Na podlagi četrtega odstavka 14. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08) je Vlada Republike Slovenije izdala

(1) Ta uredba določa posebne gradbeno tehnične značilnosti, umestitev v prostor, varstvo okolja, varstvo pred požari, urejenost, zavarovanje, zmogljivost in način varovanja za proizvodne, prodajne in skladiščne objekte, kjer se nahajajo eksplozivi ali pirotehnični izdelki, način njihovega skladiščenja, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati nakladališča in razkladališča eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov, ter organe za nadzor nad spoštovanjem te uredbe in ukrepe ter sankcije v primeru njene kršitve.
(2) Določbe te uredbe se nanašajo tudi na dele objektov, kjer se eksplozivi ali pirotehnični izdelki proizvajajo, prodajajo ali skladiščijo, in na tehnološke postopke, operacije, delovna mesta in opravila ter naprave pri proizvodnji ali prometu z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki.

(1) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za objekte, v katerih se skladiščijo, preizkušajo, razstavljajo ali kako drugače uporabljajo eksplozivi oziroma minsko eksplozivna sredstva, orožje, strelivo in rakete, materiali ali pirotehnični izdelki, namenjeni za vojaške namene.
(2) Pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin in opravljanju drugih rudarskih del se ta uredba uporablja subsidiarno.

(1) Pri ravnanju in skladiščenju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je treba upoštevati različne vrste nevarnosti, ki izvirajo iz posameznih eksplozivov glede na njihovo razvrstitev v podrazrede 1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6, kot jih določa 3. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08).
(2) V primerih skladiščenja različnih vrst eksplozivov je treba upoštevati tudi njihovo mednarodno razvrstitev na skupine združljivosti, ki so A, B, C, D, E, F, G; H, J, K, L, N in S v skladu s tabelo združljivosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe in je objavljena skupaj z njo.

V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. detonacija je pojav, do katerega privede širjenje valov iz mehanskega ali termičnega vira po trdni ali tekoči snovi eksploziva s hitrostjo, ki je bistveno večja od hitrosti zvočnih valov v tej snovi;
2. zračni udarni val je širjenje učinka detonacije po zraku;
3. nadpritisk v zračnem udarnem valu je povečan pritisk, ki pada od centra eksplozije z razdaljo na tretjo potenco, za razliko od zvoka v zraku, kjer nadpritisk pada počasneje, in sicer s samo razdaljo;
4. deflagracija je pojav slojevitega zgorevanja eksplozivov. Hitrost deflagracije ne presega hitrosti širjenja zvočnih valov v snovi eksploziva;
5. nevaren objekt je objekt ali skupina objektov, v katerih se opravlja dejavnost proizvodnje ali prometa eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov in tvorijo prostorsko zaključeno celoto ter se delijo na nevarni in nenevarni del;
6. nevarni deli objekta so nevarni objekti ali deli objekta, v katerih se opravljajo operacije z eksplozivi oziroma v katerih so navzoči eksplozivi in tudi nenevarni objekti, ki so v nevarnem območju okrog nevarnih objektov. Nevarnosti izvirajo iz možnosti detonacije, prenosa deflagracije v detonacijo, požara in eksplozije gorljivih prahov;
7. nenevarni deli objekta sestavljajo tisti objekti, ki niso nevarni objekti ali niso v nevarnem območju. Nevarnosti izvirajo iz možnosti požara in eksplozije gorljivega prahu;
8. pasivni objekt je objekt, ki ga lahko prizadene detonacija;
9. aktivni objekt je objekt, v katerem je prišlo do detonacije;
10. transportna embalaža je embalaža, ki mora biti izdelana, preizkušena in označena po predpisih, ki urejajo prevoz nevarnega blaga;
11. trgovinsko skladišče je skladišče, ki je namenjeno izključno skladiščenju smodnikov ali pirotehničnih izdelkov v neodprti transportni embalaži;
12. priročno trgovinsko skladišče je skladišče v večnamenskih ali nestanovanjskih stavbah, namenjeno izključno skladiščenju smodnikov ali pirotehničnih izdelkov v transportni embalaži ali brez transportne embalaže, z namenom prenosa v prodajalno;
13. neto masa eksplozivov (v nadaljnjem besedilu: NEM) je skupna masa vseh eksplozivnih snovi v posameznem izdelku in je kot taka navedena na izdelku. Če ni razvidna iz ustrezne listine oziroma ni navedena na pirotehničnem izdelku, se jo preračuna iz bruto teže izdelka skupaj s transportno embalažo. NEM v takem primeru za ognjemetne izdelke kategorije 1, 2 in 3 predstavlja 25% bruto teže izdelka skupaj s transportno embalažo, za ognjemetne izdelke kategorije 4 pa 75% bruto teže izdelka, skupaj s transportno embalažo;
14. dovoljena količina eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov v nekem prostoru ali objektu je maksimalna dovoljena NEM, ki sme biti v prostoru oziroma objektu;
15. varna oddaljenost objekta pomeni najmanjšo dopustno oddaljenost nevarnega objekta od drugih nevarnih objektov, ki ne omogoča prenosa eksplozije ali požara na sosednji nevarni objekt, če bi nastala eksplozija ali če bi se vžgala maksimalna dovoljena količina eksplozivov v nevarnem objektu, poškodbe sosednjih objektov pa so omejene na pričakovani obseg. Meri se kot najkrajša razdalja med dvema sosednjima objektoma. Manjši objekti, v katerih ni eksplozivov in ljudi, se pri tem ne upoštevajo;
16. območja prostora v okolici nevarnega objekta glede na učinek možne eksplozije so:
a) območje prenosa detonacije, v katerem je možen prenos detonacije na druge objekte z eksplozivi in smrtne poškodbe vsega osebja;
b) območje težkih poškodb, v katerem se zaradi učinka udarnega vala in težkih letečih kosov podirajo nosilne stene stavb, vendar pa ne prihaja do prenosa detonacije po zračnem udarnem valu. Prihaja pa do hudih poškodb vsega osebja, katerih posledica je v posameznih primerih tudi smrt;
c) območje srednje težkih poškodb, v katerem se podirajo lahke predelne stene, ipd. in hujših poškodb dela osebja;
d) območje lahkih poškodb, v katerem se razbijejo okenska stekla, ipd., človeška življenja niso ogrožena, prihaja do lažjih poškodb dela osebja;
e) varno območje, v katerem ne prihaja do poškodb osebja in objektov;
17. lahko vnetljivi izdelki in snovi so tiste, ki se hitro vnamejo in povzročijo požar kot na primer barvila, topila, goriva, papir, najlonski in plastični izdelki ipd.;
18. gorljive snovi so snovi, ki gorijo, vendar ne morejo detonirati;
19. mehanska zaščita objekta pomeni, da so vsa okna zavarovana s kovinskimi rešetkami ali kovinskimi roloji ali imajo kovinske okvirje in varnostno zasteklitev. Vrata morajo biti masivna (les, kovina ipd.) brez steklenih odprtin, z mehanizmom večtočkovnega zaklepanja, v primeru enotočkovnega zaklepanja morajo biti dodatno varovana s prečno zaporo;
20. elektronska zaščita objekta je sistem varovanja z varnostno alarmno centralo, različnimi vrstami elektronskih javljalnikov in zvočnim in svetlobnim alarmiranjem ter prenosom alarmnega signala do intervencijske točke;
21. videonadzorni sistem je vizualno opazovanje in nadzor prostora ali območja z videokamero ter zakonitim shranjevanjem posnetkov;
22. ograja je fizična ovira, visoka najmanj 2,20 m in take konstrukcije, da je ni možno preplezati brez pripomočkov;
23. delovno mesto z večjo nevarnostjo je delovno mesto s posebnimi delovnimi razmerami, ki obsega delovne operacije z nevarnimi snovmi;
24. posebno občutljivo delovno mesto je delovno mesto z večjo nevarnostjo, na katerem se zahteva od delavca posebna izkušenost, strokovnost in koncentracija;
25. dovoljeno število ljudi v nevarnem objektu ali delu objekta je maksimalno dovoljeno število ljudi, ki smejo biti sočasno v objektu oziroma delu objekta. Občasno nadzorno osebje se ne všteva v dovoljeno število ljudi;
26. prodajalna smodnikov ali pirotehničnih izdelkov je samostojen in zaprt prostor, ki predstavlja požarni sektor;
27. specializirana prodajalna je prodajalna, namenjena izključno prodaji streliva, smodnikov ali pirotehničnih izdelkov;
28. prodajno mesto je del prostora v prodajalni, ki ne zahteva posebnih ukrepov varstva pred požarom in ne predstavlja zaprte požarne celice.

(1) Za proizvodnjo eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov in za vsak del proizvodnje, ki je tehnološka celota, mora biti izdelana temeljna tehnična dokumentacija, ki je podlaga za opredelitev vseh tehničnih pogojev proizvodnje, kakor tudi varnosti in zdravja pri delu in varstva pred požarom v proizvodnji (v nadaljnjem besedilu: tehnološki postopek).
(2) Opredelitev tehnološkega postopka mora vsebovati tudi:
1. tehnološke sheme s pregledom in opisom proizvodnih faz in operacij. V teh shemah, pregledu in opisu morajo biti navedeni vsi potrebni tehnološko-tehnični parametri;
2. diagrame trajanja in sinhronizacije posameznih faz in operacij, ki zagotavljajo enakomeren potek proizvodnje in kar najmanjše kopičenje materiala na posameznih mestih;
3. materialno in energetsko bilanco, razčlenjeno po fazah in operacijah oziroma objektih, z namenom, da se zagotovi racionalno in varno kroženje materiala;
4. situacijski načrt in seznam objektov z navedbo dovoljenih količin eksplozivov za vsak nevaren objekt in za vsak prostor v objektih, ki imajo več prostorov;
5. tehnične pogoje za surovine, material in polizdelke, ki se uporabljajo v proizvodnji, in končne izdelke ter kakovost materiala in način preizkušanja le-tega. Za standard je treba navesti oznako v celoti. Za izvajanje polindustrijskih preizkusov in preizkusov v obratovalnih razmerah mora odgovorna oseba z internim aktom določiti obseg in vsebino dokumentacije. Določeni morajo biti interni organi za revizijo in potrditev dokumentacije, izvedbo preizkusov in strokovno vodstvo;
6. predpise, ki urejajo področje dela. Za vsak objekt oziroma proizvodno fazo, operacijo in delovno mesto morajo biti izdelani delovni predpisi, ki temeljijo na tehnološkem postopku, organizacijski strukturi oziroma delitvi dela in lokaciji izvrševanja posameznega opravila. V odvisnosti od omenjenih faktorjev so delovni predpisi lahko tudi kombinirani za več operacij, vendar pa morajo biti z njimi v vsakem primeru nedvoumno in jasno predpisana in opisana opravila in pogoji, v katerih jih je treba opravljati, ter odgovornost vsakega posameznega izvrševalca za njihov pravilen potek. Predpisi, ki urejajo področje dela, morajo vselej obsegati tudi tehnična navodila za uporabo in ravnanje z uporabljenimi stroji, aparati, instrumenti in drugimi proizvodnimi sredstvi. Sestavni del predpisov, ki urejajo področje dela, so tudi določbe o dovoljenih in nedovoljenih posegih in nastavitvah na proizvodni opremi med proizvodnjo in o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za posamezne posege, če niso dovoljeni v rednem teku proizvodnje. V predpisih, ki urejajo področje dela, mora biti določeno, kaj je treba storiti v pripravah za začetek posamezne operacije, za potek in dovršitev operacije ter za zapustitev delovnega mesta;
7. navodila za varno delo. Za vsak objekt in tehnološki postopek, vsak objekt oziroma proizvodno fazo ter vsako operacijo in delovno mesto morajo biti poleg delovnih predpisov ali v njihovi sestavi, vendar v posebnem poglavju, izdani tehnični predpisi o varnosti in zdravju pri delu, varstva pred požarom. V teh predpisih pa morajo biti določeni konkretni pogoji za varno opravljanje predpisanih proizvodnih operacij, vrsta sredstev in opreme za osebno varstvo ter pogoji in način njihove uporabe in pa odgovornost za to, da so predpisani pogoji in ukrepi izpolnjeni. Zlasti morajo biti precizirani ukrepi in postopek za primere odstopanja od predpisanih delovnih razmer. V teh predpisih morajo biti navedene tudi dovoljene količine nevarne snovi in dovoljeno število delavcev za zadevni objekt ali njegov del.
(3) Dovoljene količine eksplozivov se določijo v skladu s podatki iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka in tabelo varnih oddaljenosti iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe in je objavljena skupaj z njo.

(1) Za vsak nevaren objekt oziroma nevaren tehnološki postopek mora biti določen:
1. seznam posebno občutljivih delovnih mest in delovnih mest z večjo nevarnostjo. V tem seznamu mora biti za delavca na vsakem delovnem mestu predpisana potrebna kvalifikacija in strokovnost ter drugi nujni pogoji: starost, zdravstveno stanje, telesna kondicija, psihofizične lastnosti idr.;
2. seznam delovnih mest, na katerih zaradi večje nevarnosti za eksplozijo ali požar ni dovoljeno normiranje opravil;
3. seznam delovnih mest, na katerih zaradi večje nevarnosti za eksplozijo ali požar pri opravljanju dela ni dovoljeno nočno delo.
(2) Za vsak nevaren objekt, pri čemer je treba zajeti vsak posamezen zunanji energetski razvod (električna energija, para, topla voda), razvod vode, razvod drugih fluidov, tehnološke razvode, kanalizacijo (posebej tehnološko kanalizacijo), sredstva za zvezo in signalizacijo ter objekte s stavbami in instalacijami, napravami, stroji, aparati, instrumenti itd., morajo biti izdelani akti o periodičnih pregledih in vzdrževanju.
(3) V aktu iz prejšnjega odstavka je treba določiti obseg, način, mesta in čas periodičnih pregledov, organe, ki so zanje odgovorni, in vsebino ter obliko dokumentacije, ki jo je treba nastaviti in sproti voditi.

(1) Nevarni del objekta mora biti na takem mestu, da ne ogroža nenevarnega dela objekta, drugih naprav in objektov in ni sam ogrožen. Zgrajen mora biti v skladu s prostorskimi akti občine in države in na predpisani varni oddaljenosti od stavb in gradbeno inženirskih objektov, v skladu s tabelo varnih oddaljenosti iz priloge 2 te uredbe.
(2) Tabela iz prejšnjega odstavka se uporablja v primeru, ko je nevaren objekt na odprtem terenu. Če je nevaren objekt vkopan v zemljo, zgrajen v naravni kotanji, obdan z ustreznim zaščitnim nasipom, pogozditvijo ali drugimi primernimi varnostnimi zidovi, se varnostna razdalja lahko prepolovi.
(3) Pri izbiri terena za zgraditev nevarnega dela objekta se je treba izogibati hudourniških in nestabilnih terenov. Če to ni mogoče, je teren treba predhodno sanirati.

(1) Nevarni objekti morajo biti razporejeni tako, da se detonacija in požar ne moreta prenesti na sosednje objekte ter da se zaradi zračnega udarnega in seizmičnega vala, ki ga utegne povzročiti eksplozija v nevarnem objektu, ne morejo zrušiti sosednji objekti. Medsebojna oddaljenost nevarnih objektov mora biti v skladu s tabelo iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe in je objavljena skupaj z njo.
(2) Nevarni objekti smejo biti locirani v mejah območja srednjih poškodb. V območju težkih poškodb smejo biti le nenevarni objekti, v katerih se ne zadržujejo ljudje in ki ne povečujejo nevarnosti za druge objekte, če bi bili morda poškodovani.
(3) Dva ali več nevarnih objektov, ki se medsebojno ogrožajo, se obravnavajo kot en objekt, če to izrecno terja tehnološki postopek. V tem primeru so lahko taki objekti v območju težkih poškodb, vendar pa morajo kot enotna skupina glede na sosednje objekte izpolnjevati zahtevo iz prejšnjega odstavka.
(4) Nenevarni objekti nevarnega objekta, v katerih so večje skupine ljudi, morajo biti v mejah varnega območja.

(1) Konstrukcija objekta, ki je izpostavljena nevarnosti za eksplozijo, mora dopuščati sprostitev pritiska in preprečevati, da bi se kosi razleteli zunaj varnostnih meja.
(2) Objekti iz prejšnjega odstavka so praviloma pritlični. Lahko so tudi večnadstropni, če tehnološki postopek to izrecno zahteva. Ploščadi in nosilne konstrukcije objektov se ne štejejo za nadstropja. Na takih stavbah ni dovoljeno podstrešje.
(3) Prostori na nadstropju morajo imeti zasilni izhod neposredno na prosto ali varnostni prehod.

Glede na dejavnost, za katero so namenjeni, in glede na medsebojno ogroženost objektov morajo objekti, ki so izpostavljeni nevarnosti za eksplozijo, ustrezati enemu od naslednjih tipov konstrukcije:
a) lahka konstrukcija;
b) konstrukcija z izpušno stranjo;
c) okvirna konstrukcija;
d) vkopana stavba.

Objekt tipa lahke konstrukcije mora biti narejen iz gradbenih materialov, ki se v primeru, če bi v njem nastala eksplozija, ne morejo razbiti na velike kose ali na kose z ostrimi robovi. Postavljen je lahko tam, kjer ni pričakovati nevarnega učinka od zunaj in so zavarovani z zaščitnim nasipom.

(1) Objekt tipa konstrukcije z izpušno stranjo ima tri močne odporne stene; stena, ki je iz lahkega materiala, pa je izpušna stran.
(2) Konstrukcija in debelina odpornih sten morata varovati stavbo pred učinkom zračnega udarnega vala in kosi materiala ob eksploziji. Površina izpušne stene mora biti tolikšna, da omogoča učinkovito slabitev pritiska, ki ga povzroči eksplozija.
(3) Obe bočni steni morata biti pomaknjeni najmanj 1 m pred izpušno stran, potekati skozi streho in segati vsaj pol metra nad njo.
(4) Objekti z izpušno stranjo imajo lahko streho lahke konstrukcije ali močno odporno streho, ki se mora zaradi boljšega izpuha dvigati proti izpušni steni pod kotom najmanj 15 stopinj.
(5) Objekti z izpušno stranjo so lahko sestavljeni iz več delovnih prostorov, če to določa tehnološki postopek. V tem primeru morajo biti predelne stene prostorov z izpušno stranjo pomaknjene najmanj 1 m pred izpušno steno.
(6) V objektih tipa konstrukcije z izpušno stranjo, v katerih se skladiščijo oziroma v katerih se predelujejo lahko vnetljive snovi, kot je črni smodnik ipd., je treba s posebnimi dodatnimi ukrepi preprečiti prenos plamena iz prostora v prostor (vgrajeni gasilni sistemi, požarni zidovi ipd.).

Objekt tipa okvirne konstrukcije je iz jeklenih ali armiranih betonskih nosilcev s polnilom iz lahkega materiala, iz katerega ob eksploziji ne morejo nastati težki leteči kosi. Stropna plošča mora vzdržati padec težkih predmetov, ki jih utegne razmetati eksplozija v sosednih objektih. Glede na tehnološko fazo izdelave eksploziva so lahko predelne stene izvedene kot lahke ali kot odporne.

Objekt tipa vkopane stavbe je objekt z betonsko konstrukcijo, ki je razen sprednje stene pokrit s plastjo zemlje, debeline najmanj 50 cm, ki ne sme vsebovati kamna. Streha mora biti iz materiala, iz katerega v primeru eksplozije ne morejo nastati težki leteči kosi.

(1) Evakuacijska vrata, ki vodijo iz nevarnih objektov, se morajo odpirati navzven in voditi naravnost na prosto ali v zaščitni prehod. Drsna in vrtljiva vrata niso dovoljena. Število evakuacijskih vrat mora ustrezati velikosti prostora in številu zaposlenih, tako da lahko delavci kar najhitreje zapustijo prostore objekta.
(2) Vsak delovni prostor v nevarnem objektu mora imeti najmanj ena evakuacijska vrata ali zasilni izhod naravnost na prosto ali na zavarovan prehod. Vrata morajo biti lahko dostopna in se odpirati proti izhodu z lahkim pritiskom na površino vrat. V nevarnih objektih na vratih niso dovoljeni pragovi.
(3) Zasilni izhodi v nadstropjih morajo biti iz negorljivih materialov in na tistem delu stene, na katerem ni oken.

V delovnih prostorih, v katerih je možnost, da bi se delavec zaradi razbitega stekla poškodoval ali bi razbito steklo padlo v eksploziv in bi to povečalo nevarnost za eksplozijo, mora biti na oknih namesto stekel lahka, prozorna ali prosojna plastična snov, ki ne ustvarja ostrih drobcev in pod višjim zračnim pritiskom z ene strani razmeroma lahko pade iz okenskega okvira. Steklo ne sme vsebovati mehurčkov, ki bi se lahko spremenili v lečo in pod vplivom sončnih žarkov povzročili nevarnost požara. Okna, ki so obrnjena na sončno stran, morajo biti zasenčena ali imeti stekla, ki dajejo difuzno svetlobo. Nameščena morajo biti tako, da se dajo odpirati brez vzpenjanja na lestve. Na parapetno polico se ne sme ničesar odlagati. Zaradi pranja ima lahko parapetna polica na notranji strani nagib proti notranjosti. V nevarnih objektih niso dovoljeni svetlobni jaški s steklenimi ploščami.

Stene delovnih prostorov nevarnega objekta, v katerih nastaja prah ali izhlapevajo eksplozivi, morajo biti gladko obdelane, neporozne in primerne za pomivanje. Za premazovanje ali oblaganje sten se smejo uporabljati le materiali, ki se lahko čistijo, ki se ne luščijo in ne pokajo. Ni dovoljeno uporabljati materialov, ki tvorijo z nevarno snovjo občutljive eksplozivne spojine.

(1) Tla v prostorih, ki so izpostavljeni nevarnosti za požar ali eksplozijo, morajo imeti ravno, gladko, toda ne drsečo ali porozno površino, ne smejo imeti razpok, ne smejo omogočati statične elektrine in morajo biti primerna za pomivanje in čiščenje.
(2) Površina tal mora biti na robovih zaobljena in izvedena ob stenah. V tleh so lahko kanali, če tako terja tehnološki postopek in če ni to s posebnimi predpisi izrecno prepovedano, vendar tako, da je preprečeno morebitno usedanje eksplozivov.
(3) Vsi kanali, po katerih se odvajajo odpadki eksplozivov, morajo imeti bazene – usedalnike ustrezne vrste in zmogljivosti, da se vanje usedajo in tako odstranjujejo eksplozivi.
(4) Kanali ne smejo omogočati nekontroliranega izgubljanja vsebine in morajo imeti zadosten nagib, da se eksplozivi ne usedajo vse dotlej, dokler ne pritečejo do usedalnika. Usedalnik mora biti take konstrukcije, da plavajoči in usedli eksplozivi ne morejo z vodo naprej ter da je možna enostavna kontrola in čiščenje.

(1) Nevaren objekt mora biti zavarovan z ograjo in na primeren način ločen od nenevarnih objektov in ostalega dela podjetja. Ograja okrog nevarnega objekta mora biti postavljena na razdalji najmanj 10 m od objektov. Ograja okrog nevarnih objektov lahke konstrukcije pa mora biti postavljena na razdalji najmanj 100 m. Če je nevaren objekt zavarovan z zaščitnim nasipom ali zaščitnim zidom, pa se ta razdalja lahko prepolovi. Okrog zunanje ograje mora biti vsaj 100 m širok pas, v katerem ni dovoljena nikakršna gradnja in je omejeno gibanje ljudi ter opravljanje del.
(2) Prehodi skozi ograjo morajo biti po številu in položaju razporejeni tako, da omogočajo delavcem sočasno hitro in neovirano zapustitev objekta ter omogočen dostop požarnih ali sanitetnih ekip v prostor objekta. Vhod v nevarni objekt mora biti na takem mestu, da omogoča hiter pregled in kontrolo listin.
(3) Prehodi skozi ograjo za transport eksplozivov morajo biti na drugem mestu, kot so prehodi za ljudi. Če to ni mogoče, je treba s primerno organizacijo in tehnično zaščito preprečiti, da bi ljudje prihajali v neposreden stik z eksplozivi in surovinami.

(1) Zaščitni nasipi kot zaščitni elementi morajo biti iz materiala, ki ob eksploziji ne deluje kot izstrelek.
(2) Vrh zaščitnega nasipa mora biti širok najmanj en meter in segati najmanj en meter nad rob strehe objekta, pri čemer mora ravna črta, potegnjena od katerekoli točke s sten objekta z eksplozivom do katerekoli točke objekta, do katerega se računa oddaljenost, potekati skozi zaščitni nasip. Noga nasipa sme biti oddaljena od stene stavbe največ dva metra. Če tako zahteva interni transport, je lahko na vhodni strani oddaljena največ tri metre, pri tem pa postavljena z najmanj ogrožene strani. Nagib nasipa se sme gibati med 1:1 do 1:1,5, kar je odvisno od geomehanskih lastnosti zemeljskega materiala.
(3) Kadar material ne ustreza ali ni dovolj prostora, so lahko zemeljski nasipi, zaradi zaščite pred posipanjem, podzidani z monolitnim betonom do ene tretjine višine z zunanje strani in do ene petine višine z notranje strani. Na notranji strani mora imeti nasip urejen odvod atmosferske vode, da se prepreči prelivanje čez dohod ali v objekt.
(4) V primeru, da zaščitnega nasipa, objektu, v katerem ni več kot 2.500 kg eksploziva, iz tehničnih razlogov ni mogoče postaviti ali če ni dovolj prostora, ga lahko nadomesti zid iz nabite zemlje ali drugega materiala. Zid iz nabite zemlje mora biti sestavljen iz konstrukcije negorljivega materiala, vmesni prostor pa napolnjen z nabito zemljo ali kakšnim drugim negorljivim materialom. Tak zid mora biti zgoraj debel najmanj en meter in segati najmanj en meter nad rob strehe stavbe, poleg tega pa mora izpolnjevati pogoje, ki veljajo za zaščitne nasipe. Betonski zid je lahko debel 50 cm. Oddaljenost zidu od stavbe mora biti tolikšna, da ustreza oddaljenosti vrha normalno postavljenega nasipa (da oddaljenost vrha dosega predpisano razdaljo).

(1) Odprtine za prehode v zaščitnih nasipih morajo biti na takšnih mestih, da so stavbe v okolici zavarovane pred neposrednim učinkom zračnega udarnega vala, če bi nastala eksplozija ali direkten plamen. Izvedene morajo biti tako, da največja masa eksploziva v objektu ni postavljena v osi hodnika ali odprtine, temveč tvori ravno črto, potegnjeno od središča mase eksploziva pravokotno na os hodnika, s steno, na kateri je vhod, kot od 40 do 60 stopinj. Če se sosednjim stavbam ali komunikacijam ni mogoče izogniti, mora biti prehod skozi nasip izveden z najmanj dvema prelomoma smeri.
(2) Če so objekti med seboj povezani z nadzemskimi ali vkopanimi hodniki, so lahko narejene armiranobetonske pregrade, odvisne od količin in občutljivosti eksplozivov v objektih in medsebojnega ogrožanja objektov, ki popolnoma preprečujejo prodiranje zračnega udarnega vala. Na nasipu med dvema nevarnima objektoma ne sme biti odprtin. Kanali ali cevovodi za paro, kislino ipd. so izjema. Transporterji smejo biti izvedeni skozi nasip le v primeru, če to zahteva tehnološki postopek, pod pogojem, da konstrukcija in lega onemogočata učinek zračnega udarnega vala od enega objekta na drugega. V nasipu je z zunanje strani lahko komora za zaklonišče delavcev.

Če so pred izpušno stranjo nevarnega objekta druge stavbe ali transportna infrastruktura na razdalji, ki je manjša od varne oddaljenosti, mora biti zaščitni nasip narejen v skladu z določbami 20. člena te uredbe tudi pred izpušno stranjo objekta.

(1) Delovni prostori, priročna in medfazna skladišča se lahko ogrevajo.
(2) Nevarni objekti se smejo ogrevati le s toplo vodo, vodno paro ali toplim zrakom. Če gre za manjše objekte, zlasti za strelišča in kraje za uničevanje eksplozivnih snovi, kjer ni možnosti za omenjene načine ogrevanja, je dovoljena uporaba električnih ogreval posebne konstrukcije z eksplozijsko zaščito.
(3) Temperatura prostih površin ogreval ali cevovodov v prostorih nevarnega objekta ne sme presegati 55 °C, če drug predpis ne določa drugače. Grelna telesa morajo biti gladka. Grelna telesa morajo biti pobarvana tako, da je lahko opazen prah, ki se nabira na njih, in morajo biti lahko dostopna za čiščenje.
(4) Če je nevaren objekt ogrevan s toplim zrakom, ni dovoljena recirkulacija zraka, grelna telesa pa morajo biti zunaj nevarnega prostora.

Vhodni in izhodni prezračevalni kanali morajo biti oblikovani tako, da je omogočen le prehod zraka. Zagon ventilatorjev mora biti omogočen tudi zunaj nevarnega objekta oziroma prostora.

(1) Motorji, reduktorji in drugi prenosniki moči morajo biti v posebnem prostoru, ki je zavarovan tako, da vanj ne moreta prah ali para iz nevarnega prostora.
(2) V nevarnem prostoru, v katerem je nevarnost vžiga zaradi praznjenja statične elektrike ali možnost nabiranja eksplozivov po elementih prenosnika, morajo biti jermenski prenosniki električno prevodni in imeti napravo, ki z zanesljivostjo preprečuje drsenje jermena po jermenici ali osi.

(1) Delovni stroji in aparati, ki so v nevarnih prostorih, morajo biti konstruirani in nameščeni tako, da zaradi različnih dejavnikov (npr. toplote, trenja, udarca ipd.) ne morejo povzročiti vžiga ali eksplozije eksploziva.
(2) Zapirala na pokrovih in pritrjevalni elementi ter vijaki, matice ipd. na zunanjih in notranjih premičnih delih morajo biti zavarovani tako, da ne izpadajo. Deli, ki se tarejo, morajo biti čisti, brez prahu in lahko dostopni za kontrolo. Stroji in aparati, ki zahtevajo med obratovanjem stalno nadzorstvo, morajo imeti dve stikali za vklop in izklop električnega toka. Eno stikalo v proizvodnem prostoru, drugo pa v prostoru za pogonske motorje. Stroji in aparati, ki ne zahtevajo stalnega nadzorstva, imajo lahko eno stikalo za vklop in izklop toka, ki pa mora biti zunaj proizvodnega prostora.
(3) Vsi stroji in aparati ter njihovi motorji morajo biti po predpisih ozemljeni in galvansko spojeni z drugimi kovinskimi masami objekta.
(4) Stroji in aparati morajo imeti potrebne kontrolno-merilne instrumente.

(1) Električne sušilnice, namenjene za sušenje eksplozivov, oziroma sušilnice, ki so v nevarnih prostorih, morajo biti vgrajene. Če je sušilnica iz obratovalnih razlogov premična, mora biti električni priključek izveden kot stalen. Na premičnem električnem vodu ne sme biti podaljškov in tudi ne vdelanega stikala.
(2) Koristni prostor električnih sušilnic z naravnim zračenjem mora biti popolnoma ločen od grelnih teles, tako da je povsem onemogočeno, da bi prišla v stik z eksplozivi. Grelna telesa morajo biti tako razporejena, da je dosežena enakomerna razporeditev temperature v koristnem prostoru in da niso možna lokalna pregrevanja.
(3) Temperatura sten v koristnem prostoru ne sme med ogrevanjem in obratovanjem na nobenem mestu dosegati temperature, ki bi več kot za 15 °C presegala delovno temperaturo, nikakor pa ne sme dosegati 2/3 temperature, pri kateri razpada eksploziv, ki se suši.
(4) Pri sušilnicah z umetnim zračenjem ni dovoljena recirkulacija zraka, temveč je treba dovajati le svež zrak. Pri tem mora biti poskrbljeno, da ta zrak ne more nositi s seboj prahu eksplozivov. Sušilnice morajo imeti varnostno napravo, ki onemogoča ogrevanje grelnih teles, če ne obratuje ventilator ali ni dovajanja zraka.
(5) Sušilnice morajo imeti ustrezne instrumente za kontrolo obratovanja in temperature. Ti instrumenti ne smejo biti na vratih sušilnice.
(6) Sušilnica mora biti opremljena z napravo za reguliranje temperature, ki dopušča nihanje obratovalne temperature v mejah ±2 °C. Stikalo za nastavljanje termostata mora biti zavarovano tako, da ni dostopno nepoklicanim osebam.
(7) Sušilnica mora imeti varnostno napravo, ki avtomatično prekine dovod električne energije in daje zvočni signal, kadar temperatura v obratovalnem prostoru preseže 15 °C nad obratovalno temperaturo. Ta naprava mora biti povezana s termostatom za reguliranje obratovalne temperature, tako da se z nastavljanjem termostata nastavlja tudi naprava sama.

(1) Posode za transport nevarnih snovi v razsutem stanju med posameznimi fazami proizvodnje morajo biti izdelane iz materiala, ki ne omogoča ustvarjanja in nabiranja statične elektrine, ne vpliva na to snov in ne ustvarja z njo nevarnih spojin. Izdelane morajo biti iz materiala primerne trdote (mehkejši material), da je s tem preprečena nevarnost za eksplozijo ali vžig zaradi udarca ali trenja. Aluminij se lahko uporablja kot konstrukcijski material za embalažo samo, če je izključena možnost, da bi se železni predmeti trli ob stene embalaže ali po njih udarjali.
(2) Posode morajo biti gladke in neporozne ter take oblike, da se lahko čistijo. Stiki morajo biti dobro zatesnjeni. Kjer tehnologija to zahteva, morajo imeti pokrove.
(3) Lesena embalaža, ki je znotraj obložena s pločevino, mora biti izdelana tako, da leži pločevinasti vložek v lesenem zaboju in da nevarna snov ne more priti med pločevinasti vložek in zaboj.
(4) Če se za medfazno embalažo za razsuto nevarno snov uporabljajo vreče, morajo biti izdelane tako, da ne more nastajati statična elektrina in da se snov ne more razsipati ali prašiti.
(5) Papirnih vreč kot embalaže za medfazni transport ni dovoljeno uporabljati.
(6) Pri prenašanju nevarnih snovi med posameznimi fazami proizvodnje morajo biti posode pokrite.
(7) Embalaža za elemente streliva, ki vsebujejo nevarne snovi, oziroma za strelivo mora biti izdelana tako, da zagotavlja varno manipulacijo, ne omogoča kotaljenja, medsebojnega trčenja in trenja elementov in ne izpadanja ali kakršnihkoli drugih pojavov, ki utegnejo povzročiti vžig nevarne snovi, ki jo ti elementi oziroma strelivo vsebujejo.
(8) Embalaža mora biti prilagojena pogojem, ki so predpisani za transport.

V nevarnih prostorih sme biti le najpotrebnejše orodje in pribor, ki mora biti spravljeno na določenem mestu. Ročno orodje in pribor mora biti iz materiala, ki ne iskri, če ni v posebnih določbah te uredbe in v delovnih predpisih objekta drugače predpisano.

(1) V prostoru nevarnega objekta je dovoljena uporaba prevoznih sredstev, ki so namenjena za delo v eksplozijsko nevarnih okoljih.
(2) Motorna vozila, ki so opremljena tako, da ne morejo povzročiti vžiga nevarnih snovi ali eksplozivnih plinskih zmesi, se smejo ustavljati neposredno pred vsemi nevarnimi objekti, zapeljati pa smejo le v prostore, v katerih je eksplozivna snov v transportni embalaži.
(3) Električni voziček je dovoljeno uporabljati za transport eksplozivne snovi, ki ni v transportni embalaži (medfazni transport), le kot vlečno vozilo.
(4) Za notranji transport z možnostjo uvoza v vse nevarne objekte, kjer to zahteva tehnološki postopek, se smejo uporabljati samo transportna sredstva s tako konstrukcijo in takim pogonom, da v nobenem primeru ne morejo povzročiti vžiga nevarnih snovi ali eksplozivnih plinskih zmesi in tudi ne omogočati, da bi posode z nevarno snovjo z njih padle, se prevrnile, zdrsnile ipd.
Taka transportna sredstva so:
– vozila, ki so posebej atestirana za razmere, kakršne so v objektu;
– ročni vozički, ročni viličarji ipd. s kotalnimi ležaji in gumami na kolesih;
– tirna vozila brez motorja s kotalnimi ležaji in kolesi iz brona ipd.;
– viseče transportne posode brez mehaničnega pogona s kotalnimi ležaji in ustreznimi, z gumo prevlečenimi kolesi;
– nosila ustrezne konstrukcije – za primere, pri katerih je predpisano ročno prenašanje.

(1) Posebna transportna sredstva, kot so transporterji, dvigala in naprave za pnevmatičen ali hidravličen transport, se smejo uporabljati za transport nevarnih snovi v nevarnih objektih in med nevarnimi objekti, če s tem ni povečana nevarnost za eksplozijo ali požar in če imajo:
– pogonske stroje v skladu z določbami te uredbe,
– naprave, ki preprečujejo prosto padanje, drsenje, prevračanje, izpadanje ipd., in
– naprave, ki pri transportu med objekti ne omogočajo morebitnega prenosa detonacije med objekti.
(2) Ta transportna sredstva morajo ustrezati vsem zahtevam, ki so navedene v prejšnjem členu te uredbe.

(1) Če v tehnološkem procesu ni mogoče preprečiti nastajanja elektrostatičnih nabojev, je zaščito pred statično elektrino treba zagotoviti tako, da mora biti preprečeno zbiranje nastalih nabojev oziroma da se zmanjšuje nevarnost izravnave potenciala statično naelektrenega telesa s potencialom nasprotno naelektrenih teles ali zemlje po električni iskri, ki lahko povzroči, če ima zadostno moč, vžig oziroma eksplozijo nevarnih snovi, eksplozivne plinske zmesi, zmesi hlapov lahko vnetljivih tekočin z zrakom ali vnetljivega v zrak dvignjenega prahu.
(2) Zaščita pred statično elektrino je obvezna v vseh prostorih oziroma na vseh delovnih mestih, kjer je nevarnost, da bi lahko nastale eksplozivne plinske zmesi, eksplozivne zmesi hlapov lahko vnetljivih tekočin z zrakom ter eksplozivne zmesi tekočih ali trdnih delcev lahko vnetljivih oziroma eksplozivnih snovi z zrakom.
(3) Zaščitni ukrepi so potrebni tudi tam, kjer se dela z nevarnimi snovmi, ki niso v transportni embalaži, če je možnost, da bi se s praznjenjem statične elektrine vžgale.

(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se na mestih, kjer nastaja statična elektrina, izvedejo varnostni ukrepi, če lahko nastanek statične elektrine ogrozi varnost in zdravje delavca oziroma povzroči požar ali eksplozijo.
(2) Za zavarovanje pred statično elektrino iz prejšnjega člena te uredbe je treba vselej upoštevati naslednje:
1. Vsi stroji, aparati in drug pribor morajo biti po predpisih ozemljeni. Cevovodi morajo biti na sestavih premoščeni in ozemljeni.
2. Pod mora biti električno prevoden in ozemljen. Za primer nevarnosti, ki je omejena na določen del prostora, je dopustno delno polaganje električno prevodnega poda.
3. Pod ne sme biti premazan s snovmi, ki ne prevajajo elektrine. Kljuke na vhodnih vratih morajo biti ozemljene, če posebni predpisi ne določajo drugače.
4. Če to dopušča tehnološki postopek, je treba relativno vlažnost zraka v nevarnem prostoru obdržati nad 70%.
5. Kjer ni mogoče obdržati visoke vlažnosti zraka, pa tehnološki postopek in razmere to dopuščajo, je treba ionizirati zrak ali dovajati ioniziran zrak.
(3) Kjer tehnološki postopek to dopušča, je treba povečati električno prevodnost neprevodnih materialov z grafitiranjem ali uporabo drugih antistatikov. Delavci morajo imeti ustrezna delovna oblačila in obutev iz materialov, ki ne povzročajo elektrostatičnih naelektritev oziroma razelektritev, v skladu s predpisanim standardom.

(1) Sistem ozemljitve za zaščito pred statično elektrino mora biti pred začetkom obratovanja sistema preizkušen in ga je treba periodično kontrolirati najmanj dvakrat v letu, v vlažni in v suhi dobi. O vseh preizkusih je treba sestaviti zapisnik, rezultat pa vpisovati v kontrolno knjigo.
(2) Statično elektrino je treba na delovnih mestih v nevarnih prostorih periodično meriti najmanj enkrat na mesec. Merjenje je obvezno tudi ob vsaki spremembi tehnološkega postopka. Rezultate merjenj je treba vpisovati v kontrolno knjigo.

(1) Poti, ki so namenjene za notranji transport nevarnih snovi, morajo imeti trdo, gladko, toda ne spolzko površino, ki ne ustvarja prahu in se pri normalni uporabi za transport ne drobi. Pot mora biti dovolj široka, da omogoča srečevanje transportnih sredstev. Biti mora toliko oddaljena od energetskih objektov z odprtim kuriščem, da je popolnoma izključena možnost, da bi se zaradi iskre, pepela ipd. vžgala nevarna snov, ki se prevaža. Poleg tega morajo biti poti speljane tako, da ustrezajo s tehnološkim postopkom določenim zahtevam za pogoje in način transporta.
(2) Poti ne smejo voditi mimo izpušnih zidov in ne mimo odprtin skozi zaščitni nasip, razen za nujno potrebne dostope do strojev in naprav.

Demontiranje naprav in cevovodov, varjenje ali rezanje uporabljenih cevi, čiščenje in popravljanje kanalizacije, podiranje delov stavb ter zemeljska dela na mestih, ki so utegnila biti kontaminirana z nevarnimi snovmi, je dovoljeno šele po pregledu, morebitni dekontaminaciji in skladno s predpisanimi delovnimi postopki. Dela se smejo izvajati le v navzočnosti oziroma pod nenehno kontrolo odgovorne strokovne osebe.

(1) Nepooblaščenim osebam vstop v nevaren objekt ni dovoljen.
(2) Pri vstopu v nevarni del objekta mora imeti vsak predpisano zaščitno obleko in obutev. Delavci, ki delajo v nevarnem delu objekta, se morajo po možnosti ločiti od drugih delavcev, na primer po kapi oziroma ruti, barvi delovne obleke ali po kakšni drugačni označbi na zaščitni obleki.

(1) Poskusne postaje za preizkušanje eksplozivov (minersko-tehnični preizkusi) morajo biti na varni oddaljenosti od proizvodnih in drugih objektov, ki ne sme biti manjša od 200 m do najbližjega nevarnega objekta. Zemljišče, na katerem je poskusna postaja, mora biti ograjeno, da je onemogočen dostop nezaposlenim. Dostop na to zemljišče mora biti dovoljen le zaposlenim na poskusni postaji.
(2) Minersko-tehnični preizkusi eksplozivov se morajo izvajati na prostem, na za to določenem prostoru, ali v ustreznih bunkerjih. Prostori za preizkuse oziroma bunkerji morajo biti na takih mestih oziroma tako zgrajeni, da onemogočajo padanje ostankov eksplozije zunaj zavarovanega območja in preprečujejo škodljivi vpliv zračnega udarnega vala ter zvočnih in potresnih učinkov na okolico. Pri prostoru za preizkuse oziroma pri bunkerju mora biti primerno zaklonišče in zaklon za osebje, ki dela preizkuse.
(3) Priprava vzorcev za preizkuse mora biti opravljena v ločenih prostorih. Preizkusi z inicialnimi in kombiniranimi kapicami se lahko delajo le v prostorih, ki so opremljeni za ta namen. Postaja za te preizkuse je lahko prirejena v nevarnem delu objekta na varni oddaljenosti od nevarnih objektov.
(4) Poskusna postaja mora biti opremljena z ustrezno optično, po potrebi pa tudi zvočno signalizacijo.

(1) Postaja za balistične preizkuse mora biti na varni oddaljenosti od proizvodnih in drugih objektov, vendar ne manj kot 200 m od najbližjega objekta. Ta postaja mora biti narejena in organizirana tako, da se delci ne morejo razleteti ali da zrno ne more odleteti z zavarovanega območja, da je izključen škodljivi vpliv zračnega udarnega vala ter potresnih in zvočnih učinkov na okolico in da je dostop dovoljen le tam zaposlenim.
(2) Zaprti objekt ali predor za preizkušanje streliva in elementov streliva mora biti na varni oddaljenosti od nevarnih objektov, ki je lahko manjša kot 200 m, pri čemer mora biti poskrbljeno za zavarovanje pred prekomerno obremenitvijo okolice s hrupom.

(1) Poskusni hodniki so objekti s potrebnimi napravami za odstreljevanje in preizkušanje metanskih rudarskih razstreliv ter električnih detonatorjev. Poskusni hodnik mora biti v ograjenem delu preizkusne postaje, oddaljenem najmanj 100 m od drugih stavb v prostoru in 250 m od proizvodnih stavb.
(2) Izpušna stran poskusnega hodnika mora biti obrnjena proti zaščitnemu nasipu ali zidu na razdalji 10 m od odprte strani poskusnega hodnika ali proti odprtemu prostoru, pri čemer mora biti ograja oddaljena najmanj 100 m od izpušne strani. Opazovalnica mora biti postavljena vzporedno s poskusnim hodnikom in mora dobro varovati opazovalca.
(3) Nasproti izpušni strani poskusnega hodnika je treba na razdalji najmanj 10 m postaviti napravo za merjenje in puščanje metana, skladišče za jeklenko z metanom in priročno skladišče za premogov prah.
(4) Med opravljanjem preizkusov v poskusnem hodniku mora biti aktivirana svetlobna signalizacija ali pa mora biti z dogovorjenim znakom preprečen dostop osebam, ki nimajo neposrednih nalog pri izvedbi preizkusa.

(1) Stavba laboratorija za preizkušanje eksplozivov je lahko v prostoru nevarnega objekta, vendar pa sme biti blizu nevarnih objektov največ do meje območja lahkih poškodb. Taka stavba mora imeti požarno odpornost REI 60 minut, skladno s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 38/05 in 14/07).
(2) V laboratorijih za preizkušanje eksplozivov morajo prostori, naprave in aparati ustrezati naslednjim posebnim pogojem:
1. za ogrevanje in sušenje eksplozivov je treba uporabljati indirektno ogrevanje z vodo, paro in toplim zrakom ali inertnim plinom. Če se za sušenje uporabljajo električne sušilnice, morajo te ustrezati pogojem iz 27. člena te uredbe;
2. razmestitev laboratorijskih delovnih sredstev (npr. inventarja, naprav itd.) mora biti taka, da omogoča funkcionalno, neovirano in varno delo po določbah te uredbe in drugih veljavnih predpisih;
3. digestorij mora biti izdelan iz materiala, ki ne gori. Osnovna konstrukcija mora biti iz profiliranega železa ali aluminija, odprtine zapolnjene z nezdrobljivim steklom, delovna površina miz pa pokrita s keramičnimi ploščicami. Če je izdelan iz kakšnega drugega materiala, mora biti njegova uporaba omejena glede na namen in to urejeno z delovnimi navodili, delovnimi postopki in varnostnimi ukrepi. Pri delu z lahko vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi ni dovoljeno uporabljati odprtega plamena in grelnikov odprtega tipa. V ta namen je treba uporabljati grelnike zaprtega tipa z indirektnim prenosom toplote. Digestorij mora imeti napravo za zračenje. Elektromotor ventilatorja mora biti izveden z ustrezno stopnjo zaščite;
4. naprave, v katerih se preizkuša kemična obstojnost eksplozivov, morajo biti v posebnem prostoru, ki je na ustrezen način urejen in pripravljen za to vrsto preizkusov. To je odvisno od eksploziva, za katerega se določa kemična obstojnost;
5. naprave, s katerimi se zaradi merjenja povzroči eksplozija (npr. aparat za preizkušanje občutljivosti glede na udarec, aparat za merjenje občutljivosti glede na trenje, aparat za preizkušanje trajanja indukcije ipd.), morajo biti v posebnem prostoru. Način jemanja, prenosa, prevzema in skladiščenja vzorcev eksplozivov mora biti urejen v tehnično-tehnološki dokumentaciji;
6. mesta za analitično kontrolo tehnoloških procesov smejo biti v proizvodnih stavbah, vendar v ločenih prostorih;
7. kanali v laboratoriju, po katerih odtekajo odplake, morajo imeti usedalnike. Te usedalnike je treba čistiti, nato pa usedlino uničiti na kraju, ki je določen za uničevanje eksplozivov.

(1) Stavbe, v katerih se delajo polindustrijski preizkusi za tehnološke procese in operacije v sestavu tehnologije eksplozivov (tehnikumi), ter instalacije, proizvajalne priprave, sredstva za varstvo in sredstva za delo v takih stavbah morajo ustrezati zahtevam, ki so predpisane v tej uredbi in predpisih o varstvu pri delu.
(2) Naprave za polindustrijske preizkuse raznih vrst eksplozivov in tehnologij so lahko v istem prostoru, vendar smejo obratovati sočasno le tiste od njih, ki tvorijo tehnološko celoto in je pri njih poskrbljeno za ustrezno varnost.

(1) Prostor, na katerem se uničujejo odpadni eksplozivi ali pirotehnični izdelki, mora biti ograjen in ustrezno velik, primeren za način uničevanja, količino ter vrsto eksploziva, ki se uničuje. Prostor za uničenje je lahko tudi znotraj industrijskega kompleksa za proizvodnjo, če oddaljenosti to dopuščajo.
(2) Prostor za uničevanje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov mora biti toliko oddaljen od najbližjih objektov, da so ti zavarovani pred škodljivim delovanjem zračnega udarnega vala, letečih kosov, zvočnih in potresnih učinkov ter strupenih plinov in hlapov. Oddaljenost je odvisna od vrste, količine in načina uničenja uničevanih eksplozivov oziroma pirotehničnih izdelkov. Prostor za uničevanje mora biti zavarovan proti prenosu in širitvi plamena. V bližini morajo biti oprema, naprave in sredstva za gašenje požara in zaklonilnik, kamor se umaknejo delavci med uničevanjem. Dostop je lahko dovoljen le zaposlenim, ki izvajajo neposredne naloge pri uničevanju.
(3) Za uničevanje eksplozivov mora oseba, odgovorna za uničevanje eksplozivov, vsakokrat izdelati pisno navodilo za vsako vrsto eksploziva posebej. Uničevanje eksplozivov je dovoljeno le pod strokovnim nadzorstvom. Med uničevanjem eksplozivov na prostoru za uničevanje in v njegovi bližini ne sme biti eksplozivov ali drugih nevarnih snovi in ne ljudi, ki ne sodelujejo pri uničevanju.

(1) Priročna skladišča v proizvodnji so manjši objekti za skladiščenje majhnih količin eksplozivov v razsutem stanju ali v manipulativnem ovoju. To so lahko manjše stavbe v bližini objekta, v katerem poteka proizvodnja, ali za ta namen prirejen oddelek v proizvodni stavbi. V njih se ne smejo opravljati dela neposredne proizvodnje, temveč se skladiščijo eksplozivi v omejenih količinah za nadaljnjo predelavo ali skladiščijo preostali eksplozivi iz nevarnih proizvodnih prostorov za čas, ko se ne dela.
(2) Medfazna skladišča so posebne stavbe, v katerih se skladiščijo eksplozivi v medfazni embalaži na poti med dvema fazama proizvodnje.
(3) Priročno in medfazno skladišče sta lahko nadzemska, polvkopana ali vkopana stavba ali pa stavba v obliki bunkerja, brez kleti. Taka stavba mora imeti požarno odpornost REI 60 minut, skladno s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah. Za gradnjo, varno oddaljenost, zračenje in ogrevanje priročnih in medfaznih skladišč se uporabljajo določbe te uredbe, ki veljajo za nevarne objekte.
(4) Glavna skladišča so ločene stavbe, v katerih se skladiščijo eksplozivi v transportni embalaži.

(1) Skladišče surovin mora biti tako organizirano in tehnično opremljeno, da se surovine ne morejo med seboj pomešati, onesnažiti ali izgubiti kakovosti. Če se v skladišču nahaja več vrst surovin, je treba upoštevati združljivost snovi s stališča varnosti za požar oziroma eksplozijo.
(2) Sredstva za oksidacijo veljajo za snovi, ki lahko povzročijo požar, in jih je treba skladiščiti v stavbah s požarno odpornost REI 60 minut. Biti morajo ločena od goriva in vnetljivih materialov, kovinskih prahov in kislin.
(3) Kovinski prah (aluminijev in magnezijev prah) se mora skladiščiti v suhih stavbah, ki so dobro zračene in zavarovane pred statično elektrino.

(1) Za skladiščenje velikih količin lesenih zabojev in kartonov ter parafiniranega papirja mora biti pripravljen poseben prostor oziroma skladišče.
(2) Embalažo, potrebno za delo posamezne izmene v objektu za pakiranje eksplozivov, je dovoljeno imeti v posebnem prostoru objekta.
(3) Razdalja od skladišča oziroma prostora, v katerem so skladiščeni gorljivi materiali iz prvega odstavka tega člena, do nevarnega objekta oziroma do objekta, v katerem se skladiščijo eksplozivi, mora znašati najmanj 30 m.

(1) Eksplozivi, ki se nabirajo pri čiščenju prostorov in sredstev za proizvodnjo, pri usedanju ipd., ter razsute ali razlite eksplozive je treba čimprej odstraniti iz objekta in jih shraniti v posode s pokrovi. Na vsaki posodi mora biti napisano, za kateri eksploziv je namenjena. Posoda ne sme biti pred izpušno stranjo ali pred vhodnimi vrati v nevaren prostor. Vsak dan jo je treba prazniti in eksploziv iz nje poslati v uničenje. Uporaba teh eksplozivov za nadaljnjo predelavo ali v druge namene je prepovedana.
(2) Odpadke eksplozivov, ki nastajajo na kateremkoli mestu in v katerikoli obliki, umazan pribor za čiščenje eksplozivov, tkanine za filtriranje, ki so napojene z eksplozivi, ipd., je treba uničevati na način in na kraju, ki sta za uničevanje določena glede na vrsto snovi – jih sežigati, razstreljevati ali razkrajati.

Nakladališče in razkladališče je prostor, namenjen nakladanju ali razkladanju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov zunaj proizvodnih in skladiščnih objektov in je lahko locirano na industrijskih tirih železnice, ob regionalnih in lokalnih cestah ter v pristaniščih.

(1) Nakladališča in razkladališča morajo biti opremljena z nakladalnimi ploščami, ki morajo imeti varen dostop in biti široke najmanj 0,80 m.
(2) Nakladališča in razkladališča morajo biti na dvakratni varni oddaljenosti od objektov z lahko vnetljivimi snovmi, od avtocest, daljnovodov in nadzemskih naftovodov ali nadzemskih plinovodov.
(3) Za vsako nakladanje oziroma razkladanje eksplozivov zunaj skladiščnih objektov mora biti izdelan elaborat, ki podrobneje predpisuje navodilo za delo in ukrepe v primeru izrednih dogodkov.
(4) Med razkladanjem oziroma nakladanjem eksplozivov mora biti mesto razkladanja oziroma nakladanja vidno označeno s tablami z napisom »POZOR, NEVARNOST EKSPLOZIJE, DOSTOP PREPOVEDAN«.
(5) Med nakladanjem oziroma razkladanjem se morajo na mestu razkladanja oziroma nakladanja nahajati dodatna oprema, naprave in sredstva za gašenje.
(6) Eksplozivi ali pirotehnični izdelki morajo mesto nakladanja oziroma razkladanja zapustiti v 24 urah, sicer se šteje, da se eksplozivi ali pirotehnični izdelki skladiščijo.

(1) Ukrepi varstva pred požarom morajo ustrezati tehnološkim specifičnostim, ki temeljijo na dokumentaciji iz 5. člena te uredbe. Vsi objekti morajo imeti ustrezno opremo in sredstva za gašenje začetnega požara. Nevaren objekt mora imeti zadostno količino vode za gašenje požara in ustrezno mrežo hidrantov s pripadajočo opremo.
(2) Glavni vodi hidrantnega omrežja ne smejo biti položeni pod zaščitnimi nasipi in objekti, kot tudi ne neposredno ob nevarnih objektih. Te napeljave je treba izvesti zunaj območja potresnega vpliva, ki ga povzroči morebitna eksplozija v odvisnosti od intenzivnosti in mesta eksplozije ter od geofizikalnih lastnostih zemljišča. Za manjše skupine nevarnih objektov, pri katerih ni vodovodnega omrežja (npr. skladišča, kraji za preizkuse ali uničevanje eksplozivov ipd.), mora biti zagotovljen zanesljiv vir vode in v primernih posodah zadostne količine vode za pogasitev začetnega požara. Za ločene objekte, v katerih je malo eksplozivov, zadoščajo aparati za pogasitev začetnega požara in posode s peskom. Če tehnološki postopek to predpisuje, morajo biti na krajih, kjer se zaradi narave dela oziroma predmetov proizvodnje pričakuje pogostejši vžig, stabilne naprave za gašenje požara.
(3) Za preprečitev vžiga obleke je treba v bližini objektov, ki jim grozi nevarnost požara, v smereh, v katerih delavci zapuščajo nevarne prostore, zagotoviti prhe ali posode z vodo in negorljive odeje.
(4) Če izbruhne požar, je dolžnost delavcev, da ga pogasijo, če lahko to storijo brez nevarnosti zase in druge ter o tem takoj obvestijo gasilsko enoto. Če se začne požar širiti, morajo delavci takoj zapustiti vse prostore objekta, ki ga je zajel, in pri tem čimbolj izkoristiti zaklonišča oziroma prostore za umik.

(1) Za prodajno mesto in prodajalno smodnikov ali pirotehničnih izdelkov, v kateri se prodajajo izdelki iz tretjega odstavka tega člena, veljajo splošni predpisi o trgovinah in trgovskih prostorih, če ni s to uredbo drugače določeno.
(2) Prodajno mesto oziroma prodajalna smodnikov ali pirotehničnih izdelkov ima lahko tlorisno površino največ 80 m2. Ta pogoj ne velja za specializirane prodajalne. Požarna odpornost stavbe mora znašati najmanj REI 30 minut. Najmanj 40% tlorisne površine prodajalne mora biti namenjene prehodom. Noben prehod, namenjen zaposlenim, ne sme biti ožji od 75 cm. Noben prehod, namenjen kupcem, ne sme biti ožji od 90 cm.
(3) V prostorih iz prejšnjih odstavkov se lahko v omejenih količinah prodajajo samo smodniki, ognjemetni izdelki kat. 1, 2 in 3, pirotehnični izdelki za tehnične namene kat. T1 in ostali pirotehnični izdelki kat. P1.
(4) Smodniki ali pirotehnični izdelki se lahko nahajajo samo na prodajnem mestu, v prodajalni, v priročnem trgovinskem skladišču ali v trgovinskem skladišču. Eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov ne sme doseči direktna sončna svetloba. Prodaja eksplozivov in pirotehničnih izdelkov mora biti stalno pod nadzorom prodajalca. Kupci do eksplozivov in/ali pirotehničnih izdelkov ne smejo imeti prostega dostopa. V izložbah je lahko le prazna embalaža.
(5) V prodajalni ali na prodajnem mestu eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov je prodaja kakršnih koli lahko vnetljivih izdelkov ali materialov prepovedana.
(6) Sistem alarmiranja v primeru nevarnosti mora zagotoviti varen umik kupcev in zaposlenih, ki mora biti urejen tako, da pot za umik ni daljša od 15 m. Evakuacijska vrata, opremljena s protipanično kljuko, se morajo odpirati navzven.

(1) V prodajalni oziroma na prodajnem mestu se mora na vidnem mestu nahajati:
– oznaka prepovedi kajenja;
– oznaka prepovedi uporabe odprtega ognja;
– oznaka starostnih omejitev za nakup po kategorijah pirotehničnih izdelkov;
– opozorilo, da nepravilna uporaba pirotehničnih izdelkov lahko povzroči smrt, telesne poškodbe ali materialno škodo;
– najmanj dva gasilnika 27A -144B.
(2) Črke in številke v besedilu morajo biti visoke vsaj 6 cm, podlaga mora biti kontrastna, oznake prepovedi pa morajo imeti premer vsaj 20 cm.

(1) Najvišja dovoljena višina nakladanja prodajnih izdelkov na police je 220 cm. Višina prostega prostora do stropa ne sme biti manjša od 60 cm.
(2) Največja dovoljenja količina na prodajnem mestu je 30 kg NEM, od tega 5 kg smodnikov.
(3) Največja dovoljena količina v prodajalni je 40 kg NEM, od tega 5 kg smodnikov.
(4) Poškodovani in neprimerni izdelki za prodajo na drobno se morajo takoj odstraniti iz prodajalne oziroma prodajnega mesta.

(1) Za skladišča veljajo splošni predpisi o trgovinah in trgovskih prostorih, če ni s to uredbo določeno drugače. Lahko so samostojni objekti ali pa v sklopu drugih objektov.
(2) V trgovinskih skladiščih in priročnih trgovinskih skladiščih je dovoljeno skladiščiti izključno smodnike in pirotehnične izdelke, ki so namenjeni prodaji na drobno, ter skladno z zahtevami združljivosti (tabela združljivosti iz priloge 1 te uredbe). Skladiščenje kakršnih koli drugih izdelkov ali materialov, ki niso smodniki ali pirotehnični izdelki, ni dovoljeno.
(3) V skladišču ne sme biti nobenega vira vžiga ali dimniških odprtin in sme biti ogrevano le s toplo vodo. Temperatura proste površine grelnih teles in cevovodov v prostoru ne sme v nobenem primeru preseči 75 ºC. Grelna telesa morajo biti vgrajena oziroma zavarovana tako, da nanje ali v njihovo bližino ni mogoče odložiti predmetov.
(4) V prostoru ne sme biti električnih naprav, razen svetil, ki pa morajo ustrezati veljavnim elektrotehničnim predpisom. V prostoru se ne smejo uporabljati razdelilci, sklopke ali varovalke. Stikala za razsvetljavo in ogrevanje se morajo nahajati zunaj prostora. V neposredni bližini vhoda v skladišče morata biti v dosegu roke najmanj dva gasilnika 27A – 144B. Opravljanje nevarnih del (varjenje, delo z odprtim ognjem ipd.) ni dovoljeno, če skladišče v tem času ni prazno.
(5) Za nemoteno manipulacijo morajo biti prehodi v skladišču široki najmanj 75 cm. Širina skladiščenja in širina polic je lahko največ 80 cm. Najvišja dovoljena višina skladiščenja je 220 cm. Višina prostega prostora do stropa ne sme biti manjša od 60 cm. Police morajo biti od sten oddaljene vsaj 5 cm. Biti morajo pritrjene, da se ne morejo prevrniti. Nezaposlenim in nepoklicanim osebam mora biti vstop v skladišča onemogočen.
(6) Skladišče, ki je v prodajalni, je treba ločiti od prodajnega mesta z vrati s požarno odpornostjo EI30 minut in samozapiralom. Vrata morajo biti vzidana, odpirati se morajo navzven, v smeri umika. Če vrata niso nihajna in se lahko kadarkoli trdno zaprejo, mora priročno skladišče imeti odprtine v obliki požarnih loput za prosto sproščanje ustvarjenega nadtlaka. Sproščanje tlaka mora biti usmerjeno oziroma se mora nahajati v požarno neobčutljivem prostoru. Odprtine morajo biti take, da skoznje ne more prodreti voda, dež, žival ipd.
(7) Trgovinsko skladišče kot samostojen objekt mora biti z vseh strani nedostopno nezaposlenim oziroma nepoklicanim osebam, tako da je npr. ograjeno z ograjo, visoko vsaj dva metra. Okrog skladišča mora biti trimetrski prazen prostor. Parkiranje, razen med nakladanjem ali razkladanjem, ni dovoljeno v razdalji 6 m okrog skladišča. Na razdalji manj kot 20 m od skladišča se ne smejo nahajati lahko vnetljive snovi ali posode pod tlakom, razen gasilni aparati.
(8) V enem objektu oziroma na enem odprtem prostoru sta lahko največ dve zidani skladišči ali en premični kontejner, izdelan za skladiščenje eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov. Če se skladišči dotikata, mora biti med njima požarna stena z odpornostjo REI90 minut. Vrata požarne odpornosti vsaj EI60 minut morajo biti medsebojno oddaljena najmanj 6 m. Naenkrat smejo biti odprta samo ena vrata.
(9) Na vratih v skladišče in na vratih v ograji okrog trgovinskega skladišča kot samostojnega objekta se morajo nahajati naslednje oznake:
– skladišče smodnikov in pirotehničnih izdelkov;
– maksimalna NEM v dovoljenju za uporabo skladišča;
– oznaka prepovedi kajenja;
– oznaka prepovedi uporabe odprtega ognja;
– oznaka nezaposlenim vstop prepovedan.
(10) Črke in številke v besedilih iz prejšnjega odstavka morajo biti visoke vsaj 6 cm, podlaga mora biti kontrastna, oznake prepovedi pa morajo imeti premer vsaj 20 cm.
(11) V skladišče je prepovedan vnos sredstev za vžig (vžigalice, vžigalniki), iskrečega orodja in električnih aparatov ter skladiščenje prazne embalaže.
(12) V času, ko v skladišču ni delavcev, mora biti zaklenjeno, ključe ima le odgovorna oseba. Izven obratovalnega časa mora biti mehansko ali elektronsko zaščiteno.

(1) V priročnem trgovinskem skladišču se lahko skladiščijo originalno zaprti kartoni, kakor tudi posamezne prodajne enote brez transportne embalaže.
(2) Požarna odpornost sten, stropa in tal mora znašati najmanj REI60 minut, požarna odpornost vrat pa najmanj EI60 minut.
(3) Največja dovoljena količina NEM v priročnem trgovinskem skladišču je 40 kg, od tega 15 kg smodnika.
(4) Vsi kartoni in vsi izdelki se morajo zlagati pazljivo in tako stabilno, da se ne morejo prevrniti.

(1) V trgovinskem skladišču je dovoljeno samo rokovanje s polnimi originalno zaprtimi kartoni.
(2) Trgovinsko skladišče v sklopu objektov je lahko samo v prvi kleti ali pritličju, nikoli v naseljenem stanovanjskem objektu.
(3) Požarna odpornost sten, stropa in tal mora znašati najmanj REI60 minut, požarna odpornost vrat pa najmanj EI60 minut.
(4) Največja dovoljena količina NEM v trgovinskem skladišču v sklopu prodajalne je 60 kg, od tega 20 kg smodnika. Največja dovoljena količina NEM v trgovinskem skladišču kot samostojnem objektu je 250 kg, od tega 40 kg smodnika.
(5) Vsi kartoni se morajo zlagati pazljivo in tako stabilno, da se ne morejo prevrniti.

(1) Če je celotna prodajalna, celotno priročno trgovinsko skladišče ali celotno trgovinsko skladišče v sklopu objekta opremljeno z ustrezno aktivno požarno zaščito in ustrezno požarno alarmno centralo, potem se največja dovoljena količina NEM za enoto z vgrajeno aktivno požarno zaščito lahko potroji. Dovoljeno povečanje NEM kljub izpolnjevanju pogojev ne velja za smodnike in trgovska skladišča kot samostojne objekte. Ustrezna aktivna požarna zaščita mora biti projektirana in izvedena za namen prodaje ali skladiščenja smodnikov ali pirotehničnih izdelkov skladno s standardi in zakoni, ki urejajo področje varstva pred požarom. Požarna alarmna centrala mora v primeru nevarnosti sprožiti notranjo in zunanjo vidno in slišno sireno. V primeru, da je priročno trgovinsko skladišče v naseljeni stanovanjski zgradbi, mora biti alarmni signal vezan na varnostni nadzorni center.
(2) Če so smodniki ali pirotehnični izdelki v ognjevarnih omarah, je dovoljena količina na prodajnem mestu ali v priročnem trgovinskem skladišču odvisna od prostornine ognjevarnih omar. Ognjevarnost omar mora ustrezati predpisanim standardom.

(1) Skladišče za eksplozive ali pirotehnične izdelke, namenjeno za promet na debelo, je nevaren objekt.
(2) Trgovec, ki želi pridobiti dovoljenje za promet z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki na debelo, mora imeti ustrezno skladišče s kapaciteto najmanj 16.000 kg NEM.
(3) Skladišče je namenjeno izključno skladiščenju eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov in mora biti vedno zaklenjeno, ključe ima le odgovorna oseba. Izven obratovalnega časa mora biti skladišče mehansko in elektronsko zaščiteno ter dodatno varovano z videonadzornim sistemom. V primeru vloma v skladišče mora biti signal vezan na intervencijski center podjetja, ki opravlja službo varovanja.

(1) Dovoljena je postavitev in raba tistih tipskih prenosnih skladišč, za katera proizvajalec izda izjavo o skladnosti in navodila za postavitev. Uporaba prenosnih tipskih skladišč PSRS 500 je dovoljena samo z dovoljenjem za proizvodnjo ali promet z eksplozivi.
(2) V posameznem skladišču se lahko glede na skupine združljivost skladiščijo eksplozivi do največ 500 kg NEM.
(3) Oddaljenost prenosnega skladišča od objektov mora biti v skladu s predpisano razdaljo iz tabele varnih oddaljenosti iz priloge 2 te uredbe. Prenosno skladišče mora biti ozemljeno in sidrano v tla, tako da je onemogočen nekontroliran nasilen dvig. V območju od skladišča do ograje morata biti odstranjeni suha trava in podrast. Prenosno tipsko skladišče mora biti varovano s kovinsko žično ograjo na razdalji najmanj 8 m, mehansko zaščiteno in dnevno nadzirano, kadar so v prenosnem skladišču eksplozivi, o čemer se mora voditi evidenca.
(4) Lastnik mora o postavitvi ali premestitvi tipskega prenosnega skladišča obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve najkasneje v osmih dneh. Obvestilo mora vsebovati navedbo lastništva, vrsto tipskega skladišča, dokument, ki dovoljuje postavitev, in grafični prikaz lokacije v prostoru.

(1) Eksplozivi ali pirotehnični izdelki se smejo skladiščiti le v originalni transportni embalaži proizvajalca in v skladu z navodili proizvajalca o njeni vzdržljivosti.
(2) Če so eksplozivi v lesenih zabojih ali kartonih, je dovoljeno zlaganje na police ali palete, in sicer tako, da je od zgornjega roba embalaže do naslednje police 10 cm prostora. Višina prostega prostora do stropa ne sme biti manjša od 60 cm, med stenami in policami pa najmanj 50 cm.
(3) Detonatorji se smejo zlagati samo zapakirani v zabojih, in sicer na lesene police največ v dveh vrstah, drug nad drugim na eni polici, pri čemer sme biti skupna višina naloženih zabojev največ 1,4 m od tal. Prehodi morajo biti široki najmanj 0,80 m.
(4) Eksplozivi ali pirotehnični izdelki morajo biti skladiščeni tako, da so vidni napisi na embalaži.
(5) Eksplozivi ali pirotehnični izdelki se lahko skladiščijo skupaj, kot je določeno v tabeli združljivosti iz priloge 1 te uredbe.

(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve.
(2) Nadzorstvo nad določbami 49. člena opravlja tudi policija, nad določbami 50. člena tudi Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter nad določbami 51., 52. in 53. člena te uredbe tudi tržni inšpektorat, vsak v skladu s svojimi pooblastili.

(1) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:
1. nima ustrezne tehnične in varnostne dokumentacije za proizvodnjo (5. člen);
2. nima ustrezne tehnične in varnostne dokumentacije za nevarne objekte (6. člen);
3. uporablja papirnate vreče kot embalažo za medfazni transport (peti odstavek 28. člena);
4. v nevarnih objektih uporablja nedovoljeno ročno orodje in pribor, ki iskri (29. člen);
5. nima delujoče zaščite pred statično elektrino v vseh prostorih oziroma na vseh delovnih mestih, kjer je nevarnost, da bi lahko nastala eksplozija (drugi odstavek 32. člena);
6. ne zagotovi, da se na mestih, kjer nastaja statična elektrina, izvedejo varnostni ukrepi, ali ne upošteva pravil pri zaščiti pred statično elektrino (33. člen);
7. ne opravlja periodičnih kontrol sistema ozemljitve za zaščito pred statično elektrino oziroma ne izvaja rednih meritev statične elektrine (34. člen);
8. ne zagotovi delavcem v nevarnih objektih predpisane zaščitne obleke in obutve (drugi odstavek 37. člena);
9. uničuje eksploziv ali pirotehnične izdelke na prostoru, kjer ni zaklonišča, kamor bi se umaknili delavci med uničevanjem (drugi odstavek 43. člena);
10. pri delu na nakladališču ali razkladališču ne upošteva splošnih zahtev glede izdelave elaborata, označitve, opremljenosti z gasilnimi aparati in časa razkladanja (49. člen);
11. ne zagotovi vseh predpisanih ukrepov varstva pred požarom (50. člen);
12. prodaja smodnike ali pirotehnične izdelke na prodajnem mestu, ki glede prehodov za kupce in prodajalce ne ustreza (drugi odstavek 51. člena);
13. na prodajnem mestu prodaja pirotehnične izdelke, ki se tam ne smejo prodajati, ali prodaja tudi vnetljive snovi (tretji in peti odstavek 51. člena);
14. ne zagotovi, da so pirotehnični izdelki stalno pod nadzorom prodajalca ali da kupcem ni omogočen samopostrežni način nakupa (četrti odstavek 51. člena);
15. prodaja pirotehnične izdelke ali smodnik na prodajnem mestu, ki ni ustrezno označeno in opremljeno (52. člen);
16. ne upošteva določb glede višine nakladanja, količin glede NEM na prodajnem mestu ali ne odstrani poškodovanih izdelkov s prodajnega mesta (53. člen);
17. ravna v nasprotju s splošnimi zahtevami za trgovinska skladišča in priročna trgovinska skladišča (54. člen);
18. ne upošteva predpisane največje dovoljene količine NEM v priročnem trgovinskem skladišču (tretji odstavek 55. člena);
19. ne upošteva predpisane največje dovoljene količine NEM v trgovinskem skladišču (četrti odstavek 56. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 3.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu podjetnik), ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika.

(1) Za nevarne objekte, namenjene proizvodnji eksplozivov, ki so bili zgrajeni oziroma postavljeni po predpisih pred uveljavitvijo te uredbe, se šteje, da izpolnjujejo pogoje po tej uredbi.
(2) Pravne osebe in podjetniki morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami te uredbe v enem letu po njeni uveljavitvi.

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Pravilnik o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi (Uradni list RS, št. 82/03 in 35/08 – ZEPI).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.