Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (ZPPDUP), (Uradni list SRS, št. 34/84 Uradni list SFRJ, št. 83/89, SRS, št. 5/90, RS, št. 26/90, 10/91, 17/91 – I-ZUDE, 13/93, 66/93, 66/00 Odl. US: U-I-48/97-12, 61/02 Odl. US: U-I-54/99-14, 110/02 – ZGO-1, 2/04), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ter odločbi Ustavnega sodišča RS v Uradnih listih RS, št. 29/07 in 58/07), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 44/02 ter 19/07) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 19. redi seji dne 27. 11. 2008 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet koncesijskega akta
1. člen
S tem odlokom se določa način izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih storitev« v občini Hrpelje- Kozina (v nadaljevanju obe: javna služba).
Javna služba obsega upravljanje pokopališč, njihovo vzdrževanje in čiščenje, vodenje pokopaliških katastrov, oddajanje grobnih prostorov v najem, organizacijo pogrebov in pogrebnih svečanosti, prevoze pokojnikov, pogrebno službo izven rednega delovnega časa ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakonom in drugimi predpisi v okvir obravnavane javne službe.
Javna služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom zakona o gospodarskih javnih službah.
Definicije
2. člen
Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– koncedent: je Občina Hrpelje - Kozina;
– koncesija: je koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar ali izvajalec: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
Enotnost koncesijskega razmerja
3. člen
V Občini Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju: občina) se javna služba izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
Vsebina javne službe
4. člen
Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« obsega zlasti naslednje dejavnosti:
– upravljanje pokopališč kot objektov javne infrastrukture,
– vzdrževanje urejenosti zelenih površin, poti in ostalih objektov na pokopališču,
– postavljanje nagrobnih betonskih temeljev,
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega na pokopališču,
– vzdrževanje mrliških vežic in ostale pokopališke infrastrukture,
– vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra,
– oddajanje grobnih prostorov v najem,
– vzdrževanje reda in miru na pokopališču, kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,
– vodenje katastra komunalnih naprav na pokopališčih, kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter širitve pokopališč objektov in naprav,
– sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob Dnevu spomina na mrtve,
– izdajanje soglasij za postavitev nagrobnih spomenikov oziroma za druga kamnoseška ali zidarska dela,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom,
– zaračunavanje storitev (najemnine, vpisnine, soglasja, potrdila ipd.).
Gospodarska javna služba »izvajanje pogrebnih storitev« obsega zlasti naslednje dejavnosti:
– organizacijo pogrebov in izvajanje pogrebnih svečanosti,
– izkop, pripravo in zasutje grobov ter zaščito sosednjih grobnih prostorov s prvo ureditvijo groba,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice s spremljajočimi objekti,
– prekope in ekshumacije,
– izvajanje pogrebne službe izven rednega delovnega časa,
– obveščanje lokalne skupnosti,
– ureditev žalnega ambienta za krsto ali žaro,
– urejanje predpisane dokumentacije za: prevoz, upepelitev in prevzem žar, pokop ter refundacije dela pogrebnih stroškov,
– čuvanje umrlih v mrliških vežicah,
– ugotavljanje pravilnosti dokumentov za dovolitev pokopa in izdaja dokumentov za dovolitev pokopa in prevzem žar,
– delo s pokojniki, prevozi pokojnikov znotraj in izven območja občine in države,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom,
– zaračunavanje storitev.
Poleg zgoraj naštetih dejavnosti v okviru javne službe je dolžan izvajalec javne službe zagotavljati tudi druge storitve, ki so v zvezi s pogrebno dejavnostjo ter urejanjem in vzdrževanjem pokopališč.
Uporaba dejavnosti javne službe je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji, pri čemer se upošteva specifika pokopališča.
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
Uporabniki storitev javne službe
5. člen
Uporabniki javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve.
Uporabniki storitev javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« so predvsem najemniki grobnih prostorov (v nadaljevanju: najemniki). Najemnik je lahko samo ena oseba.
Najemniki so praviloma svojci pokojnika ali njegovi zakoniti zastopniki, oziroma tiste osebe, ki jih kot take določajo zakoni ali drugi predpisi. Če ni nikogar, ki bi prevzel vlogo najemnika, je najemnik občina. V primeru spora med več osebami, odloči o najemniku, skladno z zakonom, izvajalec javne službe.
V položaj najemnika lahko s soglasjem dotedanjega najemnika vstopi katerakoli druga oseba. V primeru, če najemnik umre ali izgubi opravilno sposobnost, ali najemnik pravna oseba preneha obstajati, vstopi nerazdelno (solidarno) v najemno razmerje njegov dedič ali zakoniti zastopnik oziroma pravni naslednik pravne osebe. V primeru spremembe najemnika se, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sklene nova pogodba.
Najemnik je dolžan izvajalca javne službe tekoče obveščati o spremembah svojega naslova. V primeru kršitve prejšnjega stavka ne more izvajalec, zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov, prevzeti nobene odgovornosti. Novi najemnik je ob prevzemu vloge najemnika po določilih prejšnjega odstavka dolžan sam poskrbeti za sklenitev nove pogodbe o najemu.
V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku, se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje naročnik pogrebnih storitev iz prvega odstavka.
Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba
6. člen
Pokop se praviloma opravi na pokopališču, ki pripada okolišu pokopališča, na katerem je imel umrli stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: matični okoliš).
Na območju občine se nahajajo naslednja pokopališča, ki se urejajo s tem odlokom, s pripadajočimi matičnimi okoliši:
– Brezovica (Brezovica, Rožice, Ostrovica, Gradišica, Artviže, Materija, Povžane, Bač pri Materiji, Slope, Tublje pri Hrpeljah);
– Klanec pri Kozini (Klanec pri Kozini, Ocizla, Beka, Petrinje, Prešnica);
– Tatre (Tatre);
– Gradišče pri Materiji (Gradišče pri Materiji);
– Mihele (Mihele, Nasirec, Krvavi Potok);
– Vrhpolje (Vrhpolje);
– Golac (Golac, Poljane pri Podgradu);
– Rodik (Rodik);
– Hrpelje (Hrpelje, Kozina, Tublje pri Hrpeljah);
– Slivje (Slivje, Velike Loče, Hotična, Markovščina, Skadanščina, Mrše, Orehek pri Materiji, Kovčice, Ritomeče).
Koncesionar mora vsakomur pod enakimi pogoji omogočiti vstop in gibanje na območjih pokopališč in sicer v času, ki je določen s splošnimi pogoji poslovanja izvajalca na posameznem pokopališču.
Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba so objekti v javni rabi – javna površina, objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra.
III. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IZVAJANJE POGREBNIH STORITEV
Ravnanje s pokojnikom do pogreba
7. člen
Umrli do pogreba leži na odru v mrliški vežici ali v hladilni napravi izjemoma pa se lahko umrlega, skladno s krajevnimi običaji položi na oder na domu ali drugemu uveljavljenemu kraju. Če pokopališče nima mrliške vežice, lahko po dogovoru z izvajalcem javne službe leži v mrliški vežici drugega pokopališča. V stanovanjskih objektih, ki so v naseljih mešanega ali mestnega značaj z več kot dvema stanovanjema se mora umrli čuvati v mrliški veži.
Če pogreb organizira lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega prava, se za umrlega izjemoma lahko z dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, izdanega po pridobljenem mnenju upravnega organa, pristojnega za zdravstvo, oder postavi na posebej določenem kraju izven pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen opravljanju verskih obredov.
V primeru, če se umrli čuva doma ali v mrliški vežici izven kraja pokopa, se krsta z umrlim ali žara z upepeljenimi posmrtnimi ostanki umrlega prepelje na pokopališče, kjer se bo izvedel pokop neposredno pred pričetkom pogrebne svečanosti.
Prevoz pokojnika
8. člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer bo ležal do pogreba ali drug prevoz umrlega, je dovoljen le s posebej prirejenimi vozili za prevoz pokojnikov, s katerimi mora razpolagati izvajalec javne službe, oziroma na drug zakonit način.
Kot javna služba po tem odloku se obravnavajo prevozi, katerih začetek in konec je na območju občine. Prevoz umrlega iz kraja ali v kraj, ki se nahaja izven občine, se izvede v skladu s predpisi.
Prevoz pokojnika na pokopališče oziroma na kraj, kjer je zanj postavljen oder, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi oziroma ko takšen prevoz odredi mrliški oglednik.
Ravnanje s pokojnikom, za katerega obstoji sum, da ni umrl naravne smrti ali da je umrl zaradi nalezljive bolezni, se izvaja v skladu z obstoječimi predpisi.
Prijava pogreba
9. člen
Po ugotovljeni smrti se pogreb prijavi izvajalcu, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Prijavo za pogreb umrlega poda njegov družinski član ali oseba, ki je z njim stalno živela oziroma ga je po predpisih morala vzdrževati in zanj skrbeti oziroma oseba iz tretjega odstavka 10. člena. Če takih oseb ni, pogreb prijavi delodajalec umrlega, občina, krajevna skupnost ali druga socialna oziroma zdravstvena ustanova ali organ. Prijavi je potrebno priložiti dovoljenje za pokop, ki ga izda pristojni upravni organ.
Prijava za pogreb mora biti dana izvajalcu najmanj en dan pred predvidenim pokopom.
Pogreb
10. člen
Pokop oziroma pogreb umrlega se opravi na pokopališču v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno dejavnost, drugimi predpisi in krajevnimi običaji.
V okviru možnosti, ki jih nudi zakon in ta odlok, je treba izbiro načina pokopa in pogrebnih svečanosti opraviti v skladu z voljo umrlega.
Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost po vrstnem redu zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z umrlim ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa oziroma pogreba, v skladu s 5. členom tega odloka, plačnik storitev.
Čas pogreba
11. člen
Pogreb odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pogreba. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pogreba oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pogreba odredi izvajalec v dogovoru s svojci umrlega.
Pogrebi so vsak delovni dan (ponedeljek–sobota) od 8.–18. ure, oziroma v zimskem času do mraka. Pogrebi v dela prostih dneh (nedelje in prazniki), predstavljajo storitev, ki jo je dolžan naročnik pokopa tudi dodatno plačati v skladu z veljavno tarifo.
Kraj in način pokopa
12. člen
Krsta s pokojnikom se položi v klasični grob, vrstni grob ali grobišče.
Upepeljeni ostanki pokojnika se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, položijo v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču skladno s splošnimi pogoji poslovanja, zunaj pokopališča pa samo na podlagi dovoljenja pristojnega organa.
Pokop in raztros upepeljenih ostankov pokojnika zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih in ob izpolnitvi zakonsko določenih pogojev.
Prekop in ekshumacija
13. člen
Prekopi in ekshumacije se opravljajo na podlagi določb zakona in drugih državnih predpisov, ki jih urejajo.
Pogrebna svečanost
14. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebno svečanost je potrebno voditi v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi, vodi pa jo v soglasju z svojci pokojnika, vodja pogrebne svečanosti, ki ga določi izvajalec javne službe.
O pogrebni svečanosti je izvajalec javne službe dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug krajevno običajen način.
Če je taka želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se pogrebna svečanost opravi v družinskem krogu, lahko tudi brez objave po drugem odstavku tega člena.
Po volji umrlega ali svojcev se lahko opravi anonimen pokop. Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo upepeljenih posmrtnih ostankov na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega, brez prisotnosti svojcev in javnosti.
Kraj pogrebne svečanosti
15. člen
Pogrebna svečanost se praviloma opravi na pokopališču, kjer bo pogreb.
Če je sestavni del pogrebne svečanosti verski obred, se njegov del lahko opravi v verskem objektu.
Potek pogrebne svečanosti
16. člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom in prenosom pokojnika z odra, konča pa z zasutjem groba oziroma zaprtjem žarne niše.
Opravila iz prvega odstavka in odvoz oziroma prenos krste ali žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste oziroma žare v grob praviloma izvedejo pogrebniki izvajalca javne službe. Pri izvedbi zgoraj navedenih opravil lahko po predhodnem dogovoru z izvajalcem javne službe sodelujejo tudi druge osebe (člani društev in organizacij), vendar morajo biti le-te oblečene v svečane obleke.
Pogrebni sprevod
17. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega prostora pred vhodom na pokopališče. Začetek pogrebne svečanosti se naznani z zvonjenjem ali na drug, krajevno običajen način.
Razpored v sprevodu in pogrebna svečanost se izvedeta na krajevno običajen način in v skladu z voljo pokojnika in njegovih svojcev (drugi in tretji odstavek 10. člena tega odloka).
Pri prečkanju kategorizirane javne ceste, uporabi javne ceste in sploh glede na druge udeležence v prometu, je za varnost udeležencev sprevoda ter drugih udeležencev v cestnem prometu dolžan poskrbeti izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe v primeru potrebe zaprosi pristojne organe za sodelovanje pri zagotavljanju prometne varnosti.
Sestavine pogrebnih svečanosti
18. člen
Po volji pokojnika oziroma uporabnika javne službe lahko pogrebna svečanost vsebuje poslovilne nagovore, verski obred, živo izvedbo ustrezne glasbe ali predvajanje glasbenih posnetkov ob začetku svečanosti, med njo in ob odprtem grobu ter druge vsebine.
Ob pogrebnih svečanostih za pokojnikom, državljanom Republike Slovenije, mora izvajalec zagotoviti zastavonošo z državno zastavo z žalnim trakom, ki sodeluje na čelu pogrebnega sprevoda in se ob zaključku pogrebne svečanosti pokloni pokojniku.
Ob pogrebih tujih državljanov zastavonoša nosi črno zastavo.
Pri pogrebnih svečanostih se ne sme uporabljati tujih zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih simbolov brez posebnega dovoljenja upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, lahko pa se uporabijo verski simboli s tem, da se upoštevajo splošna moralno-etična načela.
Če je bil umrli član društva ali združenja, ki ima ob pogrebih svojih članov posebne običaje (borčevske in druge protifašistične organizacije, lovci, gasilci in podobno), se člani društva s temi običaji lahko vključijo v pogrebne svečanosti na podlagi dogovora z izvajalcem in ob upoštevanju splošnih moralno-etičnih načel.
Če pri pogrebni svečanosti v skladu s predpisi sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar sta odgovoren izvajalec javne službe in vodja strelske enote.
Vsi udeleženci pogrebnih svečanostih morajo na območju pokopališča spoštovati določila predpisov, ki določajo pokopališki red ter veljavne splošne pogoje poslovanja za pokopališče, na katerem se svečanost odvija.
Posebne obveznosti izvajalca javne službe
19. člen
Takoj po zaključku pogrebnih svečanosti mora izvajalec javne službe grob zasuti in ga začasno primerno urediti.
Če uporabnik javne službe ni znan in nihče ne zagotavlja plačila pogrebnih svečanosti, niti se ne zagotavlja verski obred, je izvajalec dolžan zagotoviti najmanj predvajanje žalne glasbe ob dvigu z odra oziroma začetku prevoza ali prenosa h grobu in uporabo zastav v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 18. člena tega odloka.
Pogrebna služba izven rednega delovnega časa
20. člen
Izvajalec javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« je dolžan zagotoviti dosegljivost izvajalcev storitev 24 ur na dan.
Stroški
21. člen
Stroške pogreba ali prekopa morajo poravnati uporabniki, ki so praviloma dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop ali prekop.
V primeru, ko stroške pogreba poravna občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
Stroške ekshumacije poravna naročnik.
IV. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE UREJANJE IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
Zagotovitev možnosti pokopa
22. člen
Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti pod splošnimi pogoji poslovanja možnost pokopa vsakega umrlega, ki je imel tik pred smrtjo stalno prebivališče na območju matičnega okoliša pokopališča, razen v primeru, da na pokopališču ni prostih grobnih prostorov. V slednjem primeru je dolžan zagotoviti pokop na katerem od drugih pokopališč v občini.
Pristojni organ koncedenta lahko skladno s splošnimi pogoji poslovanja dovoli pokop umrlega, ki ni imel stalnega prebivališča na matičnem območju pokopališča, če so na pokopališču prosti grobni prostori. Prav tako mora zagotoviti pokop neidentificirane osebi, ki je umrla na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
Grobni prostor
23. člen
Pokop pokojnika se opravi v grobni prostor.
Na posameznih pokopališčih so lahko naslednje vrste grobnih prostorov:
– enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice (klasični grobovi);
– vrstni grobovi;
– grobišča;
– žarni grobovi;
– prostor za anonimne pokope;
– prostor za raztrositev pepela.
Minimalne in maksimalne dimenzije posameznih vrst grobnih prostorov kakor tudi druge predpisane lastnosti (glede oblike in izgleda posameznih grobnih prostorov) se določijo v splošnih pogojih poslovanja.
Izvajalec javne službe mora imeti izdelan načrt razdelitve pokopališča na pokopališčne oddelke in grobne prostore.
Najem grobnega prostora
24. člen
Grobne prostore daje v najem izvajalec javne službe. Vsebina najemnega razmerja se upoštevajoč ta odlok in splošne pogoje poslovanja, določi s pogodbo, ki jo v pisni obliki skleneta najemnik in izvajalec javne službe najkasneje v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka.
V pogodbi mora biti zlasti določeno: opredelitev grobnega prostora (vrsta in številčna označitev po katastru), čas njegove uporabe oziroma rok veljavnosti pogodbe, oblika, konstrukcija in velikost nagrobnega spomenika, določila o odstranitvi nagrobnega spomenika in o opustitvi grobnega prostora oziroma njegovi predaji na razpolago izvajalcu zaradi neizpolnjevanja določil odloka in drugih predpisov oziroma zaradi drugih razlogov ter ostale obveznosti in pravice najemodajalca in najemnika skladno z določili odloka in veljavno zakonodajo.
Natančno vsebino pogodbe o najemu opredeljujejo splošni pogoji poslovanja, ki jih sprejme izvajalec. Splošni pogoji poslovanja so priloga in sestavni del pogodbe.
Ravnanje izvajalca v primeru opustitve grobnega prostora
25. člen
Z opuščenimi grobnimi prostori razpolaga izvajalec javne službe.
Šteje se, da je grobni prostor opuščen, če je pogodba o najemu prenehala veljati, kakor tudi v drugih primerih, ko pride do prenehanja razmerja iz razlogov na strani najemnika, če so kot taki predpisani v splošnih pogojih poslovanja.
V primeru prenehanja veljavnosti najemne pogodbe, je dolžan najemnik v roku šestih mesecev odstraniti nagrobni spomenik.
Če kljub osebno vročenemu pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede tudi v naknadno določenem roku, izvajalec na krajevno običajen način objavi, da bo po preteku 1 leta od objave ravnal, kot da je grobni prostor opuščen, ter po preteku roka odstrani nagrobni spomenik oziroma nadomesti ploščo na žarnem grobnem prostoru s ploščo brez napisov ter prostor odda drugemu najemniku.
Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma občini.
Dostopne poti
26. člen
Primarne dostopne poti morajo biti na pokopališčih široke najmanj 100 cm.
Začasno nagrobno obeležje
27. člen
V času od pokopa umrlega do postavitve nagrobnega spomenika postavi izvajalec pogrebnih storitev, na stroške najemnika na grobni prostor oziroma na žarni grobni prostor ustrezno nagrobno obeležje.
Mirovalna doba grobnega prostora
28. člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu prostih grobnih prostorov. Minimalna mirovalna doba grobnega prostora je 10 let. Pogoji za morebitni naslednji pokop v grobni prostor v njegovi mirovalni dobi se skladno z zakonom določijo s splošnimi pogoji poslovanja.
Način vzdrževanja grobnih prostorov
29. člen
Grobne prostore so dolžni najemniki redno vzdrževati v skladu s sprejetimi splošnimi pogoji poslovanja za pokopališče in pogodbo o najemu, v nasprotnem primeru izvajalec najemnika pisno opozori na njegove obveznosti.
Če kljub pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede, izvajalec obvesti pristojni organ nadzora.
Najemnik in izvajalec se lahko pogodbeno dogovorita o drugačnem načinu vzdrževanja grobnega prostora.
Odstranjeni nagrobni spomeniki in druga obeležja
30. člen
Izvajalec z grobnih prostorov odstranjene nagrobne spomenike ali obeležja začasno shranjuje v prostoru za shranjevanje nagrobnih spomenikov in obeležij. Te predmete občasno na pobudo izvajalca pregleda in oceni strokovna komisija, ki jo imenuje župan izmed strokovnjakov z različnih področij. Predmeti, ki nimajo umetnostne, zgodovinske, monumentalne ali druge vrednosti, se uničijo, ostali pa trajno shranijo v lapidariju.
V. PREPOVEDANA RAVNANJA
Prepovedana ravnanja obiskovalcev pokopališč
31. člen
Na območju pokopališča je prepovedano:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobnih prostorih;
– odlaganje odpadkov izven za to določenih mest;
– druge vrste onesnaževanja pokopališča;
– vodenje živali na pokopališče, razen službenih psov in psov vodnikov za slepe;
– vožnja s kolesom in drugimi vozili po pokopališču, razen z delovnimi stroji izvajalca javne službe ali pogrebne službe;
– hoja po vzdrževanih delih grobnih prostorov in pokopališča, poškodovanje nagrobnih spomenikov ter drugih obeležij in znakov, ki se nahajajo na pokopališču;
– trganje zelenja in cvetja na drugih grobovih,
– odtujevanje predmetov z drugih grobnih prostorov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška ali druga dela, ki se izvajajo z namenom ureditve grobov, kakor s tem povezani prevozi se lahko izvajajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe, skladno s splošnimi pogoji poslovanja.
Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred začetkom pogrebnih svečanosti.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN, OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Koncesionarjev pravni monopol
32. člen
Javno službo po tem odloku izvaja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kvalitetno in kontinuirano izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja javne službe iz 1. člena mora le-to opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
Koncesionar je pristojen pri izvajanju javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena in siceršnje določbe tega odloka se lahko izvajanje javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« na pokopališčih iz 6. člena tega odloka, skladno s 35. členom zakona o gospodarskih javnih službah neposredno prenese na krajevno pristojne krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti izvajajo javno službo v svojem imenu in za svoj račun, ob upoštevanju tega odloka, enotnega cenika za celotno območje občine, ki določa najvišji dovoljen nivo cen, drugih predpisov, normativov in standardov ter krajevnih običajev, s tem, da za posamezno pokopališče imenujejo odgovorno osebo.
Razmerje do podizvajalcev
33. člen
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
Splošni pogoji poslovanja
34. člen
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo, da sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z izvajanjem javne službe.
Splošne pogoje za opravljanje predmetne javne službe sprejme izvajalec javne službe po predhodnem soglasju občinskega sveta občine.
S splošnimi pogoji se, upoštevaje določbe tega odloka in ostalih predpisov, ki urejajo javno službo, podrobneje določijo pravna razmerja med uporabniki javnih dobrin in izvajalcem v zvezi z izvajanjem posameznih storitev javne službe ter druga razmerja, ki jih zakon predpisuje kot vsebino pokopališkega reda.
VII. KATASTER
Vodenje katastra javne službe
35. člen
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra.
Kataster vsebuje poleg podatkov, ki jih določa državni predpis, še naslednje podatke:
– umrlih, ki so pokopani na pokopališču,
– grobnih prostorih, v katerih so pokopani,
– najemnikih grobnih prostorov,
– vseh grobnih prostorih, in sicer po vrstah prostorov,
– komunalnih napravah in vodih posameznega pokopališča.
Izvajalec mora voditi kataster za vsako posamezno pokopališče posebej in sicer v tekstualni in grafični obliki ter skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Kopijo ažuriranih podatkov izvajalec periodično, vendar najmanj enkrat letno, izroča občini, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini.
Izvajalec je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja varovanje v okviru varovanja osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti in jih sme dajati na vpoglede samo občini, oziroma od nje pooblaščenim nadzornim organom, ter pristojnim inšpektorjem. Posameznemu uporabniku mora izvajalec na njegovo zahtevo brezplačno omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj.
Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi v skladu s tem odlokom, pa ga je dolžan vzpostaviti v 24 mesecih od pričetka izvajanja javne službe.
VIII. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
Letni program
36. člen
Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 02. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
Program izvajanja javne službe mora vsebovati predvsem podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po tem odloku in koncesijski pogodbi,
– obsegu predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe,
– obsegu predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,
– pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
IX. DRUGE DOLOČBE
Nadzor nad izvajanjem javne službe
37. člen
Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Organ nadzora
38. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Finančni nadzor
39. člen
Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni organ koncedenta. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
40. člen
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
Pravice in dolžnosti koncesionarja
41. člen
Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– ugotavljanje pravilnosti dokumentov za dovolitev pokopa;
– določati prostor, uro, dan ter način pokopov v sporazumu z naročnikom pokopov;
– zagotoviti zasutje groba najkasneje pol ure po končani pogrebni svečanosti;
– določati ustrezno nagrobno obeležje do postavitve nagrobnega spomenika oziroma če ta ni postavljen;
– izdajati potrebna dovoljenja, soglasja in potrdila za prevzem žar;
– spoštovati čas uporabe mrliških vežic;
– upoštevati mirovalno dobo za grobove;
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
Posamezne dejavnosti iz 4. člena mora koncesionar opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo javno službo.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni deleži po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
Odgovornost koncesionarja
42. člen
Za izvajanje javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar, kot izvajalec javne službe.
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.
Dolžnosti koncedenta
43. člen
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pristojnosti občinskega sveta, župana in občinske uprave
44. člen
Občinski svet ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– daje predhodno soglasje k splošnim pogojem poslovanja izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe,
– določa tarife za uporabo storitev javne službe.
Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
Pravice in dolžnosti uporabnikov
45. člen
Uporabniki javne službe »izvajanje pogrebnih storitev« imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– pravico uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– pravico do izbire pokopališča v okvirih in po postopku, ki ga določa ta odlok;
– pravico do izbire grobnega prostora, če je to objektivno mogoče;
– pravico odločati v okviru zakona in tega odloka o načinu posameznega pokopa ter o obliki oziroma vsebini pogrebne svečanosti;
– dolžnost upoštevati navodila izvajalca javne službe v zvezi z izvajanjem pokopa in drugih pogrebnih storitev;
– dolžnost plačati posamezne storitve izvajalca javne službe ter izpolnjevati druge pogodbene obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja;
– pravico do pritožbe na pristojne organe.
Najemniki grobnih prostorov imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– dolžnost upoštevati splošne pogoje posameznega pokopališča,
– pravico in dolžnost urejati notranji obod grobnega prostora skladno s tem odlokom in splošnimi pogoji poslovanja,
– pravico postaviti nagrobni spomenik, in sicer v skladu s tem odlokom ter na podlagi pridobljenega dovoljenja izvajalca javne službe,
– dolžnost plačati najemnino za grobni prostor in izpolnjevati druge obveznosti in pravice, ki izhajajo iz najemne pogodbe,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor,
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljavcu pokopališča spremembo naslova,
– dolžnost odlagati odpadke v za to določene posode in kontejnerje za odpadke,
– postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča (koncesionarjem) oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo grobnega prostora samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča,
– betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odpeljati na odlagališče izven pokopališč ali na za to urejen prostor na pokopališču,
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobnih prostorov,
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto do umrlega.
XI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
Financiranje javne službe »izvajanje pogrebnih storitev«
46. člen
Javna služba »izvajanje pogrebnih storitev« se financira:
– iz plačil za storitve, ki jih izvajalec javne službe (koncesionar) zaračunava uporabnikom v skladu z veljavno tarifo v svojem imenu in za svoj račun;
– na druge načine, če je tako določeno z odlokom.
Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
O spreminjanju tarife na predlog župana odloča občinski svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar.
Financiranje javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč«
47. člen
Javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« se financira iz:
– plačil za ureditev grobnih prostorov;
– vpisnin;
– najemnin za grobne prostore;
– proračuna;
– drugih virov.
Izhodiščne tarife, ki diferencirane po vrstah in velikosti grobnih prostorov in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
O spreminjanju tarife na predlog župana odloča občinski svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar.
Plačilo stroškov za ureditev grobnega prostora plača najemnik ob prvi pridobitvi grobnega prostora. Ob prvem najemu grobnega prostora je dolžan najemnik plačati vpisnino in pristojbino za postavitev spomenika.
Najemnino za grobni prostor plačuje najemnik letno. Najemnina se zaračuna praviloma do šestega meseca v letu za tekoče leto in so jo najemniki dolžni plačati skladno z izstavljenim računom.
Kolikor se pogodba o najemu grobnega prostora sklene v drugi polovici leta, se račun za najem grobnega prostora izstavi praviloma v mesecu decembru.
XII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Status koncesionarja
48. člen
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
49. člen
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
– da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe;
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz pete do devete alinee in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
XIII. JAVNI RAZPIS
Oblika in postopek javnega razpisa
50. člen
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom.
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni pogoji
51. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 49. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda, …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
52. člen
Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe,
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe,
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe,
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe,
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
XIV. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Uspešnost javnega razpisa
53. člen
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Izbira koncesionarja
54. člen
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (48. člen).
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Sklenitev koncesijske pogodbe
55. člen
Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 48. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo
56. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
57. člen
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajata koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
Pristojni organ za izvajanje koncesije
58. člen
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je pristojni organ iz 44. člena tega odloka.
XV. PRENOS KONCESIJE
Oblika
59. člen
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XVI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
60. člen
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
Prenehanje koncesijske pogodbe
61. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Potek roka koncesije
62. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
63. člen
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Odstop od koncesijske pogodbe
64. člen
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
65. člen
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Prenehanje koncesionarja
66. člen
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Odvzem koncesije
67. člen
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirane javna služba.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Odkup koncesije
68. člen
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XVII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
69. člen
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
Spremenjene okoliščine
70. člen
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Uporaba prava
71. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže
72. člen
S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XIX. PREKRŠKI
Težji prekrški izvajalca
73. člen
Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne izvede pokopa, pogreba oziroma pogrebnih svečanosti v skladu z določili tega odloka;
– opravi pokop oziroma upepelitev brez listine o prijavi smrti ali preveritve dejanskega nastopa smrti po pooblaščeni osebi;
– ne zagotovi trajnega in neprekinjenega delovanja pogrebne službe.
Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Drugi prekrški izvajalca
74. člen
Z globo 600 EUR, se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne dovoli pokopa umrlega na pokopališču, čeprav so za to prosti grobni prostori (prvi odstavek 22. člena);
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke in grobne prostore (23. člen);
– ne vodi evidence in katastrov, predpisanih s 35. in 41. členom odloka ali jih ne vodi na predpisan način;
– ne upravlja, uporablja ali vzdržuje kot dober gospodar objektov, naprav ali drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe (41. člen);
– ne uporablja veljavnih tarif (46. in 47. člen);
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke in grobne prostore (23. člen).
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Drugi prekrški izvajalca
75. člen
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi ustrezne prometne varnosti udeležencev pogrebnega sprevoda in drugih udeležencev v prometu na kategorizirani javni cesti (tretji odstavek 17. člena);
– kot izvajalec ob pogrebnih svečanostih za pokojnikom, državljanom Republike Slovenije, ne zagotovi zastavonoše z državno zastavo z žalnim trakom (18. člen);
– kot izvajalec v pogrebnih svečanostih uporabi ali dopusti uporabo tujih zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih simbolov brez predpisanega posebnega dovoljenja (18. člen);
– ne zagotovi minimalne vsebine pogrebnih svečanosti (drugi odstavek 19. člena).
Z globo 100 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
Prekrški posameznik
76. člen
Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– v naknadno določenem roku izvajalca ne odstrani nagrobnega spomenika, vertikalno ali talno ploščo (četrti odstavek 25. člena);
– postavi na grobnem polju nagrobni spomenik oziroma obeležje v nasprotju z dovoljenjem izvajalca oziroma brez njegovega dovoljenja oziroma v nasprotju s pogodbo o najemu;
– ne vzdržuje grobnega prostora, kljub pisnemu opozorilu (drugi odstavek 29. člena);
– krši določila 31. člena.
Težji prekrški tretjih oseb
77. člen
Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, če s pridobitnim namenom nepooblaščeno opravi storitev z značajem dejavnosti javne službe po tem odloku na območju občine.
Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 200 EUR.
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti osebi, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe po tem odloku na območju občine.
XX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Objava javnega razpisa
78. člen
Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe po tem odloku mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca
79. člen
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
Ureditev razmerij
80. člen
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja javno službo po tem odloku kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
Roki
81. člen
Izvajalec javne službe mora sprejeti splošne pogoje poslovanja in zagotoviti za vsako pokopališče izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobne prostore v šestih mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Posebne določbe glede izvajanja dejavnosti »izvajanje pogrebnih storitev«
82. člen
Ne glede na siceršnje določbe tega odloka se dejavnost »izvajanje pogrebnih storitev« kot obvezna gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije prične izvajati šele z uveljavitvijo predpisov oziroma vzpostavitvijo ustreznih pravnih podlag, s katerimi bo ta dejavnost opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska javna služba.
Do uveljavitve predpisov oziroma vzpostavitve ustreznih pravnih podlag iz prejšnjega odstavka tega člena ima dejavnost »izvajanje pogrebnih storitev« na območju občine pravico, ob izpolnjevanju vseh pogojev, izvajati izvajalec gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« ter drugi subjekti, ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje dejavnosti »izvajanje pogrebnih storitev«, določene z drugimi predpisi.
Do uveljavitve predpisov iz prvega odstavka tega člena, se določbe tega odloka, ki urejajo gospodarsko javno službo »izvajanje pogrebnih storitev«, smiselno uporabljajo za dejavnost »izvajanje pogrebnih storitev«.
Prenehanje veljavnosti
83. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o opravljanju gospodarske javne službe na področju urejanja in vzdrževanja pokopališč in oddajanju prostorov za grobove v najem ter pogrebnih storitev (Uradni list RS, št. 53/05).
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč in o pokopališkem redu na območju Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 136/04), njegove določbe pa se smiselno uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom, do uveljavitve splošnih pogojev poslovanja iz 34. člena se določbe tega odloka, ki jih po predhodnem soglasju občinskega sveta sprejme izvajalec.
Uveljavitev odloka
84. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-42/2008-5
Hrpelje, dne 27. novembra 2008
Po pooblastilu župana
Št. 032-20/2008-2, z dne 27. 11. 2008
Podžupan
Občine Hrpelje - Kozina
Peter Boršič l.r.
