Na podlagi drugega odstavka 3. člena in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 – sklep US, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) in 16. člena Statuta Občine Brezovica (Uradni list RS, št. 73/06) je Občinski svet Občine Brezovica na 16. redni seji dne 9. 12. 2008 sprejel

Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Brezovica (v nadaljevanju: občine), tako da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: javne površine) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v nadaljevanju: infrastruktura).

Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki iz gospodinjstva ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti oziroma ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
Ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 (v nadaljnjem besedilu: frakcije) so frakcije in nevarne frakcije iz predpisa, ki ureja oskrbo ločeno zbranih frakcij pri opravljanju javne službe.
Obseg storitev javne službe oziroma posamezna s tem odlokom predpisana obvezna ravnanja izvajalca se lahko zmanjšajo, kolikor se le-te na podlagi drugih odlokov občine zagotavljajo v okviru druge obvezne ali izbirne gospodarske javne službe, in sicer za:
– odpadke, ki nastanejo pri čiščenju dimnikov (20 01 41);
– odpadke z živilskih trgov (20 03 02);
– odpadke pri čiščenju cest (20 03 03);
– greznične mulje (20 03 04) in odpadke, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda (20 03 06) in
– odpadke primerne za kompostiranje iz parkov, vodnega sveta in pokopališč (20 02 01).
Klasifikacijske številke odpadkov so številke iz seznama odpadkov po predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki.

V tem odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Povzročitelj je vsaka fizična ali pravna oseba, katere stalno, začasno, sezonsko ali občasno delovanje oziroma izvajanje dejavnosti povzroča nastajanje komunalnih odpadkov v zasebnih in javnih prostorih in površinah na območju občine.
2. Uporabnik je vsak imetnik (povzročitelj ali posestnik) komunalnih odpadkov, ki je na osnovi uradnih podatkov:
– lastnik objektov ali delov objekta (tudi etažni lastnik), zemljišč ali javnih površin na območju občine, razen nezazidanih zemljišč, na katerih se ne pričakuje rednega nastajanja odpadkov;
– upravljavec javnih površin (cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno);
– organizator kulturne, športne in druge javne prireditve in aktivnosti ali sicer uporablja ali izkorišča javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
3. Zbirno mesto je prostor, kjer povzročitelji stalno, redno in nemoteno ločeno zbirajo odpadke v posodah, predpisanih s tem odlokom ves čas do dneva prevzema na prevzemnem mestu. Zbirno mesto ni na javni površini in ga zagotavljajo uporabniki. Zbirno mesto mora biti urejeno tako, da je zagotovljena higiena in da ni vplivov na javno površino ali napram sosedom.
4. Prevzemno mesto je prostor, kjer uporabniki prepuščajo izvajalcu določene vrste komunalnih odpadkov redno na način in po urniku predpisanim s tem odlokom. Prevzemno mesto je praviloma na javni površini in ga zagotavlja organ občinske uprave občine, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ) na predlog izvajalca. Izjemoma lahko pristojni organ na predlog izvajalca določi prevzemno mesto na zemljišču v zasebni lasti, če lastnik zemljišča poda izrecno pisno soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem zemljišču in pisno soglasje lastnikov zemljišč potrebnih za dostop s smetarskim vozilom.
5. Zbirno-prevzemno mesto je prostor, kjer se določene vrste komunalnih odpadkov zbirajo in kjer jih uporabniki prepuščajo izvajalcu na način predpisan s tem odlokom. Zbirno-prevzemno mesto se zagotavlja na način določen za zbirno in prevzemno mesto.
6. Zbirna stiskalnica je elektronsko vodena in nadzorovana stiskalnica mešanih komunalnih odpadkov z vgrajenim sistemom tehtanja. Dostop uporabnikov in njihovo evidentiranje se zagotavlja z indentifikacijsko kartico. Ena zbirna stiskalnica je namenjena za okrog 300 uporabnikov. O postavitvi zbirne stiskalnice, predvsem v predelih blokovne gradnje, odloči pristojni organ na predlog izvajalca, če je na enem prevzemnem ali zbirno-prevzemnem mestu takšno število posod, da primanjkuje potrebni prostor za njihovo postavitev.
7. Podzemni zabojniki so nadomestilo posodam za mešane komunalne odpadke, posodam za organske kuhinjske odpadke, posodam za papir in karton, posodam za embalažo iz stekla in plastike. Podzemni zabojniki so postavljeni pod zemljo in so sestavljeni iz nadzemne enote za vnos odpadkov in podzemnega zbiralnega dela. Eden ali več podzemnih zabojnikov predstavlja podzemno zbiralnico. Uporabnike, ki odlagajo odpadke v podzemne zabojnike, se evidentira z identifikacijsko kartico. Ureditev podzemnih zabojnikov se zagotavlja na način, določen za zbirno oziroma prevzemno mesto.
8. Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjski objekt z vrtom, z namenom, da se kompost tudi uporabi na tem vrtu. Povzročitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, če ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika v razdalji najmanj 5 m od sosednjih stanovanjskih stavb ali javnih površin, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih ali javnih stavb ne vidi.
9. Mala komunalna kompostarna je kompostarna z letno zmogljivostjo predelave, ki ne presega 100 t neobdelanih biološko razgradljivih odpadkov in je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in javnih zelenih površin in biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev in zeleni vrtni odpad z namenom, da proizvedeni kompost sami porabijo na svojih vrtovih ali javnih zelenih površinah naselja, v katerem je ta kompostarna. Primerno zemljišče in dostop zagotovi pristojni organ.
10. Zbiralnica je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop s smetarskim vozilom zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop.
11. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo.
12. Zbirni center je pokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo. Lokacijo, zemljišče, objekte in dostop z vozili, praviloma tudi z industrijskim tirom, zagotovi pristojni organ.

Javno službo zagotavlja občina v obliki javnega podjetja.
Javno službo opravlja na celotnem območju občine Javno podjetje Snaga, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec) v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.

V zbirnih centrih se v okviru veljavnega obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje frakcije:
– papir in karton (20 01 01);
– embalaža iz papirja in kartona, ki je komunalni odpadek (15 01 01);
– steklo (20 01 02);
– embalaža iz stekla, ki je komunalni odpadek (15 01 07);
– organski kuhinjski odpadki (20 01 08);
– oblačila (20 01 10) in tekstilije (20 01 11);
– jedilna olja in maščobe (20 01 25);
– premazi, črnila, lepila, ki niso zajeti v 20 01 27 (20 01 28);
– čistila, ki niso zajeta v 20 01 29 (20 01 30);
– zdravila, ki niso zajeta v 20 01 31 (20 01 32);
– baterije in akumulatorji, ki niso zajeti v 20 01 33 (20 01 34);
– zavržena oprema, ki ni zajeta v 20 01 21, 20 01 23 in 20 01 35 (20 01 36);
– drugi les, ki ni zajet v 20 01 37 (20 01 38);
– embalaža iz lesa, ki je komunalni odpadek (15 01 03);
– plastika (20 01 39);
– embalaža iz plastike, ki je komunalni odpadek (15 01 02);
– kovine (20 01 40);
– embalaža iz kovin, ki je komunalni odpadek (15 01 04);
– drugi tovrstni odpadki (20 01 99);
– embalaža iz sestavljenih materialov, ki je komunalni odpadek (15 01 05);
– odpadki primerni za kompostiranje (20 02 01);
– nerazvrščeni in preostali kosovni odpadki (20 03 07);
– drugi odpadki, ki jih določi izvajalec.
Kosovne odpadke prevzete na prevzemnih mestih in frakcije prevzete v zbiralnicah, ki jih izvajalec dostavi v zbirni center, se razvrstijo ločeno v za to namenjene zabojnike in posode iz prejšnjega odstavka, razen, če je zagotovljen reden prevzem nerazvrščenih frakcij in plačilo za uporabne surovine v njihovi sestavi.
Poleg frakcij iz prvega odstavka tega člena se v zbirnih centrih v skladu s predpisanimi pogoji zagotavlja tudi ločeno zbiranje in začasno skladiščenje v zbiralnici nevarnih frakcij za naslednje nevarne frakcije:
– topila (20 01 13);
– kisline (20 01 14);
– alkalije (20 01 15);
– fotokemikalije (20 01 17);
– pesticidi (20 01 19);
– fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro (20 01 21);
– zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike (20 01 23);
– olje in maščobe, ki niso zajete v 20 01 25 (20 01 26);
– premazi črnila, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (20 01 27);
– čistila (detergenti), ki vsebujejo nevarne snovi (20 01 29);
– citotoksična in citostatična zdravila (20 01 31);
– baterije in akumulatorji, ki so zajete v 16 06 01, 16 06 02, in 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorji, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (20 01 33);
– zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi in ni zajeta v 20 01 21 in 20 01 23 (20 01 35) in
– les, ki vsebuje nevarne snovi (20 01 37).
Storitve tehtanja frakcij, ki jih izvajalec prepušča predelovalcu ali odstranjevalcu, se izvajajo v zbirnih centrih. Iz zbirnega centra se oddaja vse gorljive in negorljive frakcije sposobne ponovne uporabe in frakcije, za katere je treba zagotoviti predelavo ali odstranjevanje, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z njimi, pod pogojem, da je zagotovljen reden prevzem frakcij, plačilo za uporabne surovine v njihovi sestavi in plačilo prevoznih stroškov. Določene frakcije se lahko prepustijo predelovalcu ali odstranjevalcu z neposrednim prevozom izvajalca (mimo zbirnega centra), če je zagotovljeno tehtanje, ki ga izvajalec pripozna.

V zbiralnicah se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločeno zbiranje v posodah za naslednje frakcije:
– papir in karton (20 01 01) vključno z embalažo iz papirja in kartona, ki je komunalni odpadek (15 01 01) v posodah s pokrovom modre barve;
– embalažo iz stekla, ki je komunalni odpadek (15 01 07) v posodah s pokrovom zelene barve;
– plastiko (20 01 39) vključno z embalažo iz plastike, ki je komunalni odpadek (15 01 02) in kovine (20 01 40) vključno z embalažo iz kovin, ki je komunalni odpadek (15 01 04), ter embalažo iz sestavljenih materialov (15 01 05) v posodah s pokrovom rumene barve.
Zbiralnice so prostorsko razporejene:
– v urbanih ali večjih strnjenih stanovanjskih območjih na javnih ali drugih primernih površinah praviloma za gravitacijsko območje 300 prebivalcev, v primeru, da prevzemno mesto uporablja 250 prebivalcev in več pa je njihova lokacija ob ali na prevzemnem mestu samem;
– v naseljih na območjih razpršene poselitve za gravitacijsko območje 500 prebivalcev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbiralnic ni treba urediti v naseljih na območju z gostoto poselitve manj kot 300 prebivalcev.
Iz zbiralnic se stalno, redno in nemoteno zagotavlja ločen prevoz frakcij iz prvega odstavka tega člena v zbirne centre.

V premičnih zbiralnicah se zagotavlja ločeno zbiranje nevarnih frakcij iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka vsaj dvakrat letno po v naprej določenih lokacijah, ki jih določi pristojni organ Občine Brezovica na predlog izvajalca in po vnaprej določenem urniku.

Prevzemanje kosovnih odpadkov (20 03 07) se zagotavlja vsaj dvakrat letno na vsakem prevzemnem mestu po vnaprej določenem urniku. Prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv uporabnika ni redna storitev javne službe in se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca.

Prevzemanje drugih odpadkov primernih za kompostiranje (20 02 01) se iz gospodinjstev in vrtičkov zagotavlja vsaj enkrat letno v terminih, ki jih določi in javno objavi izvajalec na prevzemnih mestih za mešane komunalne odpadke. Na območjih, kjer izvajalec zagotovi kompostiranje v malih kompostarnah, je prevzemanje teh odpadkov zagotovljeno v času obratovanja male kompostarne.
Storitve javne službe niso obvezne za odpadke iz prejšnjega odstavka, če jih povzročitelj kompostira sam v hišnem kompostniku.

Na prevzemnih mestih se redno, nemoteno in po vnaprej določenem urniku zagotavlja prevzem ločeno zbranih odpadkov v posodah za naslednji frakciji:
– organske kuhinjske odpadke iz gospodinjstev (20 01 08) v posodah rjave barve s prostornino 40 l, 80 l, 120 l ali 240 l (v nadaljevanju: kuhinjski odpadki);
– mešane komunalne odpadke (20 03 01) v posodah črne barve s prostornino 80 l, 120 l, 240 l, 500 l, 770 l ali 1100 l.
Tipizirane vrečke za mešane komunalne odpadke prostornin 50 in 100 litrov so praviloma namenjene za zbiranje in prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ki se občasno pojavijo v večjih količinah pri povzročiteljih.
Če pristojni organ za posamezno območje poselitve odloči, da imajo uporabniki storitev javne službe možnost prepuščanja mešanih komunalnih odpadkov v tipiziranih vrečkah, je takšen način obvezen za vse uporabnike na tem območju.
Prepuščanje kuhinjskih odpadkov v prevzem izvajalcu na prevzemnih mestih ni obvezno, če jih povzročitelji kompostirajo sami v hišnem kompostniku ali prepuščajo v male kompostarne.
Izvajanje storitev se po posameznih prostorsko in funkcionalno oziroma geografsko zaokroženih območjih opravlja za vse uporabnike na enakem nivoju storitve.
Izvajalec mora zagotoviti pogostnost prevzemov mešanih komunalnih odpadkov iz druge alinee prvega odstavka tega člena na celotnem območju Občine Brezovica najmanj 1x tedensko.
Na območjih iz prejšnjega odstavka se zaradi prostorske stiske pogostnost prevzemov lahko poveča, če je to območje dovolj veliko in homogeno za ekonomičen prevzem, kar odloči organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, na predlog izvajalca.
Izvajalec mora zagotoviti pogostnost prevzemov mešanih komunalnih odpadkov iz druge alinee prvega odstavka tega člena na območju naselij:
– z manj kot 500 prebivalci morajo povzročitelji sami zagotoviti kompostiranje svojih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku.
Izvajalec mora zagotoviti pranje posod za mešane komunalne odpadke najmanj 1x letno.
Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 15 metrov od roba prometne površine dane v javno uporabo. Pristojni organ določi prevzemno mesto tako, da uporabniki s postavitvijo posod ali vrečk na prevzemno mesto ne ovirajo ali ogrožajo tretjih oseb. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno od roba zemljišča ali stavbe uporabnika največ 150 metrov. V primerih, ko je občinska cesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ter v drugih podobnih primerih, lahko pristojni organ določi prevzemno mesto za komunalne odpadke v črnih posodah ali za tipizirane vrečke tudi v razdalji več kot 150 metrov (m) od roba zemljišča ali stavbe uporabnika.
Dostop po javnih površinah, na katerih se določa prevzemna mesta mora biti najmanj 3 metre svetle širine in 3,60 metra svetle višine. Dostopi do prevzemnih mest se morajo vedno nahajati v prometno varnem stanju in biti prosti ovir. Če je dostop slepa cesta in hkrati daljša od 50 metrov, mora imeti na koncu urejeno obračališče za smetarska vozila izvajalca. V nasprotnem primeru pristojni organ določi prevzemno mesto, ki je oddaljeno največ 15 m od pričetka slepe ulice.

Na zbirno-prevzemnih mestih se stalno, redno in nemoteno zagotavlja zbiranje in redni prevzem ločeno zbranih odpadkov na način iz prejšnjega člena.
Kadar na prostorsko zaokroženem območju z najmanj 300 prebivalci ni prostorskih in tehničnih pogojev za zagotovitev prevzemnih ali zbirno-prevzemnih mest oziroma za namestitev zadostnega števila posod, ali se tako odločijo vsi uporabniki takega območja, se zbiranje mešanih komunalnih odpadkov (20 03 01) stalno, redno in nemoteno zagotavlja z zbirnimi stiskalnicami. Zbirna stiskalnica šteje za zbirno-prevzemno mesto in je praviloma na lokaciji zbiralnice.
V primeru iz prejšnjega odstavka se na lokaciji zbiralnice namestijo tudi posode za zbiranje kuhinjskih odpadkov (20 01 08).

Za čas trajanja javne kulturne, športne in druge prireditve ali aktivnosti na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1000 udeležencev, je treba na kraju prireditve zagotoviti ustrezno začasno zbiralnico ločenih frakcij, posode za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in v primeru prireditve z gostinsko ponudbo, tudi posode za zbiranje kuhinjskih odpadkov. Vrsto in obseg storitve dogovorita izvajalec in uporabnik s pogodbo. Uporabniki (organizatorji) so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 14 dni pred datumom izvedbe.
Če je zaradi popolne ali delne zapore občinske ceste izvajalcu onemogočen odvoz odpadkov iz območja zapore, pristojni organ določi za čas zapore začasno zbirno – prevzemno mesto in o tem obvesti izvajalca in uporabnike najmanj teden dni pred začetkom del.

Izvajalec trajno, začasno in občasno prevzema odpadke od drugih izvajalcev javnih služb iz tretjega odstavka 2. člena tega odloka in drugih velikih uporabnikov ter jih prevaža na osnovi sklenjene pogodbe na za to določenih in označenih prevzemnih mestih.

Kdor odloži komunalne odpadke na javnih ali zasebnih površinah v nasprotju z določili iz 5. do 13. člena tega odloka, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec na podlagi odločbe Medobčinskega inšpektorata in redarstva.
Če storilec iz prvega odstavka tega člena ni znan, komunalne odpadke na podlagi odločbe Medobčinskega inšpektorata in redarstva odstrani izvajalec na stroške Občine Brezovica.

Izvajalec mora pri izvajanju storitev zagotoviti:
– opremo za izvajanje vseh vrst storitev javne službe po določilih od 5. do 13. člena tega odloka, vključno s tipiziranimi vrečkami, njeno vzdrževanje in zamenjavo;
– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov;
– redno higiensko vzdrževanje naprav in opreme, vključno z rednim in predpisanim pranjem;
– vodenje obratovalnih evidenc, določenih s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki (vključno z odpadno embalažo);
– vodenje obratovalnih evidenc za storitve predpisane s tem odlokom ter drugih evidenc, potrebnih za spremljanje ravnanja s komunalnimi odpadki, ki jih določi pristojni organ;
– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno ali zbirno-prevzemno mesto po posameznem uporabniku;
– evidentiranje mase prepuščenih mešanih komunalnih odpadkov po posameznem uporabniku, kadar se le-ti prepuščajo v zbirnih stiskalnicah.

Izvajalec mora voditi register prevzemnih mest s podatki:
– o lokaciji prevzemnega oziroma zbirno prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke in kuhinjske odpadke;
– o identifikacijski oznaki iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki in kuhinjski odpadki;
– o ulici in hišni številki stavbe.
V registru prevzemnih mest se vodijo tudi za določitev cene in obračun storitev potrebni podatki:
– o imenu oziroma družbi ter bivališču oziroma sedežu uporabnika storitev;
– o številu prebivalcev v stavbi;
– o načinu prepuščanja komunalnih odpadkov (v posodah ali zbirnih stiskalnicah);
– o velikosti, številu ali deležu posod za prepuščanje komunalnih odpadkov oziroma izdanih identifikacijskih kartic po posameznem uporabniku;
– o količini prevzetih mešanih komunalnih in kuhinjskih odpadkov po posameznem uporabniku na način prostornine ali mase.

Podatki iz prejšnjega člena tega odloka se redno ažurirajo najmanj enkrat letno na podlagi:
– sprememb podatkov iz centralnega registra prebivalstva o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi, podatke iz registra stanovanj in registra najemnih pogodb;
– ugotovitev izvajalca o trajnejših spremembah dejanskih količin nastajanja mešanih komunalnih odpadkov pri uporabniku;
– pisne vloge uporabnika za spremembo prostornine posod na prevzemnih mestih;
– prijave novega ali odjave dotedanjega uporabnika.
Če uporabnik ne posreduje potrebnih podatkov za vpis v register ali v prijavi iz 21. člena tega odloka navede napačne podatke, izvajalec za vpis lahko uporabi uradne podatke iz prejšnjega odstavka.
Izvajalec potrdi uporabniku vpis sprememb in uskladitev s podatki registra prevzemnih mest v roku 30 dni od dokončne odločitve.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, katerega sestavni del je tudi program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami in program oskrbe kuhinjskih odpadkov (v nadaljevanju: program ravnanja).
Program ravnanja, v katerem se določita obseg in vsebina storitev oziroma oskrbe ter način zagotavljanja storitev, mora biti pripravljen skladno predpisani vsebini po predpisih o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in o ravnanju z kuhinjskimi odpadki.
Predlog programa ravnanja izdela izvajalec, sprejme pa ga ustanovitelj.

Izvajalec mora najmanj enkrat letno obveščati povzročitelje z obvestilom v sredstvih javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način o:
– lokacijah zbirnih centrov, zbiralnic, zbiralnic nevarnih frakcij, podzemnih zabojnikov, malih kompostarn in drugih objektov in naprav potrebnih za izvajanje javne službe;
– času obratovanja zbirnih centrov, zbiralnic nevarnih frakcij in malih kompostarn ter drugih objektov in naprav;
– posameznih frakcijah, ki se prepuščajo ali oddajajo;
– časovnemu razporedu in načinu ter pogojih prepuščanja kosovnih odpadkov, drugih odpadkov primernih za kompostiranje in nevarnih frakcij;
– načinu predvidene obdelave, predelave in odstranjevanja prevzetih frakcij;
– pogojih, ki jih je treba izpolnjevati pri lastni oskrbi kuhinjskih odpadkov in drugih odpadkov primernih za kompostiranje s predelavo v hišnem kompostniku;
– drugih pogojih za prepuščanje posameznih frakcij, njihovo oddajo oziroma lastno oskrbo, določenih s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki oziroma posameznimi frakcijami.

Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine;
– do uporabe posode za mešane komunalne odpadke in/ali kuhinjske odpadke;
– do uskladitve prostornine ali števila posod skladno z evidentiranim številom opravljenih prevzemov, vendar ne več kot enkrat letno;
– do dodatne storitve na poziv proti posebnem plačilu po ceniku izvajalca;
– kadar oddajajo v najem stanovanjske, poslovne ali druge stalne oziroma začasne objekte, njihove dele ali funkcionalna zemljišča za zavezanca za plačilo storitev javne službe določiti najemnika s prijavo, na posebnem obrazcu, ki ga zagotovi izvajalec.

Uporabniki imajo obveznost:
– prijaviti in odjaviti se in sporočiti vse druge spremembe, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, izvajalcu na posebnem obrazcu najkasneje 14 dni po nastali spremembi;
– plačevati storitve javne službe skladno z določili tega odloka ne glede na to ali jih dejansko koristijo ali ne;
– redno pripravljati komunalne odpadke za prepuščanje in jih razvrščati skladno z izbrano storitvijo javne službe;
– zagotoviti, da v posodah ali vrečkah niso odložene tekočine, kužni materiali, tleče, lahko vnetljive in eksplozivne snovi, gume, kamenje, gradbeni ter drugi odpadki, ki po določilih tega odloka niso komunalni odpadek;
– zagotoviti, da so posode ali vrečke na dan prevzema dostavljene na prevzemno mesto, in jih po prevzemu vrniti na zbirno mesto;
– zagotoviti, da so pokrovi posod zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem, zbirno-prevzemnem ali zbirnem mestu;
– zagotoviti, da so vrečke na prevzemnem ali zbirno-prevzemnem mestu zaprte in zložene ob posodah;
– vzdrževati čistočo na prevzemnih in zbirnih mestih in zagotoviti izvajalcu dostop do prevzemnih mest;
– zadostiti drugim zahtevam izvajalca v zadevah, za katere ima izvajalec pravice oziroma pooblastila po zakonu in tem odloku;
– kosovne odpadke dostaviti na prevzemno mesto do 6. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema;
– rednega plačila opravljenih storitev.
Uporabniki storitev iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena, ki so lastniki več samostojnih objektov, samostojnih bivalnih enot, drugih prostorov ali funkcionalnih zemljišč na območju občine, so za vsako posamezno enoto dolžni na podlagi tega odloka, uporabljati storitve javne službe in vsako enoto posebej registrirati.
Storitve javne službe so obvezne tudi za lastnike ali upravljavce stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, ali je počitniška hiša, ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki.

Prepovedano je:
– prepuščanje odpadkov v posode za ločeno zbiranje frakcij in v posode za kuhinjske odpadke, ki niso namenjene tem odpadkom;
– brskanje po posodah in vrečkah ter razmetavanje odpadkov oziroma drugo onesnaževanje na prevzemnih mestih, zbiralnicah in drugih nenadzorovanih označenih mest za prevzem;
– poškodovanje naprav in opreme izvajalca, pisanje ter lepljenje plakatov nanje;
– opustiti uporabo storitev javne službe;
– odlagati komunalne odpadke na območju Občine Brezovica v nasprotju z določili tega odloka;
– samovoljno premikanje posod za ločeno zbiranje frakcij iz določenih lokacij zbiralnic.

Izvajalec pridobiva sredstva za izvajanje storitev javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe;
– od prodaje frakcij sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe;
– iz proračuna Občine Brezovica;
– iz dotacij, donacij in subvencij;
– in drugih virov.

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe;
– iz proračuna Občine Brezovica;
– iz sredstev razvojnih skladov;
– iz dotacij, donacij in subvencij;
– iz dolgoročnega kreditiranja;
– iz taks in drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom Občine Brezovica.

Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi.
Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve. Enota količine storitve je izražena v kubičnih metrih (m3) ali v kilogramih (kg).
Ustanovitelj lahko ob sprejemu cene storitve javne službe določi tudi fiksni del cene storitev javne službe.

Obračun storitev javne službe se opravi v skladu z veljavnimi predpisi.
Spremembe okoliščin pri uporabniku, ki vplivajo na obračun storitev javne službe, se upoštevajo v naslednjem mesecu od dneva vpisa v register prevzemnih mest.
Če izvajalec v času po vpisu spremembe prostornine ali števila posod v register prevzemnih mest zaradi pomanjkanja posameznih posod ne more zagotoviti ustrezne zamenjave, se do njihove zamenjave storitev javne službe obračunava na podlagi vpisane spremembe.
Za stanovanja, ki so prazna, in za stavbe ali poslovne prostore v stavbah, v katerih se ne izvaja poslovna dejavnost ali stanuje 90 ali več dni, mora lastnik stanovanja oziroma stavbe ali poslovnega prostora ali njihov uporabnik plačati le fiksni del cene storitev javne službe. Izvajalec potrdi vpis spremembe v register prevzemnih mest v roku 14 dni od prejema obvestila.

Infrastrukturni objekti in naprave lokalnega pomena, ki so lastnina Občine Brezovica, so:
– zemljišča, objekti in vgrajene ali nevgrajene naprave zbirnih centrov za prevzemanje, zbiranje, razvrščanje in skladiščenje;
– zemljišča in objekti za razvrščanje;
– zemljišča in objekti zbiralnic;
– zemljišča, objekti in naprave malih kompostarn;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest;
– zemljišča in objekti zbirno-prevzemnih mest;
– zemljišča in objekti prevzemnih mest odpadkov za kompostiranje;
– zemljišča, objekti in naprave prevzemnih mest odpadkov drugih javnih služb;
– podzemni zabojniki.
Varstvo javnega dobra oziroma javnih površin zagotavlja Občina Brezovica pri določanju uporabe zemljišč za infrastrukturne objekte in naprave iz prejšnjega odstavka.
Izvajalec mora voditi register objektov in naprav, ki so lastnina Občine Brezovica in za prevzemna mesta tudi v kombinaciji z registrom prevzemnih mest.

Oprema potrebna za izvajanje javne službe v lasti izvajalca je:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov;
– delovni stroji;
– premične zbiralnice nevarnih frakcij;
– zbirne stiskalnice;
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah in začasnih zbiralnicah ob javnih prireditvah;
– posode in zabojniki za prepuščanje mešanih komunalnih in kuhinjskih odpadkov na prevzemnih in zbirno-prevzemnih mestih;
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov;
– oprema in vozila za pranje in vzdrževanje posod za prepuščanje komunalnih odpadkov.

Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere so v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisane kazenske sankcije, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

Z globo 75.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec – pravna oseba, če:
– ne zagotovi izvajanje javne službe po vrstah in v obsegu, določenem v 5. do 13. členu tega odloka,
– ne zagotovi pogojev iz 15. člena tega odloka,
– ne pripravi programa za obvladovanje kakovosti poslovanja iz 18. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 30.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec – pravna oseba, če:
– ne vodi registra prevzemnih mest kot je to določeno v 16. členu tega odloka,
– ne zagotavlja ažuriranja registra prevzemnih mest kot je to določeno v 17. členu tega odloka,
– ne obvešča povzročiteljev komunalnih odpadkov na način, predpisan z 19. členom tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s četrto alinejo 21. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju s četrto alinejo 21. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrto alinejo 21. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju z drugo in tretjo alinejo 21. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugo in tretjo alinejo 21. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz sedmega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugo in tretjo alinejo 21. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s prvo, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto in deseto alinejo 21. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvo, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto in deseto alinejo 21. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz trinajstega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvo, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto in deseto alinejo 21. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s peto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s peto alinejo 22. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 30.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s peto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s prvo, tretjo in četrto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvo, tretjo in četrto alinejo 22. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz sedmega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvo, tretjo in četrto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju s šesto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s šesto alinejo 22. člena tega odloka, pa ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s šesto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju s peto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo, tretjo in četrto alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugo alinejo 22. člena tega odloka.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek povzročitelj – posameznik, ki ravna v nasprotju s šesto alinejo 22. člena tega odloka.

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek upravnik – pravna oseba, ki ravna v nasprotju z drugo, osmo in enajsto alinejo 21. člena tega odloka, kadar je za to delo pooblaščen s pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba upravnika – pravne osebe.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek upravnik – samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugo, osmo in enajsto alinejo 21. člena tega odloka, kadar je za to delo pooblaščen s pogodbo o opravljanju upravniških storitev.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik – lastnik stavbe.

Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator – pravna oseba, ki ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek organizator – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba organizatorja – samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne odstrani in odpelje na odlagališče odpadkov kot to določa 14. člen tega odloka.
Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne odstrani in odpelje na odlagališče odpadkov kot to določa 14. člen tega odloka.
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba uporabnika – samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 1.250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ne odstrani in odpelje na odlagališče odpadkov kot to določa 14. člen tega odloka.

Posode za zbiranje komunalnih odpadkov v velikosti 360, 550, 660, 700, 900 in 1000 l se uporabljajo do njihove izrabe.

Za uporabnike, ki bodo po uveljavitvi tega odloka uporabljali podzemne zabojnike za odlaganje komunalnih odpadkov, se pri obračunu storitve javne službe upoštevajo prostornine posod, ki so bile osnova za obračun pred uporabo podzemnih zabojnikov.

Lastniki stavb oziroma lastniki stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov morajo v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka prijaviti izvajalcu vpis stavb oziroma etažnih enot in njihove uporabnike ter druge podatke iz tega odloka v register prevzemnih mest.
Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz registra prevzemnih mest, ki ga je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec.

Objekti gospodarske infrastrukture, ki so bili s Sklepom o preoblikovanju Javnega podjetja Snaga, d.o.o. (Uradni list RS, št. 75/94 in 80/94) kot osnovni kapital dani izvajalcu v last, se prenesejo v last občin z uveljavitvijo Zakona o javnih podjetjih.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka tega člena so v lasti Mestne občine Ljubljana v deležu, ki ga je zagotovila MOL.
Občina Brezovica je solastnica objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v deležu, ki ga je zagotovila.
Občina Brezovica je solastnica območja odlagališča nenevarnih odpadkov Barje v skladu z deležem, določenim v družbeni pogodbi o ustanovitvi Javnega Holdinga Ljubljana, d.o.o.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 81/04) razen tistih določb, ki se nanašajo na odlaganje odpadkov.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.