Na podlagi tretjega odstavka 64. člena, drugega odstavka 78. člena in drugega odstavka 90. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa geografsko označbo Kraški brinjevec ter pogoje za njeno uporabo za izvajanje Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 110/2008/ES).

Kraški brinjevec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek. Z geografsko označbo Kraški brinjevec se lahko označi le žganje iz brinja, če ustreza vsem zahtevam Uredbe 110/2008/ES, Pravilnika o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 75/08, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o žganih pijačah) in tega pravilnika.

(1) Kraški brinjevec je naravno žganje, proizvedeno iz brinja po posebnem tehnološkem postopku iz 6. člena tega pravilnika, ki raste in se predeluje na geografskem območju Krasa, določenem v 4. členu tega pravilnika.
(2) Kraški brinjevec ima zaradi uporabe posebnega tehnološkega postopka specifične senzorične lastnosti, ki se kažejo v prepoznavni cvetici prijetnega vonja in okusa.

Geografsko območje Krasa se začne na meji z Italijo v Socerbu, vključuje vas Kastelec, gre po kraškem robu, vključuje naselja Črnotiče, Podpeč, Zazid in Rakitovec. Meja se nadaljuje do državne meje s Hrvaško in poteka naprej po državni meji do Gomanc in gre po JZ pobočju Snežnika, vključuje vasi Koritnice, Jurišče, Palčje in Trnje, poteka po JZ strani pobočja Javornikov, zajame Postojno in gre naprej do Ravbarkomande. Meja se nadaljuje po južnem obrobju planote Hrušice, zajema naselja Studeno, Bukovje, Predjamo, Šmihel pod Nanosom in Strane ter gre po cesti do Razdrtega in naprej do Senožeč v smeri Vrhov ter zajame vasi Dolenjo vas, Veliko polje, Vrabče, Sela, Stomaž, Razguri, Griže in Majcne. Nato gre meja do Kazelj in naprej do Gradenj, tam se obrne proti Ponikvam, zajame vasi Ponikve, Ravnje, Krtinovica, Kobdilj in Štanjel ter se nadaljuje proti zahodu, zajame vasi Kobjeglava, Mali dol, Škrbina, Lipa, Temnica in se nadaljuje mimo Kostanjevice na Krasu do Opatjega sela in do državne meje z Italijo ter po njej do Socerba.

(1) Kraški brinjevec se pridobiva iz plodov navadnega brina oziroma brinovih jagod. Brinove jagode za obiranje morajo biti ustrezne tehnološke zrelosti, kar dosežejo v obdobju med avgustom in novembrom.
(2) Prepovedana je uporaba jagod smrdljivega brina.

Kraški brinjevec se izdeluje po specifičnem postopku predelave, ki temelji na osnovi mletja brinovih jagod, redčenju zmletih brinovih jagod z vodo zaradi visoke vsebnosti sladkorja, dodatku vrelnega nastavka in hrane za kvasovke ter alkoholni fermentaciji drozge, ki poteka približno štiri tedne. Destilacija poteka v bakrenih kotlih, ki so namenjeni žganjekuhi za dvakratno destilacijo. Pri prvi destilaciji je nangi ali mehkemu žganju potrebno odvzeti eterično olje. Druga destilacija mora potekati zelo počasi. Harmonično aromo dobi Kraški brinovec šele po šestmesečnem zorenju.

Kraški brinjevec mora ustrezati minimalni kakovosti za žganje iz brinja v skladu s Prilogo I in Prilogo II Uredbe 110/2008/ES in naslednjim parametrom:
– etanol: 40–50 vol%;
– acetaldehid: max. 800 mg/l a.a.;
– skupne kisline, izražene kot ocetna: 300–1200 mg/l;
– mora biti brezbarven, bister in imeti tipičen vonj po brinju.

Pravico do uporabe geografske označbe Kraški brinjevec pridobi proizvajalec na podlagi poročila preizkusnega laboratorija za ugotavljanje skladnosti žganih pijač in drugih alkoholnih pijač (v nadaljnjem besedilu: organizacija za ugotavljanje skladnosti) določenega v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, da Kraški brinjevec ustreza vsem zahtevam iz 2. člena tega pravilnika.

Skladnost Kraškega brinjevca z geografsko označbo se ugotavlja po določbah Pravilnika o žganih pijačah.

Kraški brinjevec mora biti označen skladno z Uredbo 110/2008/ES in Pravilnikom o žganih pijačah.

Organizacija za ugotavljanje skladnosti enkrat letno obvešča ministrstvo pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izdanih poročilih o skladnosti za geografsko označbo Kraški brinjevec, najpozneje do 15. aprila za preteklo leto.

(1) Kraški brinjevec mora biti proizveden in označen v skladu z zahtevami iz tega pravilnika najpozneje do 31. marca 2009.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je Kraški brinjevec, proizveden in označen pred 31. marcem 2009, lahko v prometu do porabe zalog.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški brinjevec (Uradni list RS, št. 69/03 in 45/08 – ZKme-1).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.