Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06, 64/08) in Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 67/08) sta Senat Fakultete za informacijske študije v Novem mestu na 6. seji 28. 11. 2008 in Upravni odbor Fakultete za informacijske študije v Novem mestu na svoji 6. seji 28. 11. 2008 v enakem besedilu sprejela naslednji
S T A T U T
Fakultete za informacijske študije v Novem mestu
1. Splošne določbe
1. člen
(1) Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (v nadaljevanju: FIŠ) je izobraževalni in znanstveno-raziskovalni zavod.
(2) Uradni naziv fakultete je Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.
(3) Skrajšano ime: FIŠ.
(4) Ime v angleškem jeziku: Faculty of Information Studies in Novo mesto.
2. člen
Sedež FIŠ je v Novem mestu, Sevno 13.
3. člen
(1) FIŠ ima pečat okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime fakultete v slovenskem in angleškem jeziku.
(2) FIŠ ima logotip, ki se uporablja na listinah fakultete.
2. Dejavnost in pravna sposobnost FIŠ
2.1. Dejavnost FIŠ
4. člen
(1) FIŠ izvaja nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela ter nacionalni program visokega šolstva na področju družboslovja (ekonomija, upravne in organizacijske vede ter druge družbene vede). Glavno področje delovanja FIŠ po ICSED klasifikaciji je družbene vede (31).
(2) FIŠ izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka po načelu avtonomije stroke.
(3) FIŠ izvaja tudi izobraževalno, raziskovalno, razvojno, svetovalno, knjižničarsko in založniško dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti v skladu z Odlokom o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (v nadaljevanju: Odloka o ustanovitvi FIŠ).
5. člen
FIŠ izvaja študijske programe za pridobitev izobrazbe 1., 2. in 3. stopnje.
6. člen
(1) FIŠ izvaja nacionalni raziskovalni in razvojni program kot obvezno sestavino dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ter v okviru raziskovalnih programov in projektov.
(2) Znanstveno-raziskovalno in razvojno delo kot obvezna sestavina dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev je opredeljeno z nacionalnim programom visokega šolstva, nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, s študijskimi programi FIŠ, z raziskovalnimi programi in projekti drugih naročnikov ter s sklepi Senata FIŠ, ki sprejema programe individualnega raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.
2.2. Pravna sposobnost FIŠ
7. člen
FIŠ je zavod, ki izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija. FIŠ pri teh dejavnostih nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun FIŠ.
8. člen
(1) Pri izvajanju dejavnosti, za katere RS ne zagotavlja sredstev, nastopa FIŠ v svojem imenu in za svoj račun. Za obveznosti, ki nastanejo z opravljanjem te dejavnosti, odgovarja FIŠ z vsem svojim premoženjem.
(2) Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena zaposluje FIŠ izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s Statutom in z aktom o sistemizaciji.
3. Upravljanje in organiziranost FIŠ
3.1. Organi FIŠ
9. člen
Organi FIŠ so:
– dekan,
– Senat,
– Akademski zbor,
– Upravni odbor in
– Študentski svet.
3.1.1. Dekan FIŠ
10. člen
(1) Dekan FIŠ zastopa, vodi in predstavlja fakulteto ter je strokovni in poslovodni vodja, ki vodi izobraževalno in znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na podlagi zakona, Odloka o ustanovitvi FIŠ in tega statuta ter odgovarja za zakonitost dela.
(2) V primeru daljše odsotnosti dekan FIŠ pisno pooblasti enega izmed prodekanov FIŠ za nadomeščanje ter v pooblastilu določi obseg nadomeščanja.
11. člen
Dekan FIŠ opravlja naloge v skladu z Odlokom o ustanovitvi FIŠ:
– predstavlja in zastopa FIŠ,
– organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno in razvojno delo ter poslovanje FIŠ,
– usklajuje in nadzira organiziranost dela in poslovanje FIŠ skladno s sprejetim razvojnim programom in z letnimi načrti.
– samostojno odloča o razpolaganju s sredstvi do višine, določene s predpisi o javnih naročilih za nakup sredstev manjše vrednosti, za razpolaganje nad tem zneskom pa mora pridobiti soglasje upravnega odbora,
– sprejema splošne akte FIŠ, potrebne za izboljšanje sistema vodenja,
– odloča o vseh zaposlitvah na FIŠ,
– skrbi za zakonitost dela FIŠ,
– spremlja, ugotavlja in zagotavlja kakovost FIŠ, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela ter usklajuje pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija FIŠ),
– predlaga temeljne razvojne in poslovne politike,
– predlaga ustanavljanje organizacijskih enot,
– predlaga letno in večletno poročilo o izvajanju programa Senatu FIŠ,
– sklicuje in vodi seje Senata FIŠ,
– izvršuje sklepe Senata FIŠ,
– najmanj enkrat na leto poroča o delu Akademskemu zboru FIŠ, Senatu FIŠ in Upravnemu odboru FIŠ,
– s soglasjem Senata FIŠ imenuje prodekane ter komisije in druga delovna telesa,
– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov FIŠ v študijskih zadevah,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, s Statutom FIŠ ter z ostalimi splošnimi akti FIŠ.
Izvolitev in imenovanje dekana FIŠ
12. člen
(1) Postopek za imenovanje dekana FIŠ se začne šest mesecev pred iztekom mandata dotedanjega dekana. Senat FIŠ sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana ter imenuje volilno komisijo, ki opravlja predvsem naslednje naloge:
– izdela poročilo o tem, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo dekana,
– obvesti predlagane kandidate, da predložijo pisno soglasje h kandidaturi, program dela, biografijo in bibliografijo,
– pozove Študentski svet FIŠ, da predloži mnenje o kandidatih za dekana,
– skrbi za pripravo in izvedbo volitev dekana.
(2) V sklepu o začetku postopka za izvolitev dekana Senat FIŠ določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni od dneva izdaje sklepa.
(3) Pogodbo o zaposlitvi sklene z dekanom predsednik Upravnega odbora FIŠ.
13. člen
(1) Za dekana FIŠ je lahko izvoljen le član Akademskega zbora FIŠ z nazivom najmanj docent oziroma z enakovrednim znanstvenim nazivom.
(2) Kandidate za dekana FIŠ lahko predlagajo katedre FIŠ ali najmanj pet visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, ki so člani Akademskega zbora FIŠ.
14. člen
(1) Akademski zbor FIŠ po prejemu poročila volilne komisije evidentira kandidate za dekana FIŠ.
(2) Akademski zbor FIŠ na tajnem glasovanjem z večino glasov prisotnih članov izbere kandidata za dekana FIŠ in ga predlaga v imenovanje Senatu FIŠ. Če v prvem krogu glasovanja noben kandidat ne dobi zadostnega števila glasov, se v drugem krogu glasuje o kandidatih, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Izvoljen je kandidat, ki dobi večino glasov navzočih članov Akademskega zbora FIŠ.
(2) Odločanje Akademskega zbora o kandidatih za dekana je veljavno, če je na seji prisotna večina vseh članov Akademskega zbora.
15. člen
(1) Senat FIŠ s tajnim glasovanjem odloča o kandidatu za dekana FIŠ, ki ga je predlagal Akademski zbor FIŠ. Senat FIŠ imenuje dekana FIŠ, če ta prejme večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Senata FIŠ.
(2) Senat FIŠ lahko imenovanje dekana zavrne. V tem primeru mora akademski zbor vnovič izvesti postopek.
(3) Če Senat FIŠ do izteka mandata dotedanjega dekana ne imenuje dekana FIŠ, imenuje Senat FIŠ vršilca dolžnosti dekana za dobo največ šest mesecev.
(4) Mandat dekana traja dve leti z možnostjo vnovične izvolitve. Novi dekan nastopi svojo funkcijo s prvim oktobrom tekočega leta, s čimer preneha funkcija prejšnjemu dekanu.
16. člen
(1) Dekanu FIŠ preneha funkcija:
– s potekom mandata,
– s prenehanjem delovnega razmerja,
– z odstopom,
– z razrešitvijo.
(2) Senat FIŠ lahko razreši dekana FIŠ pred iztekom njegovega mandata na temelju obrazloženega sklepa Akademskega zbora, ki mora biti sprejet z večino glasov na seji, na kateri je prisotna večina vseh članov Akademskega zbora. Pobudo za razrešitev lahko Akademskemu zboru podajo katedre FIŠ ali najmanj pet visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev, zaposlenih na FIŠ. Sklep o razrešitvi mora biti sprejet z dvotretjinsko večino vseh članov Senata FIŠ.
17. člen
Če dekanu FIŠ preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, imenuje Senat FIŠ enega izmed prodekanov FIŠ, da do izvolitve novega dekana FIŠ opravlja njegove naloge in izvede postopek izvolitve novega dekana FIŠ. Novi dekan nastopi funkcijo z dnem izvolitve, njegov mandat pa preneha z dnem, ki je bil predviden za prenehanje mandata predhodnika.
Prodekani FIŠ
18. člen
(1) FIŠ ima prodekane za naslednja področja:
– izobraževanje,
– znanstveno-raziskovalno delo in
– kakovost.
(2) FIŠ ima lahko tudi prodekane za druga področja. Posamezen prodekan lahko pokriva tudi več področij.
(3) Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata FIŠ dekan FIŠ s sklepom.
19. člen
(1) Dekan FIŠ imenuje prodekane FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na FIŠ, potem ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata FIŠ. Prodekani so lahko vnovič imenovani.
(2) Z izvolitvijo novega dekana FIŠ in imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov.
20. člen
Naloge in pristojnosti prodekana za izobraževanje so predvsem:
– usklajuje pripravo in izvajanje izobraževalnega dela na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih,
– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov,
– usklajuje delo organizacijskih enot FIŠ s področja izobraževanja,
– imenuje mentorje asistentom in asistentom stažistom na predlog predstojnikov kateder,
– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz gospodarstva v študijske programe,
– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja,
– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo učiteljev in sodelavcev,
– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi s sodelovanjem zaposlenih pri študijski dejavnosti tretjih oseb,
– po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,
– opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.
21. člen
Naloge in pristojnosti prodekana za znanstveno-raziskovalno delo so predvsem:
– usklajuje delo raziskovalnih skupin FIŠ ter pripravo in izvedbo znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela na FIŠ,
– usklajuje delo organizacijskih enot FIŠ s področja raziskovalne dejavnosti,
– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih na FIŠ za tretje osebe,
– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi z odsotnostjo znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev,
– spodbuja uvajanje študentov v raziskovalno delo,
– predlaga znanstvene in strokovne konference,
– po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,
– opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.
22. člen
Naloge in pristojnosti prodekana za kakovost so predvsem:
– usklajuje načrtovanje, izvajanje in nenehno izboljševanje aktivnosti na področju celovitega obvladovanja kakovosti sistema vodenja FIŠ, njegovih študijskih programov ter znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,
– zagotavlja, da so procesi, potrebni za sistem vodenja kakovosti, vzpostavljeni, se izvajajo in vzdržujejo,
– poroča Senatu FIŠ o delovanju sistema vodenja kakovosti in kakršni koli potrebi za njegovo izboljševanje,
– zagotavlja dvigovanja zavesti o zahtevah odjemalcev (študenti, naročniki) FIŠ,
– koordinira in izvaja letno samoevalvacijo ter pripravo na zunanjo evalvacijo,
– opravlja strokovno delo v zvezi z načrtovanjem, oblikovanjem ter obvladovanjem dokumentacije sistema vodenja kakovosti FIŠ,
– daje dekanu FIŠ predloge za nenehno izboljševanje sistema vodenja kakovosti,
– spodbuja uvajanje načel celovite kakovosti pri delu celotnega osebja in študentov FIŠ,
– po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,
– opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.
23. člen
(1) Posvetovalna telesa dekana FIŠ sta kolegij dekana in kolegij predstojnikov kateder ter drugi kolegiji, ki jih po potrebi sklicujejo dekan FIŠ in prodekani.
(2) Kolegij dekana FIŠ sestavljajo dekan FIŠ, prodekani FIŠ in tajnik FIŠ.
(3) Dekan FIŠ lahko za posamezno področje imenuje tudi pomočnika dekana.
3.1.2. Senat FIŠ
24. člen
(1) Senat FIŠ je strokovni organ FIŠ.
(2) Senat FIŠ ima najmanj 9 članov iz vrst članov Akademskega zbora, ki so nosilci ali sonosilci najmanj enega izmed pedagoško izvajanih predmetov, tako da so enakopravno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja FIŠ. Akademski zbor izvoli 9 članov Senata FIŠ.
(3) Člani senata so tudi trije predstavniki študentov, ki jih izvoli Študentski svet FIŠ.
(4) Dekan FIŠ in prodekani FIŠ so člani Senata FIŠ po položaju.
25. člen
(1) Člane Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev izvoli Akademski zbor FIŠ.
(2) Člane Senata FIŠ iz vrst študentov izvoli Študentski svet FIŠ. Način volitev članov Senata FIŠ iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet FIŠ.
(3) Mandat članov Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev traja dve leti oziroma do izvolitve novega Senata FIŠ. Ti člani Senata FIŠ so lahko vnovič izvoljeni.
(4) Mandat članov Senata FIŠ iz vrst študentov traja dve leti. Posamezni študent je lahko vnovič izvoljen.
(5) Novi člani Senata FIŠ nastopijo svojo funkcijo s prvim oktobrom tekočega leta. Nadomestni člani Senata FIŠ nastopijo funkcijo z dnem izvolitve.
26. člen
Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FIŠ, o sestavi Senata FIŠ in o izvedbi volitev članov Senata FIŠ sprejme Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ najkasneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu, pri čemer je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FIŠ.
27. člen
(1) Za člana Senata FIŠ je lahko izvoljen le član Akademskega zbora z nazivom najmanj docent oziroma z enakovrednim znanstvenim nazivom.
(2) Kandidate za člana Senata FIŠ lahko predlagajo katedre FIŠ ali najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega zbora FIŠ.
28. člen
(1) Volitve članov Senata FIŠ so veljavne, če je na seji Akademskega zbora FIŠ prisotna večina članov Akademskega zbora FIŠ.
(2) Volitve so tajne.
(3) Za člana Senata FIŠ je/so izvoljen/i tisti kandidat/i iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev, ki je/so prejel/i največ glasov Akademskega zbora FIŠ.
29. člen
(1) V primeru, da član Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje s FIŠ, mu preneha tudi članstvo v Senatu FIŠ.
(2) V primeru, da član Senata FIŠ iz vrst študentov odstopi oziroma preneha biti študent FIŠ, mu preneha tudi članstvo v Senatu FIŠ.
(3) V teh primerih Senat FIŠ izda sklep o nadomestnih volitvah člana Senata FIŠ. Nadomestnemu članu Senata FIŠ poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata FIŠ.
30. člen
Senat FIŠ se konstituira na seji, ki jo po volitvah na Akademskem zboru FIŠ skliče dekan FIŠ. Pogoj za sklic prve seje Senata FIŠ je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini članov Senata FIŠ. Do takrat deluje dotedanji Senat FIŠ.
31. člen
(1) Senat FIŠ razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela FIŠ.
(2) Senat FIŠ opravlja naloge v skladu z Odlokom o ustanovitvi FIŠ in s tem Statutom:
– sprejema Statut FIŠ,
– oblikuje in sprejema študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje,
– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata,
– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv,
– sprejema letni delovni načrt in program dela FIŠ,
– sprejema pravilnike s področja izobraževanja in raziskovanja,
– imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter na podlagi ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije,
– imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,
– imenuje komisije in delovna telesa Senata FIŠ,
– kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah,
– oblikuje predloge za priznanja in nagrade FIŠ,
– razpravlja in odloča o pobudah in mnenjih Študentskega sveta FIŠ s področja njegove pristojnosti,
– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,
– predlaga imenovanja predstavnikov FIŠ v strokovne organizacije in organe zunaj FIŠ,
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, s tem Statutom ali z drugim splošnim aktom FIŠ.
(3) Način dela Senata FIŠ določi Senat FIŠ s poslovnikom.
(4) Senat FIŠ opravlja še naslednje naloge:
– sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti,
– obravnava in sprejema poročilo o učinkovitosti študija in poročilo o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,
– določa število vpisnih mest na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih,
– na predlog dekana FIŠ imenuje predstojnike kateder, predstojnike študijskih programov ter predstojnike organizacijskih enot FIŠ,
– daje soglasje k imenovanju prodekanov FIŠ,
– in opravlja druge naloge v skladu s tem Statutom.
32. člen
(1) Seje Senata FIŠ sklicuje dekan FIŠ praviloma enkrat na mesec. Sklic seje Senata FIŠ lahko predlagata tudi 1/3 članov Senata FIŠ ali Upravni odbor FIŠ.
(2) Na sejah Senata FIŠ sodelujejo brez pravice glasovanja:
– predstojniki kateder, ki v senatu nimajo svojega člana,
– predsednik Akademskega zbora FIŠ, če ni član senata.
(3) Senat FIŠ lahko s sklepom sejo ali del seje Senata FIŠ zapre za javnost.
33. člen
(1) Senat FIŠ je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov Senata FIŠ.
(2) Senat FIŠ sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, če ni s Statutom FIŠ določeno drugače.
(3) Pred sprejetjem sklepa, ki ima za posledico porabo finančnih sredstev, mora Senat FIŠ pridobiti o tem mnenje Upravnega odbora FIŠ, če tak sklep oziroma ta poraba finančnih sredstev ni bila sprejeta že s finančnim načrtom FIŠ.
Komisije Senata FIŠ
34. člen
(1) Senat FIŠ imenuje naslednje stalne komisije:
– Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ),
– Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD),
– Komisija za izvolitve v nazive (KIN),
– Komisija za kakovost in evalvacije (KKE),
– Komisija za založniško dejavnost (KZD).
(2) Senat FIŠ lahko imenuje še druge komisije.
(3) Število in sestavo komisij, njihove naloge, pooblastila ter trajanje mandata članov komisij določi na predlog dekana FIŠ Senat FIŠ s sklepi.
35. člen
(1) Komisije vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki.
(2) Komisija je sklepčna, če je na seji komisije navzoča več kot polovica vseh članov komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov komisije.
36. člen
Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ)
(1) Komisijo za študijske zadeve sestavljata dva visokošolska učitelja in en predstavnik študentov. Na sejah komisije je brez pravice glasovanja praviloma prisoten predstavnik referata za študentske zadeve. Prodekan, pristojen za izobraževanje, je predsednik te komisije po položaju.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za študijske zadeve so:
– obravnava študijske programe 1., 2. in 3. stopnje ter njihove spremembe,
– obravnava študijske programe za izpopolnjevanje,
– obravnava poročilo o organizaciji, o izvedbi in o razvoju izobraževalne dejavnosti,
– daje Senatu FIŠ predloge za spremembe in dopolnitve obstoječih pravilnikov s področja izobraževanja in predlaga nove pravilnike,
– obravnava predloge Študentskega sveta FIŠ,
– obravnava vprašanja, ki se nanašajo na vpis na FIŠ, vključujoč vpis po Merilih za prehode med študijskimi programi in izjemni vpis študenta,
– kot prvostopenjski organ obravnava vloge študentov in jih skupaj s svojim mnenjem posreduje dekanu FIŠ v odločanje,
– daje mnenje Senatu FIŠ o hitrejšem napredovanju študentov,
– vodi postopke o priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI), Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP) in s Pravilnikom FIŠ o priznavanju tujega izobraževanja,
– obravnava zahteve in izdaja mnenja o enakovrednosti strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI) in s Pravilnikom FIŠ o priznavanju tujega izobraževanja,
– obravnava vloge študentov in predlaga odločitve o priznavanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom in med študijem v neformalnem izobraževanju in z izkustvenim učenjem,
– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, splošnimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.
37. člen
Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD)
(1) Komisijo za znanstveno-raziskovalno delo sestavljajo trije visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci. Prodekan, pristojen za znanstveno-raziskovalno delo, je predsednik te komisije po položaju.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za znanstveno-raziskovalno delo so:
– usklajuje in spremlja prijave in izvedbo raziskovalnih programov in projektov,
– spremlja razvoj znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela ter znanstvenega kadra na znanstvenih področjih FIŠ,
– obravnava in posreduje Senatu FIŠ v sprejem načrt in poročilo o znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu FIŠ,
– predlaga Senatu FIŠ ustanovitev novega ali ukinitev obstoječega inštituta,
– ocenjuje raziskovalno delo kandidatov za vpis v študijske programe za pridobitev doktorata znanosti, če gre za omejitev vpisa,
– obravnava zadeve, povezane z magistrsko nalogo in doktoratom znanosti, ter predlaga Senatu FIŠ ustrezne sklepe v skladu s pravilniki FIŠ,
– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, splošnimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.
38. člen
Komisija za izvolitve v nazive (KIN)
(1) Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo trije visokošolski učitelji. Predsednik komisije je praviloma dekan FIŠ.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za izvolitve v nazive so:
– vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,
– predlaga Senatu FIŠ strokovno komisijo za izvolitev v naziv kandidata,
– predlaga podelitev naslova zaslužni profesor,
– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, splošnimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.
39. člen
Komisija za kakovost in evalvacije (KKE)
(1) Komisijo za kakovost in evalvacije sestavljajo trije člani: prodekan, pristojen za kakovost, ki je predsednik komisije, predstavnik drugih delavcev, ki ga predlaga dekan FIŠ, in predstavnik študentov, ki ga predlaga Študentski svet FIŠ.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za kakovost in evalvacije so:
– obravnava poročila FIŠ o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti s področja zavoda kot celote, izobraževanja in raziskovanja,
– obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje učinkovitosti po pomembnejših področjih dejavnosti FIŠ,
– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, splošnimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.
40. člen
Komisija za založniško dejavnost (KZD)
(1) Komisijo za založniško dejavnost sestavljajo trije visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci. Prodekan, pristojen za znanstveno-raziskovalno delo, je predsednik te komisije po položaju.
(2) Naloge in pristojnosti Komisije za založniško dejavnost so:
– organizira, usklajuje in spremlja izdajo publikacij, povezanih z izobraževalnimi in znanstveno-raziskovalnimi programi in projekti ter z znanstvenim in s strokovnim delom kateder in inštitutov FIŠ,
– obravnava in posreduje Senatu FIŠ v sprejem načrt in poročilo o založniški dejavnosti FIŠ,
– usklajuje izdajateljske in založniške interese FIŠ z drugimi izdajatelji in založniki,
– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, splošnimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.
3.1.3. Akademski zbor FIŠ
41. člen
(1) Akademski zbor FIŠ sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki v tekočem študijskem letu opravljajo pedagoško ali znanstveno-raziskovalno delo na podlagi pogodbenega razmerja s FIŠ.
(2) Pri delu Akademskega zbora FIŠ sodelujejo tudi predstavniki študentov FIŠ. Število študentov predstavlja petino števila članov Akademskega zbora FIŠ. Na začetku vsakega študijskega leta dekan FIŠ sporoči Študentskemu svetu FIŠ, kolikšno je število članov Akademskega zbora FIŠ.
42. člen
Predstavnike študentov v Akademskem zboru FIŠ voli Študentski svet FIŠ, tako da so enakovredno zastopani študenti vseh študijskih programov in načinov študija FIŠ. Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru FIŠ je eno leto. Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v Akademskem zboru FIŠ, določi pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet FIŠ.
43. člen
(1) Predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora FIŠ izvoli Akademski zbor FIŠ izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev.
(2) Mandatna doba predsednika in namestnika predsednika Akademskega zbora FIŠ je dve leti. Po izteku mandata sta lahko vnovič izvoljena.
44. člen
Pristojnosti Akademskega zbora FIŠ so:
– voli člane Senata FIŠ in predlaga Senatu FIŠ kandidata za dekana FIŠ, s tem da imajo pravico glasovanja na volitvah članov Senata FIŠ in pri oblikovanju predloga za dekana samo člani Akademskega zbora FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,
– obravnava poročila dekana FIŠ o delu FIŠ,
– daje splošne usmeritve, predloge in pobude v zvezi s študijskimi programi in z njihovim izvajanjem Senatu FIŠ.
45. člen
(1) Akademski zbor FIŠ obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na javnih sejah.
(2) Akademski zbor FIŠ lahko seje za javnost zapre.
46. člen
(1) Akademski zbor FIŠ je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov.
(2) Če v roku pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega zbora sklepčnost ni zagotovljena, lahko Akademski zbor veljavno odloča, če je prisotna vsaj tretjina članov. To ne velja v primerih, ko Statut FIŠ izrecno zahteva prisotnost večine vseh članov Akademskega zbora.
(3) Odločitve sprejema z večino glasov prisotnih na zboru, če ni s Statutom FIŠ določeno drugače.
47. člen
(1) Seje Akademskega zbora FIŠ sklicujeta predsednik Akademskega zbora ali njegov namestnik.
(2) Akademski zbor FIŠ se sestane najmanj enkrat na leto. Sklic Akademskega zbora FIŠ lahko predlagata tudi 1/3 članov Akademskega zbora ali dekan FIŠ.
3.1.4. Upravni odbor FIŠ
48. člen
(1) Upravni odbor je organ upravljanja FIŠ.
(2) Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje FIŠ v skladu s Statutom FIŠ.
(3) V zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija, odloča Upravni odbor FIŠ v skladu s pooblastili.
49. člen
(1) Upravni odbor ima devet članov, in sicer:
– tri predstavnike ustanovitelja,
– štiri predstavnike FIŠ, od tega tri iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci), in enega predstavnika drugih delavcev,
– enega predstavnika študentov in
– enega predstavnika delodajalcev.
(2) V upravni odbor ne morejo biti izvoljeni dekan in prodekani fakultete.
(3) Mandatna doba članov je štiri leta, razen za predstavnika študentov, katerega mandatna doba je dve leti.
(4) Upravni odbor ima predsednika in njegovega namestnika. Izvolita se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, namestnik predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja ali nasprotno.
(5) Upravni odbor je imenovan na naslednji način.
– Predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije.
– Predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, imenuje Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ.
– Predstavnika drugih delavcev FIŠ imenuje dekan FIŠ na predlog drugih delavcev FIŠ, ki je oblikovan na zboru drugih delavcev, ki ga skliče dekan FIŠ.
– Predstavnika študentov imenuje Študentski svet FIŠ.
– Predstavnika delodajalcev imenuje dekan FIŠ v soglasju z ustanoviteljem izmed kandidatov, ki jih prek javnega poziva predlagajo gospodarska interesna združenja in zbornice.
(6) Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo skliče dekan FIŠ.
50. člen
(1) Upravni odbor:
– sprejema splošne akte FIŠ v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ in s Statutom,
– sprejema delovni načrt in program razvoja FIŠ ter spremlja njegovo uresničevanje,
– sprejema letni finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,
– odloča o zadevah gospodarske in materialne narave ter skrbi za nemoteno poslovanje FIŠ,
– daje ustanovitelju in dekanu predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,
– sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,
– sprejema odločitve o upravljanju premoženja iz 17. člena Odloka o ustanovitvi FIŠ,
– na predlog dekana sprejema odločitev o višini šolnin za izredni študij in drugih prispevkov za študij na FIŠ,
– na predlog dekana sprejema cenik storitev FIŠ, ki niso financirane iz proračuna RS,
– sprejme poslovnik o svojem delu,
– sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem FIŠ.
(2) Pred sprejetjem letnega delovnega načrta in programa razvoja FIŠ si mora Upravni odbor pridobiti soglasje Senata FIŠ.
51. člen
(1) Seje Upravnega odbora FIŠ sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje Upravnega odbora FIŠ namestnik predsednika.
(2) Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega odbora FIŠ, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov. Za sprejem Statuta in drugih splošnih aktov fakultete je potrebna večina glasov vseh članov Upravnega odbora FIŠ.
(3) Upravni odbor FIŠ sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
(4) Upravni odbor FIŠ odloča na rednih in izrednih sejah, ki so izjemoma lahko tudi dopisne. V tem primeru se šteje, da je bil predlagan sklep sprejet, če mu do postavljenega roka ni nasprotovala večina članov. Podrobnosti ureja poslovnik.
3.1.5. Študentski svet FIŠ
52. člen
(1) Študentski svet FIŠ je organ študentov FIŠ.
(2) Študentski svet FIŠ vsako leto v prvi polovici oktobra razpiše volitve v Študentski svet FIŠ na podlagi sklepa dekana FIŠ. Študentski svet FIŠ mora seznaniti dekana FIŠ z rezultati volitev ter ga obvestiti o članih Študentskega sveta FIŠ in predstavnikih študentov v drugih organih FIŠ, v katerih sodelujejo študenti FIŠ, do 15. novembra istega leta.
53. člen
Študentski svet FIŠ šteje sedem študentov, tako da imajo v Študentskem svetu FIŠ predstavnike študenti dodiplomskih študijskih programov (redni in izredni študij ter študijska središča FIŠ, v katerih se izvaja redni študij) in študenti podiplomskih študijskih programov.
54. člen
Na prvi seji Študentskega sveta FIŠ, ki jo skliče dotedanji predsednik, izvolijo člani Študentskega sveta FIŠ izmed sebe predsednika in podpredsednika, ki zastopata in predstavljata študente FIŠ.
55. člen
(1) Študentski svet FIŠ je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov. Študentski svet FIŠ odloča z večino glasov navzočih članov.
(2) Vabila in zapisnike sej pošlje Študentski svet FIŠ v vednost dekanu FIŠ.
56. člen
(1) Študentski svet FIŠ opravlja naloge v skladu s Statutom FIŠ:
– razpravlja in oblikuje mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,
– oblikuje mnenje o Statutu FIŠ,
– daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev,
– oblikuje mnenja študentov FIŠ in voli člane delovnih teles in organov FIŠ iz vrst študentov, kadar je tako določeno s Statutom FIŠ,
– obravnava in sprejema program in poročilo o obštudijskih dejavnostih,
– obravnava poročilo o organizaciji, izvedbi in razvoju izobraževalne dejavnosti.
(2) Če mnenje Študentskega sveta FIŠ iz prvih dveh točk prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko Študentski svet FIŠ zahteva, da pristojni organ še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.
3.3. Organizacijske enote FIŠ
57. člen
FIŠ ima naslednje organizacijske enote:
– tajništvo,
– katedre,
– inštitute.
58. člen
Senat FIŠ lahko skladno s tem Statutom ustanovi novo organizacijsko enoto ali že ustanovljeno enoto spremeni ali pa sklene, da organizacijska enota preneha delovati. Za ustanovitev, spremembo ali ukinitev organizacijske enote je potrebna večina glasov navzočih članov Senata FIŠ.
3.3.1 Tajništvo
59. člen
(1) Tajništvo FIŠ, ki ga sestavljajo službe po področjih oziroma sektorjih, izvaja upravno administrativne in strokovno-tehnične naloge, zlasti na naslednjih področjih:
– študentski referat (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FIŠ),
– ekonomika (finančna in računovodska funkcija),
– informatika (vzdrževalna in informacijska funkcija),
– knjižnica (knjižničarska, informacijska in dokumentacijska dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FIŠ).
(2) Podrobna organizacijska struktura tajništva in število potrebnih delovnih mest za opravljanje nalog tajništva se določi v aktu o sistemizaciji delovnih mest FIŠ za izvajanje nalog nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa ter s Pravili za zaposlovanje izobraževalno-raziskovalnega, raziskovalnega in drugega osebja, skladno z drugim odstavkom 8. člena in s 50. členom tega Statuta.
60. člen
(1) Tajništvo FIŠ vodi tajnik, ki ima predvsem naslednje naloge:
– izvaja navodila in odredbe dekana in organov fakultete,
– pripravlja pogodbe z zunanjimi sodelavci ter pregled in obračun opravljenega dela,
– ureja delovna razmerja in odgovarja za zakonitost na tem področju,
– nadzoruje izdajo potrdil iz evidenc, ki jih vodi fakulteta o študentih,
– je neposredni vodja zaposlenih v tajništvu,
– opravlja druge naloge, ki izhajajo iz predpisov in Statuta ter drugih aktov, ter naloge, za katere ga dekan pooblasti s pisnim pooblastilom.
(2) Tajnika imenuje dekan FIŠ na podlagi javnega razpisa.
(3) Za tajnika FIŠ je lahko imenovan, kdor ima:
– vsaj univerzitetno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri, ki sovpada s strokovno usmeritvijo fakultete,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– pet let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
61. člen
3.3.2 Katedre
Katedre se oblikujejo za določeno zaokroženo znanstveno-raziskovalno področje, ki je osrednji predmet dejavnosti FIŠ, zaradi usklajevanja in razvijanja znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela in s tem povezanega izobraževalnega dela na tem področju ter zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
62. člen
(1) Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in s potrebami raziskovalnega in izobraževalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami FIŠ.
(2) Kriteriji za ustanovitev katedre so zlasti:
– ustrezno število ustrezno habilitiranih članov,
– raziskovalni dosežki članov katedre (raziskovalni projekti in mednarodno odmevne objave),
– ustrezna zastopanost področja katedre v študijskih programih FIŠ.
(3) O organizaciji, številu, imenih in članstvu v katedri in organizacijskih spremembah kateder odloča Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ.
63. člen
(1) Člani katedre so na FIŠ zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci. Lahko so člani več kateder.
(2) Sodelavci katedre so visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so vključeni v javno službo s področja znanstveno-raziskovalnega dela, študenti in drugi, ki niso zaposleni na FIŠ in jih katedra povabi k sodelovanju. Lahko so sodelavci več kateder.
(3) Člani katedre lahko kandidirajo za mesto v Senatu FIŠ le v eni katedri.
64. člen
Naloge in pristojnosti kateder so:
– z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali z interdisciplinarno povezanih področij,
– skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija,
– sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela,
– obravnavajo vprašanja in težave, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno in razvojno delo s področja katedre,
– obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto,
– spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre,
– obravnavajo analize študentskih anket in pripravljajo predloge izboljšav izobraževalnega dela,
– skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre.
65. člen
(1) Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog dekana ob predhodnem soglasju članov katedre imenuje in razrešuje Senat FIŠ. Predstojnik katedre je ugleden strokovnjak določenega znanstvenega oziroma študijskega področja.
(2) Mandatna doba predstojnika katedre je štiri leta. Predstojnik katedre je lahko po poteku te dobe vnovič imenovan.
(3) Katedra odloča na sejah. Sklepčna je, če pri odločanju sodeluje večina članov katedre. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
66. člen
Predstojnik katedre:
– organizira in vodi delo katedre,
– usklajuje pripravo in izvajanje znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela s področja katedre,
– izvaja sklepe Senata FIŠ in dekana FIŠ, ki se nanašajo na delo katedre.
3.3.3 Inštituti
67. člen
(1) Inštituti FIŠ se oblikujejo na znanstvenih področjih FIŠ.
(2) Inštitut ustanovi Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ.
(3) Delo inštituta vodi predstojnik, ki ga imenuje Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ za dobo štirih let. Predstojnik inštituta je lahko vnovič imenovan.
(4) Delo inštitutov usklajuje prodekan za znanstveno-raziskovalno delo s pomočjo predstojnikov inštitutov.
(5) Znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost posameznega inštituta je stroškovno ločena od ostalih dejavnosti FIŠ.
68. člen
Inštitut na svojem področju:
– izvaja znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa,
– izvaja projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa (proračunski in neproračunski naročniki),
– izvaja svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost,
– soorganizira posvete in konference,
– obvešča javnost o rezultatih raziskav.
4. Izobraževalno delo FIŠ
69. člen
FIŠ izvaja izobraževalno delo:
– po študijskih programih za pridobitev izobrazbe,
– po študijskih programih za izpopolnjevanje,
– po delih študijskih programov,
– z izvedbo posameznih predmetov študijskih programov,
– z izvedbo mednarodne poletne šole in
– z izvedbo različnih oblik neformalnega učenja.
70. člen
Postopke in pogoje za pridobitev izobrazbe po sistemu vseživljenjskega izobraževanja ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Senat FIŠ.
4.1. Organiziranost in izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe
71. člen
(1) Dodiplomski in podiplomski študijski programi, ki se izvajajo kot javna služba, lahko potekajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:
– ko gre za programe tujih jezikov,
– če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine,
– če je vanje vpisano večje število tujih študentov,
– če se ti programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
(2) O izvajanju študijskih programov v tujem jeziku sprejme sklep Senat FIŠ.
(3) Senat FIŠ mora informacijo o izvajanju študijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.
72. člen
(1) Študijski koledar za posamezno študijsko leto sprejme Senat FIŠ.
(2) S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto določijo:
– razpored organiziranega izobraževalnega dela,
– izpitna obdobja,
– izobraževalnega procesa prosti dnevi,
– drugi pomembni dnevi oziroma jubileji.
(3) Izpitna obdobja so razporejena tako, da se ne prekrivajo z organiziranim izobraževalnim delom na rednem dodiplomskem študiju.
73. člen
(1) Če število prijavljenih kandidatov za vpis bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti FIŠ, Senat FIŠ ob soglasju Vlade Republike Slovenije omeji vpis v študijski program.
(2) V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev vpisa predvidevata zakon in študijski program.
74. člen
(1) Študenti se vpišejo v višji letnik v roku, kot je določeno za vpis v začetni letnik. To določilo velja tudi za študente, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug program oziroma na drugo smer.
(2) Študentom, ki se iz opravičenih razlogov niso uspeli vpisati v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko dekan FIŠ odobri kasnejši vpis na podlagi predloga Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ.
75. člen
(1) Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen status v skladu s Statutom FIŠ.
(2) O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča dekan FIŠ na podlagi predloga Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ.
76. člen
(1) Študent izrednega študija lahko v času študija, praviloma po 1. letniku študija, preide v redni način študija.
(2) O prošnji za prehod odloča dekan FIŠ na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ na podlagi povprečne ocene kandidata in števila prostih vpisnih mest za posamezni letnik rednega študija. Če je prijav več, kot je razpoložljivih vpisnih mest, komisija opravi izbor na podlagi povprečne ocene študija in opravljenih študijskih obveznosti študentov.
77. člen
Študent rednega študija se lahko odloči za prehod v izredni študij kadar koli v času študija. Študent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis.
78. člen
Če s študijskim programom oziroma z merili za prehode pogoji niso natančno opredeljeni, o pogojih odloči Senat FIŠ na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ.
79. člen
(1) Uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in z ocenjevanjem znanja.
(2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljene s študijskim programom.
(3) Področje preverjanja in ocenjevanja znanja študentov natančneje ureja poseben pravilnik FIŠ.
80. člen
(1) Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje.
(2) Sklep o tem sprejme Senat FIŠ na podlagi prošnje kandidata in mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
(3) Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja.
81. člen
(1) Študent, ki je prej študiral oziroma opravil določene izpite ali druge študijske obveznosti v drugem študijskem ali izobraževalnem programu (v Sloveniji ali v tujini), lahko zaprosi za priznavanje oziroma za uveljavljanje opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v programu FIŠ, v katerega je vpisan.
(2) Postopek priznavanja in uveljavljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti iz prejšnjega odstavka je določen v pravilnikih FIŠ.
82. člen
(1) Kandidat za izobraževanje lahko zaprosi za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja.
(2) Študent FIŠ lahko zaprosi za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v času študija v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja.
(3) Postopek priznavanja in merila za priznavanje iz prejšnjih odstavkov so določena v študijskih programih in pravilniku FIŠ.
83. člen
(1) Študentu začne veljati prekinitev študija z dnem, ko je izgubil status študenta.
(2) Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, po katerem se je vpisal.
(3) Če sta minili več kot dve leti od prekinitve študija, mora študent, če želi nadaljevati študij, vložiti prošnjo. Dekan FIŠ lahko študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija.
(4) Ne šteje se, da je prekinil študij študent, ki je v času pred izgubo statusa študenta opravil vse izpite in druge s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še prijavil teme diplomskega dela.
4.2. Diplome, potrdila in druge listine, ki jih izdaja FIŠ
84. člen
(1) Po opravljenih študijskih obveznostih po dodiplomskih ali podiplomskih študijskih programih izda FIŠ študentu diplomo, ki je javna listina. Sestavni del diplome je priloga k diplomi, izdana v slovenskem in angleškem jeziku.
(2) Obliko ter postopek izdaje diplome in priloge k diplomi ureja pravilnik FIŠ.
85. člen
Poleg diplome izdaja FIŠ študentom na podlagi svojih evidenc še naslednje listine:
– potrdilo o vpisu,
– potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih,
– potrdilo o diplomiranju.
86. člen
Udeležencem drugih izobraževalnih programov FIŠ izda potrdilo, ki ni javna listina. Obvezne sestavine potrdila so: podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, število kreditnih točk, zaporedna številka, datum izdaje, žig FIŠ ter podpis dekana FIŠ.
5. Znanstveno-raziskovalno, razvojno in svetovalno delo
87. člen
(1) Znanstveno-raziskovalni in razvojni programi ter projekti na FIŠ potekajo v okviru registriranih raziskovalnih skupin znotraj inštitutov.
(2) Senat FIŠ sprejme pravila o načrtovanju, organiziranju in financiranju dejavnosti inštitutov.
88. člen
(1) FIŠ izvaja raziskovalne programe, temeljno, aplikativno ter drugo znanstveno-raziskovalno in razvojno delo v skladu z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in skladno z usmeritvami znanstveno-raziskovalnega dela, ki ga sprejme Senat FIŠ.
(2) FIŠ izvaja tudi drugo znanstveno-raziskovalno, razvojno in svetovalno delo po naročilu tretjih oseb.
(3) Kot naročnik raziskovalnega in razvojnega dela lahko nastopa tudi FIŠ.
89. člen
(1) Visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci, znanstveni delavci ter raziskovalni sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo znanstveno-raziskovalno in svetovalno delo za zunanje naročnike v okviru in za račun FIŠ.
(2) Visokošolski učitelj, znanstveni delavec, visokošolski in raziskovalni sodelavec mora zaprositi dekana FIŠ za soglasje k delu za zunanje naročnike.
(3) Sodelavci, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na FIŠ, morajo pristojnim strokovnim službam posredovati podatke o svojem znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje raziskovalnih in drugih evidenc.
90. člen
FIŠ lahko skladno s sprejetim letnim programom in finančnim načrtom nameni določen znesek svojih sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela. Ta sredstva so namenjena za sofinanciranje:
– priprave prijav projektov na nacionalne in mednarodne razpise,
– znanstveno-raziskovalnih in razvojnih projektov FIŠ,
– mednarodnih projektov,
– individualnega raziskovalnega dela.
6. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci ter drugi zaposleni
91. člen
(1) Zaposleni na FIŠ so:
– visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci,
– znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci,
– delavci tajništva.
(2) Pogoj za opravljanje dela iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je izvolitev v naziv. Merila in postopek izvolitve določa pravilnik FIŠ. Do sprejetja tega pravilnika se smiselno uporabljajo merila za volitve v nazive učiteljev in sodelavcev, ki veljajo na Univerzi na Primorskem.
92. člen
(1) Zaposleni, ki ni obnovil izvolitve v naziv, ne more več opravljati del na delovnem mestu, na katerega je razporejen in za katerega se zahteva kot poseben pogoj ustrezna izvolitev.
(2) Dekan FIŠ je dolžan v teh primerih sprožiti ustrezne postopke v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
93. člen
Zaposleni na FIŠ morajo za delo nad polnim delovnim časom zunaj FIŠ pridobiti dovoljenje dekana FIŠ, taka njihova dejavnost pa ne sme motiti njihovih rednih obveznosti na FIŠ.
94. člen
(1) Visokošolski učitelji in znanstveni delavci FIŠ delujejo po načelih avtonomije, svobode znanstvenega ustvarjanja in poučevanja, humanizma in znanstvene etike.
(2) Visokošolski učitelji in sodelavci FIŠ so dolžni:
– opravljati znanstveno-raziskovalno delo, povezano z razvojem izobraževalnih vsebin,
– objavljati rezultate raziskovalnega dela v domači in mednarodni javnosti,
– načrtovati izvedbo predmeta in izdelati poročilo o izvedbi predmeta,
– pripravljati in izvajati predavanja, seminarje, vaje in druge oblike izobraževalnega dela,
– biti dostopni študentom,
– izvajati preverjanje in ocenjevanje znanja študentov v skladu s študijskim programom, pravilniki in Statutom FIŠ,
– pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete,
– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov,
– imeti vsaj eno uro na teden pogovorne ure za študente,
– zagotoviti nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.
(3) Znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci FIŠ so dolžni:
– opravljati znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,
– objavljati rezultate znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela v domači in mednarodni javnosti,
– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov,
– vključevati študente v svoje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo.
(4) Vsi zaposleni na FIŠ so dolžni:
– spoštovati načela stroke, sprejete akte in sklepe organov FIŠ,
– sodelovati v organih in telesih FIŠ,
– vestno opravljati zaupane jim naloge in
– utrjevati ugled FIŠ.
95. člen
(1) Visokošolski učitelj in znanstveni delavec ima po treh študijskih letih pravico do odsotnosti največ šest mesecev (en semester) za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini. S tem določilom FIŠ uresničuje pravico do sobotnega leta.
(2) Taka odsotnost učitelja ne sme ovirati poteka izobraževalnega procesa ali poteka raziskovalnega projekta, v katerem zaposleni sodeluje. V času odsotnosti pripadata učitelju oziroma znanstvenemu delavcu plača, določena za njegovo delovno mesto, in dodatek za delovno dobo le, če je to zagotovljeno v okviru proračunskih sredstev ali s finančnim načrtom FIŠ oziroma tako, da se njegova delovna obveznost prerazporedi.
(3) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora pisno vlogo predložiti dekanu FIŠ najkasneje do konca marca za naslednje študijsko leto. Pisna vloga mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in predvideno obliko nadomeščanja.
(4) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora v 30 dneh po vrnitvi oddati dekanu FIŠ poročilo o izpopolnjevanju.
96. člen
FIŠ lahko za določen čas povabi k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta priznane raziskovalce ali strokovnjake iz gospodarskih in drugih organizacij ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.
97. člen
Za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev FIŠ se uporabljajo določbe delovno-pravne zakonodaje, zakona o upravnem postopku in zakona o pravdnem postopku ter ustreznih kolektivnih pogodb in tega Statuta.
7. Študenti
98. člen
(1) Študent je oseba, ki je vpisana v študijske programe za pridobitev izobrazbe na FIŠ.
(2) Status študenta se izkazuje s študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice določa poseben pravilnik FIŠ.
99. člen
Status študenta preneha, če:
– študent diplomira,
– študent ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
– se študent izpiše,
– se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,
– študent dokonča podiplomski študij,
– ne dokonča podiplomskega študija v predpisanem roku,
– je bil študent izključen iz FIŠ.
100. člen
(1) Oseba, ki ji preneha status študenta po določilih iz druge, četrte in šeste alineje prejšnjega člena, obdrži pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje.
(2) Senat FIŠ določi in javno objavi pogoje, pod katerimi lahko oseba, ki ji je prenehal status študenta, uresniči to pravico, če se študijski program ne izvaja več.
(3) Pravico do opravljanja izpitov iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma spremembe programa.
101. člen
(1) Status študenta športnika in status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu Senat FIŠ na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve s sklepom podeli ta status.
(2) Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije.
(3) Za študente iz tega člena FIŠ s pravilnikom opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.
102. člen
(1) Študentom, ki imajo status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika, status študenta s posebnimi potrebami, in študentom, ki zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.
(2) Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Smiselno s tem se obravnava tudi varstveni dopust, ki ga koristi študent oče.
(3) Študentu miruje status študenta v času bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.
103. člen
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, s Statutom FIŠ in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:
– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
– lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti na prejšnji smeri ali v študijskem programu,
– se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedni študij),
– se lahko izobražujejo po individualnem programu (več študijskih programov enega ali več visokošolskih zavodov), kot to omogoča študijski program FIŠ,
– lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
104. člen
Pravice in dolžnosti študentov so:
– obiskovanje predavanj, seminarjev in vaj,
– aktivno sodelovanje pri izobraževalnem delu,
– sodelovanje prek svojih predstavnikov pri delu organov FIŠ,
– dajanje pobud, mnenj in sprejemanje odločitev v skladu s Statutom FIŠ.
105. člen
(1) Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
(2) Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
106. člen
(1) Študent ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih organi FIŠ sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
(2) Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima pravico do ugovora ali pritožbe v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen sklep. Kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov v študijskih zadevah dekan FIŠ, kot drugostopenjski organ pa odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah Senat FIŠ. Zoper dokončno odločitev v zadevah v zvezi s študijem lahko študent sproži upravni spor.
107. člen
(1) Študenti so disciplinsko odgovorni za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti po Statutu FIŠ in po študijskem programu ter za namerno in iz malomarnosti povzročeno škodo.
(2) Kršitve so:
– neprimerno vedenje, ki škoduje ugledu FIŠ,
– neprimeren odnos do študentov, učiteljev in sodelavcev pri izvajanju študijskega programa ter drugih delavcev FIŠ,
– dajanje lažnih podatkov, da bi tako pridobil neupravičene koristi zase ali za drugega,
– prevara pri preverjanju znanja,
– ponarejanje uradnih listin,
– hujše kršitve reda in discipline pri izobraževalnem procesu in v prostorih FIŠ,
– povzročanje materialne škode v prostorih FIŠ oziroma tam, kjer se izvaja izobraževalni proces.
(3) Pobudo za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve lahko podajo zaposleni FIŠ ali študenti. O disciplinski odgovornosti odloča in izreka ukrepe dekan FIŠ.
(4) Dekan FIŠ lahko izreče naslednje ukrepe:
– opomin, ki se vroči študentu,
– ukor, ki se objavi na oglasni deski,
– izključitev iz FIŠ: v odločbi se opredeli doba trajanja ukrepa.
(5) Disciplinska odgovornost študentov na FIŠ se natančneje opredeli s posebnim pravilnikom.
8. Financiranje in premoženje FIŠ
108. člen
(1) Dejavnost FIŠ, ki se nanaša na izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Ostala dejavnost se financira iz drugih virov, in sicer:
– iz razpisov EU,
– iz šolnin in drugih prispevkov za študij,
– s plačili za opravljene storitve,
– iz dotacij, dediščin in daril,
– iz drugih virov v skladu z zakonom.
109. člen
(1) FIŠ odloča o prispevkih za študij in drugih storitvah FIŠ, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa, zlasti za:
– stroške izbirnega in vpisnega postopka,
– storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški strokovnih ekskurzij ipd.),
– izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na FIŠ,
– izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije FIŠ,
– stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita,
– stroške sprejemnih, diferencialnih, komisijskih in drugih izpitov,
– druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme Upravni odbor FIŠ.
(2) Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa v skladu z veljavnim pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in s sklepom Upravnega odbora FIŠ.
110. člen
(1) Šolnine in prispevki za študij kot tudi druga sredstva, pridobljena na način iz 8. člena tega Statuta, so prihodek FIŠ in jih FIŠ pridobiva na svoj podračun.
(2) Upravni odbor FIŠ sprejme finančni načrt na podlagi programa dela FIŠ, ki obsega vse njene dejavnosti.
111. člen
(1) FIŠ je lastnica premoženja, ki ga je pridobila iz javnih virov.
(2) FIŠ je tudi lastnica premoženja, pridobljenega na osnovi drugih virov in premoženja, pridobljenega na temelju dediščin, sponzorstva, donacij, raziskovalnih temeljnih in aplikativnih projektov ter svetovalnega dela, volil in daril.
112. člen
(1) FIŠ upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, skladno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ in s Statutom ter v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.
(2) FIŠ lahko odtuji ali obremeni nepremičnino oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z ustanoviteljem. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z zakonom o javnih naročilih potreben razpis.
(3) Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.
(4) FIŠ samostojno razpolaga s premoženjem iz 2. odst. 111. člena Statuta FIŠ. S premoženjem upravlja Upravni odbor FIŠ s skrbnostjo dobrega gospodarja.
9. Splošni akti
113. člen
(1) Splošne akte sprejemajo posamezni organi FIŠ v skladu s Statutom FIŠ in z zakonom.
(2) Sistem obvladovanja splošnih aktov, ki mora opredeljevati izdelavo, pregled in odobritev, izdajanje, spreminjanje in hranjenje dokumentacije, se podrobno opredeli v Poslovniku kakovosti FIŠ.
10. Prehodne in končne določbe
114. člen
V Statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
115. člen
(1) V obdobju do 1. 10. 2008 sestavljajo Akademski zbor FIŠ vsi visokošolski učitelji in sodelavci, ki v študijskem letu 2007/2008 izvajajo pedagoški proces pri študijskih programih Informatika v sodobni družbi (visokošolski strokovni), Informatika v sodobni družbi (univerzitetni) in Informatika v sodobni družbi (magistrski) v okviru Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
(2) V obdobju do 1. 11. 2008 oziroma do izvolitve Študentskega sveta FIŠ sestavljajo Začasni študentski svet vsi študenti, ki so v študijskem letu 2007/2008 vpisani v študijske programe Informatika v sodobni družbi (visokošolski strokovni), Informatika v sodobni družbi (univerzitetni) in Informatika v sodobni družbi (magistrski) v okviru Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
(3) Če v pol ure po predvidenem začetku seje Začasnega študentskega sveta sklepčnost ni zagotovljena, začasni študentski svet veljavno odloča z večino prisotnih.
116. člen
(1) Volitve v prvi Študentski svet FIŠ razpiše predsednik Začasnega študentskega sveta na podlagi sklepa dekana.
(2) Študentski svet FIŠ do 1. 1. 2009 na novo imenuje predstavnike študentov v Akademskem zboru FIŠ, Senatu FIŠ in Upravnem odboru FIŠ.
117. člen
(1) Z uveljavitvijo tega Statuta prenehajo veljati Pravila FIŠ, sprejeta na 1. seji Upravnega odbora FIŠ 6. 8. 2008.
(2) Dekan FIŠ, ki je bil izvoljen pred sprejemom tega statuta, nastopi svoj mandat v skladu s sklepom o izvolitvi.
(3) Članom Senata FIŠ, ki so bili izvoljeni na 1. seji Akademskega zbora FIŠ 27. 8. 2008, se izteče mandat 30. 9. 2010.
(4) Članom Upravnega odbora FIŠ, ki so bili imenovani na osnovi Odloka o ustanovitvi FIŠ in Pravil FIŠ, se izteče mandat 4 leta po imenovanju, razen predstavniku študentov, ki se mu izteče mandat z imenovanjem novega predstavnika v skladu s 116. členom Statuta.
118. člen
(1) Statut začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmeta Senat FIŠ in Upravni odbor FIŠ z večino glasov vseh članov Senata FIŠ oziroma Upravnega odbora FIŠ in ko je objavljen v Uradnem listu. Če Študentski svet sprejme v 7 dneh od sprejema Statuta negativno mnenje o Statutu, sta Upravni odbor FIŠ in Senat FIŠ dolžna o Statutu še enkrat glasovati. Za vnovičen sprejem Statuta mora glasovati večina vseh članov Senata FIŠ oziroma Upravnega odbora FIŠ.
(2) Spremembe in dopolnitve Statuta sprejemata v enakem besedilu Senat FIŠ in Upravni odbor FIŠ z večino glasov vseh članov Senata FIŠ oziroma Upravnega odbora FIŠ. Pred glasovanjem o spremembah in dopolnitvah Statuta je dekan FIŠ dolžan pozvati Študentski svet FIŠ, da oblikuje mnenje o predlaganih spremembah in dopolnitvah Statuta. Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati, ko se objavijo v Uradnem listu.
(3) Za tolmačenje Statuta je pristojen Senat FIŠ.
Predsednik UO FIŠ
asist. dr. Blaž Rodič l.r.
Dekan FIŠ
doc. dr. Janez Povh l.r.
