Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1, uradno prečiščeno besedilo, 70/08), 1. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB-4, 17/08 – ZP-1E), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 10/96) in 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/08) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 17. redni seji dne 2. 12. 2008 sprejel

(1) Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Dobrepolje.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o izvedbi in uporabi vodovoda na območju Občine Dobrepolje.

Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

Pomen izrazov, upravljanje vodovodov – splošno, pridobitev vodnega dovoljenja, vodenje evidenc vodovodov, gradnjo novega vodovoda, prednostno rabo vode, rezevne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda, zmanjševanje izgub ter oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov natančno določa Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 – v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe.

(1) Občina Dobrepolje mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, ki ga določa pravilnik.

(1) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
(2) Upravljavec vseh javnih vodovodnih omrežij in naprav je Javno komunalno podjetje Grosuplje d. o. o., razen tistih omrežij, za katere je Občina Dobrepolje ali več občin skupaj za isto oskrbovalno območje določila upravljavca vodovoda na podlagi javnega razpisa ali z neposredno podelitvijo koncesije s koncesijsko pogodbo.
(3) Upravljanje zasebnih vodovodov je določeno s pravilnikom.

Opremljenost poselitvenih območij oziroma oskrbovalnih območij z javnim vodovodom ob pogojih iz 11. člena pravilnika se podrobneje določijo v operativnem programu varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: operativni program) in ga sprejme vlada v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod ob gradnji vodovoda oziroma najkasneje v enem mesecu po začetku obratovanja vodovoda. O začetku obratovanja mora upravljavec lastnika stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta pisno obvestiti.
(2) Na poselitvenih območjih, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo če je:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali,
– izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Občina v programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– komunalnega prispevka uporabnikov,
– proračuna občine Dobrepolje,
– drugih virov.
(2) Predlog cene oblikuje upravljavec, potrdi pa jih pristojni organ upravljanja družbe upravljavca.

(1) Upravljavec javnega vodovoda izdaja potrdila, smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), ter soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja), pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju;
2. za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov;
3. za soglasja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
4. za soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– projekt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljalca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
5. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500;
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– projekt vodovodnega priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje;
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
6. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500;
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe;
7. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljalec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi pristojni občinski organ Občine Dobrepolje.

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
– obnavljanje in umerjanje vodomernih naprav skladno s predpisi;
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
– vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode;
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu, ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
– občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
– vodenje zahtevanih evidenc.
(2) Obveznosti uporabnika so:
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja;
– zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem;
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih in kadarkoli;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega vodovodnega omrežja;
– obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove;
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
– redno plačevanje storitev upravljavcu;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka in prevzemu v upravljanje.

(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
(3) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(4) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(5) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javnega vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode, ter meritve hidrantnega omrežja,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.
(3) Pooblaščeni delavci upravljavca lahko opravijo strokovni pregled izvedbe del in vgrajenih materialov med gradnjo vodovodnega omrežja.

(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Dobrepolje.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda in hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz vodovodov.
(3) Objekti in naprave javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, so vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, območje objekta vodovoda, naprave za obdelavo pitne vode, zajetje, objekt za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in druga oprema in objekti.
(4) Lokacija objektov in opreme se vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s pitno vodo.
(2) Program oskrbe s pitno vodo mora biti pripravljen v skladu z 28. členom pravilnika in oddan na občino ter ministrstvo v rokih iz citiranega člena.
(3) Program oskrbe s pitno vodo mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe. Program za obvladovanje kakovosti poslovanja mora biti skladen z uveljavljenimi okoljskimi standardi.

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Stroške vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja Občina Dobrepolje iz proračunskih sredstev.
(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) Gasilska društva so zaradi pripravljenosti na nesreče dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(4) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
(5) Upraljavec mora vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje ter za preprečevanja požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo. Kataster hidrantov in hidrantne mreže mora upravljavec letno posredovati Občini Dobrepolje, ki ga javno objavi na svoji spletni strani.

(1) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda, oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2) V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.

(1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
I. skupina – gospodinjstva
II. skupina – ostali uporabniki.
(2) Uporabniki iz drugega (2) odstavka 4. člena tega odloka se v primeru oskrbe s pitno vodo uvrstijo v II. skupino uporabnikov prvega (1) odstavka tega člena.
(3) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine Dobrepolje, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev, v nasprotnem plačnika določi upravljavec.
(4) V primeru, da uporabnik stavbo, oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(5) S tarifnim sistemom se določajo elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun oskrbe s pitno vodo. To so:
– vzdrževanje priključka stavbe (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm);
– poraba količine vode na mesec (v EUR/m3);
– števnina (v EUR/mesec za presek priključne cevi v mm).

(1) Vzdrževanje priključka stavbe je plačilo storitve upravljavca, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izgradnje in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
(2) Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov.
(3) Mesečni znesek za vzdrževanje priključka stavbe se izračuna kot zmnožek nazivnega premera priključne cevi v mm, faktorja dolžine (do 50 metrov dolžine priključka je faktor 1) in konstante (K1), ki predstavlja stroške povezane s preverjanjem izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovim vzdrževanjem.
(4) Mesečni znesek za števnino se izračuna kot zmnožek nazivnega premera vgrajenega vodomera in konstante (K2), ki predstavlja stroške za vzdrževanje, zamenjavo in overjanje vodomerov.

Poraba vode (m3) je na vodomeru registrirana porabljena količina pitne vode v obračunskem obdobju. Obračun za porabljeno količino vode se izvede na osnovi odčitane razlike stanja vodomera na začetku in ob koncu obračunskega obdobja. Sredstva zbrana z obračunom porabljene količine vode se uporabljajo za pokrivanje stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja.

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu, pri čemer razdalja med glavnim obračunskim vodomerom in mestom priključitve na javni vodovod ne sme preseči 50 m. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje.
(2) V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju oziroma upravljavcu služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Če meritve po internih vodomerih služijo razdeljevanju stroškov storitev, morajo biti interni vodomeri redno overjeni, kot je določeno za glavne obračunske vodomere. Prostor, v katerem so vgrajeni interni vodomeri, mora biti del skupnih površin večstanovanjske stavbe in vedno dostopen uporabnikom in pooblaščenim delavcem upravljavca vodovoda.
(3) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi stroške kontrole uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava praviloma na vsakih šest mesecev za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v pretekli poletni ali zimski sezoni. Za poletno sezono štejejo meseci od aprila do vključno septembra. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
(2) Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.
(3) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
(4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(5) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.

Cena m3 porabljene vode ter vzdrževanja priključka stavbe na javni vodovod se določi po predpisih o oblikovanju cen komunalnih storitev.

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika;
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(3) Za potrebe sodne izvršbe lahko upravljavec zbira tudi druge podatke, predpisane z zakonom, ki opredeljuje postopke in način sodne izvršbe.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika;
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;
– naslov;
– transakcijski račun;
– davčno številko;
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu;
– lastništvo nepremičnine.

(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca;
– listino o prenosu lastninske pravice;
– številko in naslov odjemnega mesta;
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih (18) dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka plačila, določenega v opominu, lahko upravljavec na stroške uporabnika prekine dobavo vode, ter začne postopek izterjave po sodni poti. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih (8) dni od datuma izstavitve računa.

(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(2) V primeru, da se za ključ delitve porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.

(1) Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec;
– če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli vgraditve ali zamenjave vodomera,
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter hišne instalacije;
– če uporabnik neupravičeno ne plača računa za dobavo vode;
– če uporabniki v več stanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
(3) Če uporabnik želi, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

(1) Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja obvestiti uporabnike o prekinitvi vode vsaj 1 dan pred prekinitvijo dobave vode, oziroma takoj v primeru prekinitve vode zaradi višje sile.
(2) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župan občine Dobrepolje na predlog upravljavca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka v okviru pooblastil izvaja Občinski inšpektor Občine Dobrepolje.
Organ iz prejšnjega odstavka je tudi prekrškovni organ po zakonu o prekrških.

Z globo 2.000 € se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje druge osebe, če:
1. objekta ne priključi na javni vodovod v predpisanem roku (prvi odstavek 9. člena),
2. redno ne vzdržuje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja, in ne zaščiti vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem (prva in druga alineja tretjega odstavka 12. člena),
3. upravljavcu ne omogoči dostopa do vodomernega mesta, ne omogoči pregleda ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne ištalacije in ne omogoči vzorčenja pitne vode tako kot določajo tretja do peta alineja tretjega odstavka 12. člena,
4. ne izvršuje varčevalnih in ostalih ukrepov tako kot določa deseta alineja tretjega odstavka 12. člena,
5. izvede priključitev na javno vodovodno omrežje v nasprotju z enajsto alinejo tretjega odstavka 12. člena,
6. uporablja vodo iz hidrantov v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 17. člena,
Z globo 500 € se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, če stori prekršek iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena.
Z globo 400 € se kaznuje fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne zaposluje drugih oseb, če stori prekršek iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena.

Z globo 2.000 € se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne vzdržuje objektov in naprav javnega vodovoda (tretja alineja prvega odstavka 12. člena),
2. ne opravlja nadzora priključkov stavb (četrta alineja prvega odstavka 12. člena),
3. ne vzdržuje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m (peta alineja prvega odstavka 12. člena),
4. ne vzdržuje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj (šesta alineja prvega odstavka 12. člena),
5. ne vodi katastra javnega vodovoda tako kot določa 15. člen,
6. ne pripravi programa oskrbe s pitno vodo v skladu in rokih iz 16. člena.
Z globo 500 € se kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe, če stori prekršek iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena.

(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora Občina Dobrepolje zagotoviti do 31. decembra 2015.
(2) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je lastna oskrba s pitno vodo dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora pričeti z vzdrževanjem priključkov obstoječih stavb takoj po uveljavitvi tarife iz petega odstavka 19. člena, oziroma najpozneje v roku treh let po uveljavitvi tega odloka.
(4) Vodenje katastra javnega vodovoda mora Občina Dobrepolje zagotoviti v okviru javne službe ob uveljavitvi tega odloka.
(5) Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Dobrepolje zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz proračuna Občine Dobrepolje.
(6) Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Dobrepolje v roku devet (9) mesecev od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91), Odlok o dobavah in odjemu pitne vode na območju Občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/82 in Uradni list RS, št. 13/92).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.