradbeno linijo (GL).
– Etažnost objektov je lahko (K)+P+M.
– Če se izvede klet, mora biti le-ta vkopana v celoti. Pri izvedbi kleti je treba upoštevati prisotnost talne vode in stoletne poplavne vode.
– Strehe je potrebno uskladiti s sosednjimi objekti v morfološki celoti na podlagi enotne zasnove. Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, posamezna strešina ne sme biti lomljena. Osvetlitev podstrešij z strešnimi okni in frčadami. Ravne strehe niso dovoljene. Strehe so simetrične dvokapnice, s čopi ali brez, naklona 30° –35°. Kritina naj bo rdeče, rjave ali sive barve.
– Višina objektov (H(max)) je 8,30m nad koto finalnega tlaka v pritličju. Toleranca je mogoča navzdol.
– Višina kota kapi (H(v,max)) je 3,40 m nad koto finalnega tlaka v pritličju. Toleranca je mogoča navzdol.
– Kota finalnega tlaka v pritličju znaša 0,30 m nad koto zunanje ureditve in 0,50 m nad koto ceste in je določena v kartah “Prometno-tehnična situacija in višinska regulacija” (priloga št. 3.4) ter “Prečni prerezi skozi območje” (priloga št. 3.5).
– Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so možne pod enakimi pogoji, kot veljajo za novogradnje. Dovoljena so tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije, kolikor s tem odlokom ni določeno drugače.

Oblikovanje nezahtevnih objektov
Pri oblikovanju nezahtevnih objektov (določeni z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08)) je treba upoštevati naslednje pogoje:
– Nezahtevni objekti se lahko gradijo kot prostostoječi objekti ali prizidki v območju znotraj gradbene meje oziroma tudi izven ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
– Skupna površina vseh nezahtevnih objektov na posamezni gradbeni parceli je lahko največ 60 m2.
– Odmik od sosednjega zemljišča mora biti vsaj 1,50 m (merjen od strehe objekta).
– Odmik je lahko manjši le ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
– Nadstrešnice in nezahtevni objekti morajo biti po oblikovanju in materialih skladni z osnovnim objektom.

Zunanja ureditev
Vse zelene površine na obravnavanem območju je treba urediti, zatraviti in ozeleniti z drevjem in grmičevjem. Posegi v teren se izvajajo z blagimi nakloni. Gradnja opornega zidu višjega od 1,0 m je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje oporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
Ograje ob meji gradbenih parcel so lahko žive meje ali lahke kovinske ograje na nizkem parapetnem zidu. Ograje imajo maksimalno višino 1,50 m – merjeno skupaj z parapetnim zidom. V sklopu ograje ob cesti se na mestih, ki so označena v grafičnih prilogah, izvedejo komunalni otoki. V projektni dokumentaciji PGD in PZI za komunalno ureditev območja se izdela načrt, ki zajema nišo z nadstrešnico za postavitev posode z odpadki.
Minimalno 10% gradbene parcele je potrebno zasaditi z avtohtonimi vrstami drevja.

Določanje zemljišč namenjenih za gradnjo
V grafičnem delu zazidalnega načrta so določena zemljišča namenjena za gradnjo. Minimalna velikost zemljišča namenjenega za gradnjo je 400 m2.
Parcelacije, prikazane v grafičnem delu, ni dovoljeno spreminjati.
Pozidanost zemljišča namenjenega za gradnjo (osnovni objekt in nezahtevni objekti za lastne potrebe) v nobenem primeru ne presega 30% površine omenjenega zemljišča.

Ceste
Uvoz na območje urejanja je iz regionalne ceste drugega reda R2-416-1346 Litija–Šmartno. Dovozna cesta poteka med obojestransko nanizanimi objekti. Tehnični elementi dostopne ceste omogočajo uvoz specialnega komunalnega vozila. Na koncu dostopne poti je locirano ustrezno obračališče. Dostop do objektov je urejen z uvozi direktno na dvorišča objektov. Dostop do območja in objektov je urejen z dostopno cesto okvirne dolžine 80 m, širine 3.50 m.

Mirujoči promet
Na vsaki gradbeni parceli je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z naslednjima normativoma:
– najmanj 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto,
– za storitvene ali poslovne dejavnosti 1 parkirno mesto na 30 m2 površine.
Promet za pešce
Dovozna cesta in uvozi morajo biti izvedeni brez grajenih ovir tako, da jih lahko uporabljajo funkcionalno ovirani ljudje. Na mestih uvozov na dvorišča se v primeru izvedbe betonskih robnikov izvedejo pogreznjeni robniki oziroma ustrezni ukrepi, ki ne predstavljajo grajenih ovir.

Objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na omrežja in objekte gospodarske infrastrukture za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in odpadnih padavinskih vod, za oskrbo z električno energijo in na telekomunikacijsko omrežje.

Primarno ali sekundarno komunalno in energetsko omrežje mora potekati po javnih površinah v cestnem telesu ali ob njem.
Gradnja komunalnih naprav in ceste mora potekati usklajeno. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, vendar le znotraj parcele predvidene ceste.
Trase komunalnih vodov so razvidne v prilogi “Situacija komunalne in energetske infrastrukture” (priloga št. 3.3a).

Vodovod
Oskrba novih uporabnikov z vodo bo zagotovljena z navezavo na obstoječe omrežje javnega sistema oskrbe s pitno vodo Šmartno, ki poteka ob regionalni cesti Šmartno–Radohova vas R2 416. Znotraj območja urejanja se izvede vodovod za oskrbo pitne vode ter hidrantna mreža pod utrjenimi cestami.
Omrežje je treba dimenzionirati za potrebe sanitarne vode ter požarne zaščite. Hidrantno omrežje se izvede s nadzemnimi hidranti na sanitarnem vodovodu.

Kanalizacija
Znotraj območja odpadno meteorno vodo iz strešin in utrjenih površin ponikamo v ponikovalnicah preko kanalizacije iz PVC cevi in z vtočnimi jaški. Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba odvesti preko lovilcev olj in peskolovov v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico oziroma v skladu z veljavnimi predpisi:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02) in
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02).
Obstoječe kanalizacije za komunalne odpadne vode na tem območju ni. Vse komunalne odpadne vode se bodo preko novo načrtovane javne kanalizacije vodile v tipsko malo komunalno čistilno napravo na parceli št. 466/6. Po izgradnji javne kanalizacije vzdolž ceste R2-416-1346 Litija–Šmartno je priklop obravnavanega območja nanjo nujen. Čistilna naprava se po priklopu na javni kanal ustrezno odstrani. Okvirna dolžina fekalne kanalizacije znotraj zazidanega območja znaša 65m. Priključek na javno kanalizacijo v II. fazi (po izgradnji predvidenega javnega kanala po projektu Hidroinženiring d.o.o., Št. projekta: 51-221-00-2002), vključno s podbojem ceste, meri 18m.

Elektrika
Novi objekti se bodo priključili na obstoječo TP Šmartno Ustje, locirano jugo-zahodno od obravnavanega območja. Za priklop je potrebno položiti novo električno NN omrežje v zaščitni cevi med predvidenimi objekti znotraj območja OPPN, dalje po južni strani območja urejanja in do mesta NN priključka na zahodni strani območja urejanja. Trasa električnega NN omrežja je razvidna na grafični prilogi “Situacija komunalne in energetske infrastrukture“ (priloga št. 3.3b).

Telekomunikacijsko omrežje
Predvidena je vključitev območja urejanja v obstoječe telekom omrežje, ki poteka ob cesti R2-416-1346 Litija–Šmartno. Izvede se 2-cevna kabelska kanalizacija s kabelskimi jaški, ki poteka skozi območje urejanja. Telekom omrežje se dimenzionira na dva priključna para na stanovanjsko enoto. Omrežje se zaključi na robu gradbene parcele.

Opravljanje dejavnosti v območju mora biti skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04). Ta zakon ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj in v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja.
Varstvo vode
Pred ponikanjem morajo biti odpadne meteorne vode očiščene do te mere, da ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 47/05).
Varstvo pred hrupom
Območje obravnave je skladno z določili Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) razvrščeno v območje II. stopnje varstva pred hrupom.
Odpadki
Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na predvidenem eko otoku. Ostali komunalni odpadki se zbirajo v smetnjakih na mestih, ki so za to predvidena, na vsaki parceli. Pozicije so prikazane v grafičnih prilogah: »Situacija komunalne in energetske infrastrukture« (priloga št. 3.3a), »Situacija komunalne in energetske infrastrukture« (priloga št. 3.3b), ter “Prometno tehnična situacija in višinska regulacija“ (priloga št. 3.4).
Osončenje
Znotraj območja, ki ga omejuje gradbena meja ali gradbena linija, bo zagotovljeno zadostno osončenje. V primeru odstopanja od gradbene meje v okviru dopustnih toleranc proti sosednjemu objektu je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja preveriti, ali je osončenje bivalnih prostorov sosednjega objekta v skladu z veljavnimi normativi.

Do vseh predvidenih stanovanjskih objektov znotraj obravnavanega območja je treba zagotoviti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil in tehnike v skladu s SIST DIN 14090 – površine za gasilce na zemljišču.
Na mestih, predvidenih za delovanje intervencijskih vozil mora biti najmanj 3,00 m široka utrjena površina in 2,00 m široka površina brez ovir, z odmikom od objektov od 3,00 do 9,00 m.
Povozne površine v območju zelenic, namenjene dostopu intervencijskih vozil, morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska.
Zasaditve ob intervencijski poti morajo biti na dovolj veliki razdalji, da omogočajo dostop za lestev gasilskega vozila do objekta.
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

Izvajanje OPPN je razdeljeno na tri faze.
Prva faza vključuje izvedbo celotne komunalne in energetske infrastrukture ter prometne infrastrukture, do stopnje polaganja grobega asfalta. Pred začetkom gradnje stanovanjskih objektov mora biti infrastruktura v celoti izgrajena, zanjo mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje, in predana v uporabo Občini Šmartno pri Litiji oziroma upravljavcu posameznega oskrbovalnega omrežja.
Druga faza vključuje gradnjo objektov. Gradnja objektov se lahko izvaja fazno in sicer tako, da fazna gradnja pomeni gradnjo posamezne stavbe v celoti.
Tretja faza vključuje hortikulturno ureditev območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in polaganje finalne plasti asfalta.

V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte je treba izdelati grafični prikaz, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je projektna rešitev skladna z regulacijskimi elementi, določenimi z OPPN, oziroma v okviru dopustnih odstopanj.
V času gradnje je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih stanovanjskih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.

Ko je v celoti izgrajena prometna, komunalna in energetska infrastruktura ter so izgrajeni vsi stanovanjski objekti, preneha veljavnost tega OPPN, kar se ugotovi s sklepom občinskega sveta.

Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Šmartno pri Litiji,
– Upravni enoti Litija.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in Medobčinski inšpektorat.

Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.