Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 z dne 13. 4. 2007) in na podlagi 12. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, 59/06 in 67/06) je Občinski svet Občine Vojnik na 21. redni seji dne 18. 12. 2008 sprejel

(1) Sprejme se »Občinski podrobni prostorski načrt Frankolovo - Verpete« (v nadaljevanju občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN) , ki predstavlja del ureditvenega območja naselja Verpete v Občini Vojnik.
(2) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Frankolovo - Verpete – v nadaljevanju odlok – določa ureditveno območje prostorskega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(3) Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu in so sestavni del tega odloka.
(4) Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal Razvojni center INŽENIRINGI Celje d.o.o. Teharska cesta 40, Celje, pod št. naloge 507/07 z datumom december 2008.

Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi gradnja novih individualnih objektov s pripadajočo zunanjo ureditvijo.

Podrobni prostorski načrt iz prejšnjega člena vsebuje odlok, kartografski del in obvezne priloge:
A. ODLOK
B. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
1.0 Povzetek za javnost
2.0 Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3.0 Obrazložitev in utemeljitev podrobnega prostorskega načrta
3.1 Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom
3.2 Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta
3.3 Umestitev načrtovane ureditve v prostor
3.4 Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja nanje
3.5 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
3.6 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.7 Načrt parcelacije
3.8 Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega prostorskega načrta
4.0 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve
5.0 Smernice in mnenja odgovornih nosilcev urejanja prostora
6.0 Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi podrobnega prostorskega načrta
7.0 Spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
(Na vpogled pri pripravljavcu občinskega podrobnega prostorskega načrta – Občina Vojnik)
C. IZJAVA ODGOVORNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVALCA

D. KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI 
 
1.0  NAČRT NAMENSKE RABE 
     PROSTORA 
 
1.1  Pregledna situacija 
 
1.2  Izsek iz družbenega plana občine Vojnik           M 1 : 5000
 
1.3  Kopija katastrskega načrta                        M 1 : 1250
 
2.0  NAČRT UREDITVENEGA OBMOČJA Z NAČRTOM
     PARCELACIJE 
 
2.1  Geodetski načrt obstoječega stanja z mejo         M 1 : 500
     območja obdelave
 
2.2  Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo           M 1 : 500
     parcelacijo 
 
2.3  Ureditvena zazidalna situacija z                  M 1 : 500
     zasnovo zelenih površin 
 
2.4  Urbanistični – funkcionalno tehnični in           M 1 : 500
     oblikovalski – pogoji 
 
2.5  Karakteristični prerezi                           M 1 : 250
 
3.0  NAČRT UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S        
     PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI               
     OBMOČJI 
 
3.1  Prometno tehnična situacija                       M 1 : 500
 
3.2.1Zbirni načrt komunalnih vodov                     M 1 : 500
     in priključkov 
 
3.2.2Zbirni načrt komunalnih vodov                     M 1 : 500
     in priključkov 
 
3.3  Tehnični elementi za zakoličenje                  M 1 : 500.
     gradbenih parcel in objektov

(1) Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta obsega del ureditvenega območja naselja Verpete v občini Vojnik. Območje podrobnega prostorskega načrta obsega del zemljišč, ki so predvideni za razvoj naselja in so opredeljena kot stavbna zemljišča.
(2) Območje obdelave obsega parceli št. 2/1 in 66, k.o. Verpete, ki je po namenski rabi Prostorskega plana občine Vojnik opredeljena kot stavbno zemljišče.
(3) Območje podrobnega prostorskega načrta je prikazano na grafični prilogi št. 2.1 »Geodetski načrt obstoječega stanja z mejo območja obdelave.«
(4) Velikost območja je cca. 7.310 m2.

Ureditveno območje podrobnega prostorskega načrta z novo parcelacijo je prikazano v grafični prilogi na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«.

Ne glede na določbe prejšnjega člena ureja podrobni prostorski načrt tudi navezavo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja v skladu z določbami od 15. do 18. člena tega odloka.

(1) Vplivno območje podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje in ureditve izven obravnavanega območja, ki so potrebne za izvedbo in priključevanje javne gospodarske infrastrukture.
(2) Vplivno območje obsega:
– vse nove gradbene parcele znotraj OPPN,
– vse posege v zvezi s predvidenimi dostopnimi cestami do območja obdelave in
– vse posege v zvezi z izvedbo javne gospodarske infrastrukture.
(3) Vplivno območje je enako ureditvenemu območju in je prikazano v grafičnih prilogah na karti 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«.

Območje OPPN predstavlja zaključeno funkcionalno celoto – območje individualne stanovanjske gradnje severno od obstoječe javne občinske ceste (objekti 1 do 11) .

Območje podrobnega prostorskega načrta je po namenski rabi razdeljeno na cone površin za stanovanja ter na cone prometne in komunalne infrastrukture. Sestavni deli posameznih con so zelene površine in površine za mirujoči promet.

Vrsta dopustnih gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta
– rekonstrukcija
– sprememba namembnosti
– redna in investicijska vzdrževalna dela
– parcelacija.

(1) Stavbe:
– stanovanjske stavbe (individualne enostanovanjske stavbe)
(2) Gradbeno inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture (lokalne ceste in javne poti, podhodi)
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja)
(3) Enostavni objekti:
– pomožni objekti (pomožni objekti za lastne potrebe v območju individualne stanovanjske gradnje)
– pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti)
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem
– urbana oprema.

(1) Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 2.3 »Ureditvena zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 2.5 »Karakteristični prerezi«.
(2) Pri vseh objektih je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafične priloge št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski pogoji«.
(3) Pomen regulacijskih elementov:
– GM gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost
– GL gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti, dovoljeni so le zamiki fasade, največ do 0,4 m (na vsako stran)
– vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta.
(4) Stanovanjsko območje:
Stanovanjski del z individualnimi enostanovanjskimi hišami zaključuje območje severno od javne občinske ceste. Parkiranje je predvideno na lastnem zemljišču v izven objekta.

(1) Tipologija zazidave
– stanovanjski objekti 1 do 11 – individualni enostanovanjski objekt.
(2) Velikost objektov
Za vse objekte je velikost razvidna iz karte št. 2.4 »Urbanistični – funkcionalno tehnični in oblikovalski pogoji«. Višina slemena objekta P7 je 345,30 m n.v, kar je razvidno iz karte št. 2.5 »Karakteristični prerezi«.
Tlorisni gabariti objektov na nivoju pritličja:
– objekti: 10,0 m x 8,50 m z možnostjo razširitve 2,0 m in tolerance zaradi izvedbe fasade
– nadstrešnice za avtomobile: 6,0 m x 7,0 m, maksimalni gabarit vključno z vhodnim nadstreškom.
(3) Oblikovanje zunanje podobe objekta
Za vse objekte – ob upoštevanju pogojev iz karte št. 2.4.
Oblikovanje novih objektov mora biti sodobno, izvedeno iz kvalitetnih materialov. Oblikovni princip, izbor materialov in barv naj bo usklajen. Izbor barve in materiala za stavbno pohištvo naj se prilagodi barvi fasade in strešne kritine. Slemenski zaključki strehe naj bodo izvedeni s čopi. Barva strešne kritine naj bo temnejša. Aneksi k objektom naj bodo praviloma oblikovani iz stekla ali lesa. Glavni vhodi v objekte naj bodo urejeni s pokritih in nepokritih zunanjih površin direktno iz ulične strani objekta. Zelene površine se zatravijo. Zaželena je zasaditev enovrstnega listnatega drevja z namenom, da se poleg grajene infrastrukture vzpostavi tudi hortikulturna ureditev v prostoru. Dopustno je tudi drugačno oblikovanje zelenih površin, obvezna pa je uporaba avtohtonih rastlinskih vrst. Vse glavne poti v območju, dostopi do objektov in objekti morajo biti oblikovani tako, da so omogočeni dostopi funkcionalno oviranim ljudem. Ekološki otoki morajo biti urejeni v neposredni bližini ceste, tako da so čim laže dostopni uporabnikom in službi za odvoz odpadkov.
Oporni zidovi morajo biti arhitekturno obdelani ali obloženi s kamnom. Obvezna je delna ali popolna za ozelenitev opornega zidu. Materiali in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov naj bo prilagojeno osnovnemu objektu in njegovi namembnosti. Nadstrešnice, objekti namenjeni začasnemu skladiščenju, ute in ograje naj bodo praviloma lesene izvedbe. Kritina nadstreškov je lahko tudi iz transparentnih materialov.
(4) Lega objekta na zemljišču
Za vse objekte je razvidna iz karte 2.3 »Ureditvena zazidalna situacija z zasnovo zelenih površin«.
(5) Velikost in oblika gradbene parcele
Za vse objekte je razvidno iz karte 2.2 »Prikaz ureditvenega območja OPPN z novo parcelacijo«.
(6) Druga merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov
Za vse objekte so merila določena v pogojih za etapnost izvedbe OPPN (poglavje VIII) .
(7) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst enostavnih objektov:
a) objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek, to je streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,50 m merjeno od najnižje točke objekta;
– zbiralnik za kapnico, to je montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, če je njegova prostornina do 10 m3;
– enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2 in višino najvišje točke največ 2 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom;
– utrjena dvorišča do površine 50 m2 skupne površine;
– obešanka na drogu javne razsvetljave z največjo površino ene strani 2 m2;
Na ureditvenem območju OPPN je dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih vrst nezahtevnih objektov:
– objekti za lastne potrebe:
– uta oziroma senčnica, to je enoetažna, pritlična, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 6 m2 in višino najvišje točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
– bazen, to je montažen ali obzidan prostor za vodo, namenjen kopanju, lahko pa tudi gašenju morebitnega požara, če je njegova tlorisna površina do 30 m2 in globina do 1,35 m merjeno od roba do dna;
– ograje nižje od 2,2 m;
– škarpe in oporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m; izjemoma je zaradi terenskih danosti dopustna postavitev upornega zidu do višine 2,20 m;
– objekt za oglaševanje, to je reklamni stolp ali pano, na katerega so nameščena oglasna sporočila, s površino prostora za namestitev oglasnih sporočil do 20 m2 in višino najvišje točke največ 7 m, merjeno od najnižje točke objekta, razen panojev, ki so del fasade.
Ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati. Za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov v varovalnem pasu komunalnih vodov, si mora investitor pridobiti soglasje upravljavca posameznega komunalnega voda.

(1) Stanovanjska soseska območja Frankolovo - Verpete naj omogoča uporabnikom prijetno bivanje, druženje, trenutke športa in igre v urejenem krajinskem okolju na lastnem dvorišču.
(2) Krajinska ureditev med individualnimi hišami se uredi v skladu z željami in potrebami lastnikov.
(3) Obcestni prostor stanovanjske soseske je zasajen z drevesi.

(1) Za potrebe funkcioniranja nove zazidave je potrebno urediti dve novi dovozni interni napajalni cesti. Višinski potek dovoznih cest in novogradenj je treba prilagajati izgrajeni cesti in cestnim priključkom. Niveleta odsekov novih dovoznih cest 1 in 2 se definira s koto priključitve na obstoječo občinsko cesto.
(2) Dovozni cesti se podrejeno priključujeta na lokalno cesto, ki poteka južno od nove zazidave. Hitrost na notranjih dovoznih cestah 1 in 2 se omeji pa 30 km/h (območje omejene hitrosti) . Pri vključevanju v promet na prednostno cesto je zaradi prometne varnosti potrebno zagotoviti preglednost (pregledni trikotnik) . Znotraj območja obravnave je prepovedan promet za tovorna vozila, razen za dostavo in komunalna vozila.
(3) Dovozni cesti sta obrobljeni z betonskimi robniki. Cesta 1 je širine 5,50 m, cesta 2 pa 5,00 m. Na javni občinski cesti je predvidena ureditev dveh križišč z dovoznima cestama kot trikrako križišče brez zavijalnih pasov. Dovozna cesta 1 ima na vzhodni strani predviden hodnik za pešce (pločnik) v širini 1,6m. Dovozna cesta 1 ima opredeljeno faznost gradnje. Prva faza se izvede sočasno z gradnjo objektov, druga faza pa po gradnji objektov na parceli št. 59, k.o. Verpete kot dodatna povezava za bodoče objekte na parceli št. 59, k.o. Verpete.
(4) Dovozni cesti
Cesti se izvedeta v enakem profilu do križišča – priključka na javno občinsko cesto.
Vozišče bo utrjeno z asfaltom.
(5) Mirujoči promet – parkirne površine:
Za vsako stanovanjsko enoto eno je potrebno zagotoviti po 2 parkirni mesti. Parkirišča je možno nadkriti z odprtim nadstreškom. Možna je ureditev garaže v individualnih stanovanjskih objektih (vkopana klet) .
(6) Ob cesti v Črešnjice se predvidi in izvede hodnik za pešce.

(1) Za izgradnjo načrtovane infrastrukture je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa veljavna zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
(2) Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. Kolikor tega ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
(3) Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3.2.1 in 3.2.2. »Zbirni načrt komunalnih vodov in priključkov«.
(4) Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred nadaljnjim načrtovanjem je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih infrastrukturnih vodov. Posamezne rešitve so povzete iz izdelanih idejnih zasnov.
(5) Podrobni prostorski načrt podaja konceptualne rešitve. Natančne rešitve se podajo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih nosilcev urejanja prostora oziroma upravljavcev komunalnih vodov. Zato so dopustna odstopanja od rešitev v podrobnem prostorskem načrtu (trasa, zasnove) , ki so strokovno utemeljena.
(6) Ureditev komunalne infrastrukture je vezana na izgradnjo novih dovoznih cest 1 in 2. Glavna navezava na komunalne vode bo potekala severno in vzporedno z obstoječo občinsko cesto.
(7) Navezava na javno komunalno in energetsko infrastruktura je obvezna.

Kanalizacija
(1) Predvideni objekti se na kanalizacijo priključujejo preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja, ki poteka po obeh dovoznih cestah in transportnega voda, ki poteka severno ter vzporedno z obstoječo javno občinsko cesto. Za odvod odpadnih vod je potrebno zgraditi vodotesno kanalizacijo. Vse odpadne vode iz parkirišč je potrebno voditi v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri.
(2) Čiste vode iz strešin in tlakovanih površin, kjer ni motornega prometa in vode iz igrišč ter zelenih površin se obvezno vodijo preko zadrževalnikov v meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik (Zakon o vodah, Uradni list RS, št. 67/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07) . Zaradi sestave tal na navedenem območju ni možno ponikanje (Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal na območju predvidene izgradnje stanovanjskih objektov v Verpetah pri Frankolovem, Geosvet Celje d.o.o., avgust 2007). Zadrževanje, oziroma zmanjšanje odtočnih količin meteornih vod je možno urediti variantno (Strokovna podlaga, št. 27/08, Vizura – Vitez d.o.o., oktober 2008):
– Varianta 1 podaja rešitev zadrževanja meteornih vod z izvedbo pretočno-zadrževalnega-zbiralnega objekta na vsaki parceli in z zadrževanjem padavinskih vod z dovoznih cest v cevnem pretočno zadrževalnem objektu;
– Varianta 2 pa podaja rešitev zadrževanja meteornih vod za celotno obravnavano območje z izvedbo cevnega pretočno zadrževalnega objekta.
(3) Kanalizacija odvaja vse odpadne vode območja. Pred priključkom (hišni priključek) na zbirno kanalizacijo se napravi ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Umazane odpadne vode vodimo v kanalizacijo, čiste odpadne vode pa vodimo v meteorno kanalizacijo in naprej v površinski odvodnik.
(4) Površinsko odvodnjavanje vseh utrjenih cestnih in parkirnih površin je predvideno s požiralniki Fi 400 mm s peskolovom in LTŽ pokrovom 400/400 mm. Požiralniki so priključeni na kanalizacijo. Pred izpustom v glavno kanalizacijo se padavinske vode iz parkirnih površin očistijo v lovilcih mineralnih olj z integriranim usedalnikom.
(5) Potrebno je še upoštevati:
– komunalne in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno;
– za odvod komunalnih odpadnih vod je potrebno izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, ki bo priključena na malo čistilno napravo zmogljivosti 50 PE. Prečiščene vode pa bodo potem speljane v površinski odvodnik;
– za odvod meteornih vod je potrebno izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije.
Vodooskrba
Navezava na obstoječe omrežje vodovoda se izvede južno od območja zazidave:
– za zagotovitev zadostnih količin vode v obravnavanem območju (vodovodna mreža hkrati predstavlja tudi hidrantno omrežje, torej morajo količine vode zadostovati tudi za potrebe gašenja objektov in območja) , je potrebno obstoječi javni vodovod AC Fi 80 mm zamenjati z večjim profilom LŽ DUKTIL DN Fi 100 mm do navezave na obstoječi vodovod PE DN Fi110 mm;
– del vodovodne mreže, ki poteka po severni strani obravnavanega kompleksa, je zaradi predvidene gradnje objektov potrebno prestaviti in povečati cevni profil;
– vodovodno omrežje je potrebno situacijsko prilagoditi predvidenemu komunalnemu koridorju, ki bo potekal v trasi cest znotraj obravnavanega območja in po njegovem južnem robu. Nadzemne hidrante je potrebno predvideti skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov. Nameščeni bodo trije nadzemni hidranti, tako da bo mogoče vsak objekt gasiti iz dveh hidrantov. V primeru prenizkega obratovalnega pritiska bo potrebna protipožarna zaščita zagotovljena s priključevanjem gasilskih vozil;
– toplotno izolirani vodomeri za individualne hiše se vgradijo zunaj objektov.
Ureditev vodnega režima
Na osnovi analize sedanjega stanja so predvideni naslednji ukrepi (Hidrološka in hidravlična presoja vodnega režima, št. 39/08, Svetovanje, projektiranje, posredništvo in študije, Matija Bogdan Marinček s.p., sept. 2008) :
– Vodotok Tesnica, upoštevaje visoke vode verjetne povratne dobe 100 let ali krajše, ne ogroža območja pozidave OPPN Frankolovo - Verpete. Prav tako predvidena pozidava ne poslabšuje odtočnih razmer Tesnice, zato posegi v strugo Tesnice niso potrebni.
– Predvidena je ureditev obcestnega jarka, ki poteka ob robu ureditvenega območja. Obcestni jarek se spelje skozi novi prepust Fi 140 cm pod lokalno cesto v neimenovani potok, ki se nahaja na nasprotni strani ceste. Premajhen prepust gorvodno izliva v Tesnico, to je med profiloma 2p7 in 2p8a se nadomesti z novim prepustom dimenzij 200 x 200 cm. Uredi se tudi struga neimenovanega potoka.
– Z ureditvijo je potrebno omogočiti odtok lastnih in neposrednih zalednih vod območja OPPN Verpete in z ustrezno dimenzioniranim odvodnikom zagotoviti zadostno poplavno varnost obstoječe in predvidene pozidave pred visokimi vodami.

Elektrika
(1) Preko območja obdelave poteka nizkonapetostno omrežje do obstoječih objektov. Za potrebe oskrbe z električno energijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo na južnem delu območja. Zaradi predvidene gradnje je potrebno prilagoditi dovodno in odvodno električno nizkonapetostno omrežje.
(2) Za napajanje območja z električno energijo je predvidena izgradnja nove transformatorske postaje skupne moči cca 250 kVA, ki bo napajala celotno novo območje. Za napajanje nove transformatorske postaje je potrebno položiti kabelski razvod.
(3) V dostopni cesti se predvidi ustrezna javna razsvetljava. Razsvetljava steklenih površin v zgradbah se načrtuje tako, da jo je možno v nočnem času zasenčiti in da se svetila, ki iz varnostnih razlogov niso nujno potrebna v drugem delu noči lahko izklopijo oziroma da so opremljena s tipali, da so prižgana samo po potrebi.
(4) Ureditev javne razsvetljave se načrtuje tako, da se uporabijo svetila s konstrukcijo, ki omogoča osvetljevanje talnih površin, na pa tudi neba in širše okolice. Načrtuje se uporaba žarnic, ki sevajo čim manjši delež UV svetlobe.
Ogrevanje
Bodoči objekti se bodo ogrevali lokalno na utekočinjen naftni plin (UNP) – vsaka stanovanjska enota bo imela lastno etažno ogrevanje.
Plinovod
Za oskrbo predvidenih objektov s plinom je potrebno zgraditi ustrezno plinovodno omrežje. Plinovodi se predvidijo v dostopnih cestah oziroma poteh. Do posameznih objektov se izvedejo plinovodni priključki. Rezervoarji za UNP se predvidijo na jugozahodni strani zazidave ob javni občinski cesti.
TK in KATV omrežje
Za potrebe predvidene zazidave se izvede ustrezno TK in KATV omrežje. V dostopnih cestah in poteh se predvidi položitev cevi za kasnejše vlečenje kablov. Trase TK in KATV omrežja so lahko skupne, predvideti je potrebno ločene jaške. Iz predvidenega omrežja se izvedejo priključki do posameznih objektov.

Varstvo zraka
Pri varstvu zraka je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varovanja zraka. Kot vir ogrevanja je predvidena uporaba utekočinjenega naftnega plina.
Varstvo voda
(1) Obravnavano območje ne leži na vodovarstvenem območju.
(2) Negativne vplive na podtalnico v času gradnje in po njej je potrebno preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– pri gradnji se ne smejo uporabiti materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalnico, z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvodnjavanje vod z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje.
(3) Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaženja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati določila veljavnega Zakona o vodah in vso zakonodajo, ki obravnava varstvo voda, predvsem pa je pri projektiranju in izvedbi odvajanja odpadnih vod potrebo upoštevati vse veljavne predpise in podzakonske akte ter odloke, ki urejajo to področje.
(4) Vse nove objekte je potrebno obvezno objekte priključiti na javno kanalizacijo in samo v javno kanalizacijo odvajati odpadne komunalne in predhodno prečiščene padavinske vode. Odpadne komunalne vode oziroma fekalna kanalizacija bo priključena na malo čistilno napravo zmogljivosti 50 PE. Prečiščene vode čistilne naprave bodo speljane v površinski odvodnik.
Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred hrupom in še posebej Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. V skladu s to uredbo so površine za stanovanja opredeljene kot II. stopnja varstva pred hrupom.
Ravnanje z odpadki
Na obravnavanem območju sta locirani zbiralnici ločenih frakcij (ZLF) . Zbiralnici sta locirani na javni površini in dostopna komunalnim vozilom, ima prostor 3 x 5 m za 3 posode prostornine 1100 l z možnostjo širjenja. Predvideni so tudi ustrezni prostori za zbirna mesta komunalnih odpadkov na nejavnih površinah, ki so ustrezno povezana s prevzemnimi mesti na javnih površinah.

Na območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Obravnavano območje se nahaja severno od zavarovanega območja kulturne krajine (EŠD 15226) . Pri vseh posegih v zemeljske plasti (izkopi za objekte, izkopi za infrastrukturo) je obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja ob odkritju zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (58. člen Zakona o VKD št 7/99-287), ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(1) Požarna varnost objektov in drugih ureditev se zagotovi skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Požarno varnost je potrebno zagotoviti z izvedbo požarnega razvoda z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Po pravilniku o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov je potrebno zagotoviti v vodovodnem omrežju 10 litrov vode v sekundi in zagotoviti zadostno količino vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/sec., prednost imajo podzemni hidranti) .
(2) Za območje lokacijskega načrta so bila pri načrtovanju smiselno upoštevana določila 22. in 23. člena ZVPoz, v skladu s katerimi so načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
– pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta,
– dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požara.
(3) Pri prostorskem načrtovanju je bil smiselno upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, spremembe: 10/05 in 83/05) s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
(4) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05). Kolikor so za posamezne objekte izpolnjena predpisana merila, je potrebno za njih izdelati študijo požarne varnosti. Sestavni del projektov (PGD) mora biti tudi študija požarne varnosti, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane kompleksno za celotno območje. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN. Vsi objekti morajo biti načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za gasilska vozila in nameščanje opreme za gasilce.
(5) Pri načrtovanju prostorske ureditve je na podlagi navedenega pravilnika o požarni varnosti v stavbah potrebno konkretno definirati naslednje ukrepe, in sicer:
– odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (npr. na podlagi ukrepov, ki jih definira tehnična smernica TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah) ,
– potrebno skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja. Hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiskov in kapacitete omrežja, kar mora biti navedeno med pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture,
– intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce v skladu s standardom DIN 14090 in zahtevami tehničnih smernic.
(6) Pri načrtovanju objektov se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so vezana na:
– povečano možnost nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji (požarna ogroženost naravnega okolja,
– naravne omejitve in morebitno visoko podtalnico (erozivnost in plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti objekta in temu predvideti način gradnje,
– zaradi zmanjšanja požarnega tveganja se morajo upoštevati naravni vplivi obstoječih industrijskih objektov,
– prva plošča mora biti ojačana ali pa je potrebna gradnja zaklonišč.

(1) Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnih prilog, in sicer na karti 3.3 »Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov«.
(2) Površine parcel smejo odstopati do max. 10%.

Na območju obravnavanega OPPN postanejo ceste in komunalna infrastruktura po izgradnji javno dobro in se predajo v upravljanje upravljalcem javne infrastrukture.

Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne gospodarske infrastrukture ter nato gradnja posameznih objektov v medsebojno časovno neodvisnih fazah. Možna je sočasna gradnja komunalne in energetske infrastrukture ter objektov. Dovozna cesta1 ima opredeljeno faznost gradnje. Prva faza se izvede sočasno z gradnjo objektov, druga faza pa po gradnji objektov na parceli 59, k.o. Verpete kot dodatna povezava za bodoče objekte na parceli 59, k.o. Verpete.
Posamezna faza predstavlja gradnja objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo. Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji.

(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, za izvedbo javne gospodarske infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN, mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Prav tako mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasja upravljavca infrastrukture na projektno dokumentacijo za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture znotraj ureditvenega območja OPPN in na projekt priključkov stavb na komunalno in energetsko infrastrukturo.
(2) Pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije za načrtovane objekte, je potrebno pridobiti geotehnične pogoje za načrtovanje in gradnjo.
(3) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajajo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi funkcijo pred onesnaženjem neposrednega okoliškega prostora,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– za izgradnjo komunalne infrastrukture in ukrepov za ureditev vodnega režima si mora investitor pridobiti vodno soglasje.
(4) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled v Občini Vojnik.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.