Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. aprila 2008.
Št. 003-02-4/2008-11
Ljubljana, dne 10. aprila 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO TER ADMINISTRATIVNEGA DOGOVORA O IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO (BBHSZ)
1. člen
Ratificirata se Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativni dogovor o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, podpisana v Sarajevu 19. februarja 2007 in 7. novembra 2007.
2. člen
Sporazum in administrativni dogovor se v izvirniku v slovenskem in bosanskem jeziku glasita:(1)
S P O R A Z U M
O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO
Republika Slovenija in Bosna in Hercegovina v prizadevanju, da bi uredili medsebojne odnose na področju socialnega zavarovanja, skleneta naslednji sporazum:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
(1) V tem sporazumu pomenijo izrazi:
1. »ozemlje«
za Republiko Slovenijo območje Republike Slovenije,
za Bosno in Hercegovino ozemlje Bosne in Hercegovine;
2. »državljan«
za Republiko Slovenijo državljana Republike Slovenije,
za Bosno in Hercegovino državljana Bosne in Hercegovine;
3. »zakonodaja«
zakone in druge pravne predpise, ki se nanašajo na področja, navedena v prvem odstavku 2. člena tega sporazuma;
4. »pristojni organi«
za Republiko Slovenijo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje;
za Bosno in Hercegovino Ministrstvo za civilne zadeve Bosne in Hercegovine v sodelovanju s pristojnimi organi v obeh entitetah Bosne in Hercegovine ter Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine:
a) v Federaciji Bosne in Hercegovine:
– Federalno ministrstvo za zdravstvo;
– Federalno ministrstvo za delo in socialno politiko;
b) v Republiki Srbski:
– Ministrstvo za zdravje in socialno varstvo Republike Srbske;
– Ministrstvo za delo in borčevsko-invalidsko varstvo Republike Srbske;
c) v Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine:
– Sklad za zdravstveno zavarovanje Distrikta Brčko Bosne in Hercegovine;
5. »nosilec«
zavod, sklad ali organ, pristojen za izvajanje zakonodaje iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
6. »pristojni nosilec«
nosilca, pri katerem je oseba zavarovana na dan vložitve zahtevka za dajatev ali storitev ali pri katerem ima ali bi imela pravico do dajatve ali storitve;
7. »organi za zvezo«
organe, pooblaščene za neposredne medsebojne stike za lažje izvajanje tega sporazuma;
8. »zavarovanec«
osebo, zavarovano po zakonodaji iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
9. »družinski član«
osebo, ki je kot taka določena ali priznana po zakonodaji iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
10. »zavarovalna doba«
dobo plačevanja prispevkov in z njo izenačene dobe, vključno s posebno dobo do 1. januarja1965, ter druga obdobja, ki se kot taka priznajo po zakonodaji pogodbenic;
11. »stalno prebivališče« (»prebivalište«)
kraj, v katerem se oseba naseli z namenom, da v njem stalno živi, in v katerem je prijavljena v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi;
12. »začasno prebivališče« (»boravište«)
kraj na ozemlju ene pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice;
13. »dajatev«
denarno dajatev po zakonodaji iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
14. »storitev«
zdravstveno storitev, vključno z ortopedskimi in drugimi pripomočki;
15. »nujne zdravstvene storitve«
storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo pri tem ogroženo življenje ali zdravje osebe.
(2) Drugi izrazi v tem sporazumu imajo pomen, kot jim ga določa zakonodaja, veljavna v vsaki od pogodbenic.
2. člen
Zakonodaja, na katero se sporazum nanaša
(1) Ta sporazum se nanaša:
na slovensko zakonodajo o:
a) zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
b) obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
c) starševskih nadomestilih in otroškem dodatku;
d) zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
na zakonodajo Bosne in Hercegovine o:
a) zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju;
b) pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
c) otroških dodatkih in denarnem nadomestilu za čas porodniškega dopusta;
d) zavarovanju za primer brezposelnosti.
(2) Če v tretjem odstavku tega člena ni določeno drugače, se ta sporazum nanaša tudi na vso zakonodajo, ki spreminja ali dopolnjuje zakonodajo iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ta sporazum se ne nanaša na zakonodajo o drugih sistemih socialne varnosti in ne na novo uvedena področja socialne varnosti kakor tudi ne na sisteme, ki veljajo za žrtve vojne in njenih posledic.
3. člen
Osebe, za katere se sporazum uporablja
Ta sporazum se uporablja za:
a) osebe, za katere velja ali je veljala zakonodaja ene ali obeh pogodbenic;
b) druge osebe, če uveljavljajo pravice na podlagi zavarovanja oseb, navedenih pod točko a.
4. člen
Enakopravnost pri uporabi zakonodaje
Pri uporabi zakonodaje ene pogodbenice se državljani druge pogodbenice obravnavajo enako kot državljani prve pogodbenice, če ta sporazum ne določa drugače.
5. člen
Izplačevanje dajatev
(1) Če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po zakonodaji ene pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene, ker upravičenec prebiva na ozemlju druge pogodbenice.
(2) Državljanom druge pogodbenice, ki prebivajo v tretji državi, izplačuje prva pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim državljanom, ki tam prebivajo.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne nanašajo na varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila, ki jih osebe prejemajo v zvezi z invalidnostjo in brezposelnostjo, ter na pogrebnino in posmrtnino. Te dajatve se izplačujejo le, če ima upravičenec stalno prebivališče na ozemlju pogodbenice, po pravnih predpisih katere so bile pridobljene.
6. člen
Izenačenost pravnih dejstev
Če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po zakonodaji ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima taka dejavnost ali enako obvezno zavarovanje enak učinek v drugi pogodbenici.
II. DEL
DOLOČBE O UPORABI ZAKONODAJE
7. člen
Splošno pravilo obveznega zavarovanja
Za obvezno zavarovanje zaposlenih oseb in oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, velja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere se delo oziroma. samostojna dejavnost opravlja, če v 8. ali 9. členu tega sporazuma ni določeno drugače.
8. člen
Napoteni delavci in druge osebe
(1) Če delodajalec s sedežem na ozemlju ene pogodbenice napoti svojega zaposlenega na delo na ozemlje druge pogodbenice, velja zanj do konca 24. koledarskega meseca po začetku dela na ozemlju druge pogodbenice zakonodaja prve pogodbenice, kot če bi bil še vedno zaposlen na ozemlju prve pogodbenice. Če je to delo treba podaljšati za obdobje, daljše od predvidenih 24 mesecev, se uporaba zakonodaje pogodbenice, v kateri ima delodajalec sedež, s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se delo opravlja, lahko izjemoma podaljša za največ 24 mesecev.
(2) Osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost na ozemlju ene pogodbenice in gredo na ozemlje druge pogodbenice, da bi za krajši čas opravljale takšno dejavnost, ostanejo zavarovane po zakonodaji prve pogodbenice, če njihovo bivanje v drugi pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če navedena dejavnost zaradi nepredvidljivih razlogov traja več kot 12 mesecev, se lahko uporaba zakonodaje prve pogodbenice s soglasjem pristojnega organa pogodbenice, v kateri se dejavnost začasno opravlja, podaljša še za največ 12 mesecev.
(3) Za potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim ali železniškim prometom, se uporablja zakonodaja pogodbenice, na ozemlju katere je sedež delodajalca.
(4) Za delavca, zaposlenega v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja, katerega sedež je na ozemlju druge pogodbenice, se uporablja zakonodaja države, na ozemlju katere je poslovalnica ali stalno predstavništvo.
(5) Za posadko ladje in druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporablja zakonodaja pogodbenice, pod zastavo katere ladja plove.
(6) Za osebe, zaposlene v državni upravi, ki so napotene iz ene pogodbenice v drugo, se uporablja zakonodaja pogodbenice, iz katere so bile napotene.
9. člen
Osebe, zaposlene v diplomatskih predstavništvih in konzulatih
(1) Za člane diplomatskega osebja diplomatskega predstavništva in konzularne funkcionarje se uporablja zakonodaja pogodbenice pošiljateljice, ki jih je poslala v drugo pogodbenico državo sprejema.
(2) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za člane administrativnega in tehničnega osebja ter za strežno osebje diplomatskega predstavništva in konzulata, ki niso državljani države sprejema in v njej tudi nimajo stalnega prebivališča.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko člani administrativnega in tehničnega osebja diplomatskega predstavništva in konzulata, ki so državljani države pošiljateljice in imajo v državi sprejema stalno prebivališče, v treh mesecih od začetka zaposlitve izberejo uporabo zakonodaje države pošiljateljice.
(4) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za osebe, zaposlene v osebni službi pri članu diplomatskega osebja ali konzularnem funkcionarju, če so državljani države pošiljateljice in imajo v tej državi stalno prebivališče. Če zaposlene osebe niso državljani države pošiljateljice in v tej državi nimajo stalnega prebivališča, se uporablja zakonodaja, ki velja v državi sprejema.
10. člen
Dogovor o izvzetju
(1) Na skupno zahtevo zaposlenega in njegovega delodajalca se lahko pristojni organi obeh pogodbenic dogovorijo o odstopu od določb 7. do 9. člena tega sporazuma, vendar morajo pri tem upoštevati vrsto in okoliščine zaposlitve.
(2) Če za zaposlenega po prvem odstavku tega člena velja zakonodaja prve pogodbenice, čeprav je zaposlen na ozemlju druge pogodbenice, se uporabi zakonodaja, kot če bi bil zaposlen na ozemlju prve pogodbenice.
III. DEL
POSEBNE DOLOČBE
1. poglavje
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
11. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Če je za pridobitev, ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja potrebna predhodno dopolnjena določena zavarovalna doba, se zavarovalne dobe, ki se upoštevajo po zakonodaji obeh pogodbenic, seštevajo, če se ne nanašajo na isto obdobje.
12. člen
Uveljavljanje pravic
(1) Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice, ima pravico do nujnih zdravstvenih storitev tudi med začasnim bivanjem na ozemlju druge pogodbenice.
(2) Če je že nastal zavarovalni primer, mora zavarovanec pridobiti soglasje pristojnega nosilca pred začasno spremembo prebivališča. Soglasje se lahko odkloni zaradi zdravstvenega stanja, lahko pa se da tudi naknadno, če zaradi utemeljenih razlogov predhodno ni bilo zahtevano.
(3) Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice in ima stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, je v breme pristojnega nosilca upravičen do storitev nosilca v kraju bivanja po zakonodaji, ki velja za tega nosilca.
(4) Za storitve večje vrednosti (ortopedski in drugi pripomočki) je potrebno predhodno soglasje pristojnega nosilca, razen če bi bilo zaradi odložitve storitve ogroženo življenje ali zdravje zavarovanca.
(5) Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene pogodbenice in mu je ta odobril, da se napoti na ozemlje druge pogodbenice zaradi zdravljenja, ki ga zahteva njegovo zdravstveno stanje, ima na ozemlju druge pogodbenice pravico do zdravstvenih storitev po zakonodaji te pogodbenice in v breme pristojnega nosilca.
(6) Dajatve zdravstvenega zavarovanja izplačuje pristojni nosilec v svoje breme in po svoji zakonodaji.
(7) Določbe prvega do šestega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane zavarovanca.
13. člen
Upokojenci in njihovi družinski člani
(1) Upokojenec, ki prejema pokojnino po zakonodaji obeh pogodbenic, ima pravico do zdravstvenega zavarovanja po zakonodaji pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče.
(2) Upokojenec, ki prejema pokojnino samo po zakonodaji ene pogodbenice, ima pa stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, ima pravico do zdravstvenih storitev po zakonodaji druge pogodbenice, v breme pristojnega nosilca prve pogodbenice. Med začasnim prebivanjem na ozemlju prve pogodbenice ima ta upokojenec pravico do nujnih zdravstvenih storitev po zakonodaji in v breme te pogodbenice.
(3) Družinski člani upokojencev, ki so zdravstveno zavarovani v eni pogodbenici in imajo stalno prebivališče na ozemlju druge pogodbenice, so upravičeni do zdravstvenih storitev v breme pristojnega nosilca. Obseg, vrsta in način uveljavljanja zdravstvenih storitev se določijo po zakonodaji pogodbenice, v kateri imajo stalno prebivališče, krog družinskih članov in trajanje pravic pa se določita po zakonodaji, ki velja za pristojnega nosilca.
14. člen
Nosilci, ki zagotavljajo zdravstvene storitve
Zdravstvene storitve iz 12., 13., 16. in 17. člena tega sporazuma zagotavlja:
– v Sloveniji – območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca,
– v Bosni in Hercegovini – organizacijska enota nosilca zdravstvenega zavarovanja, pristojna po kraju stalnega ali začasnega prebivališča zavarovanca.
15. člen
Povračilo stroškov
(1) Stroške zdravstvenih storitev povrne pristojni nosilec v dejanskem znesku, razen upravnih stroškov.
(2) Pristojna nosilca se lahko dogovorita tudi za drugačen način obračunavanja stroškov.
2. poglavje
POŠKODBA PRI DELU ALI POKLICNA BOLEZEN
16. člen
Poškodba pri delu ali poklicna bolezen
(1) Zavarovanec, ki je zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicne bolezni upravičen do zdravstvenih storitev po zakonodaji ene pogodbenice, je med bivanjem na ozemlju druge pogodbenice upravičen do zdravstvenih storitev po zakonodaji, ki velja za nosilca v kraju začasnega prebivališča zavarovanca. Pri tem se uporabljata drugi in četrti odstavek 12. člena tega sporazuma.
(2) Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v skladu z določbami 15. člena tega sporazuma.
17. člen
Nesreča na poti na delo
Če zavarovanec s stalnim prebivališčem v eni pogodbenici potuje na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja dela v drugo pogodbenico brez prekinitve in po najkrajši poti ter doživi med potovanjem v kraj zaposlitve nesrečo, zagotovi ustrezne storitve in dajatve nosilec druge pogodbenice skladno s svojo zakonodajo o zavarovanju za primer poškodbe pri delu. Enako velja tudi za nesrečo, ki jo doživi zaposleni pri vrnitvi v državo stalnega prebivališča neposredno po poteku pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil v drugi pogodbenici.
18. člen
Dajatev v primeru poklicne bolezni
(1) Če je treba v primeru poklicne bolezni upoštevati zakonodajo obeh pogodbenic, se dajatev odobri le po zakonodaji tiste pogodbenice, na ozemlju katere je zavarovanec nazadnje opravljal delo, ki lahko povzroči to poklicno bolezen, če zavarovanec po tej zakonodaji izpolnjuje pogoje.
(2) Če je zavarovanec v eni pogodbenici že pridobil pravico do dajatve zaradi poklicne bolezni, mora pristojni nosilec te pogodbenice še naprej zagotavljati dajatev tudi v primeru poslabšanja bolezni. Če pa je zavarovanec po uveljavitvi dajatve v prvi pogodbenici v drugi pogodbenici opravljal delo, pri katerem obstaja enako tveganje za poklicno bolezen, zaradi katere je že pridobil pravico do dajatve, mora nadaljnjo istovrstno dajatev zagotavljati nosilec druge pogodbenice.
3. poglavje
DENARNO NADOMESTILO ZA ČAS PORODNIŠKEGA DOPUSTA OZIROMA STARŠEVSKO NADOMESTILO
19. člen
Denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta oziroma starševsko nadomestilo
(1) Osebe, ki preidejo iz ene pogodbenice v drugo pogodbenico, imajo pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma do starševskega nadomestila po zakonodaji pogodbenice, v kateri so bile zavarovane v trenutku pridobitve te pravice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih za pridobitev teh dajatev predpisuje ta pogodbenica.
(2) Če je za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma do starševskega nadomestila po zakonodaji pogodbenice, ki dajatev zagotavlja, potrebna predhodna doba zavarovanja, se po potrebi seštevajo obdobja zavarovanja v obeh pogodbenicah.
(3) Če je višina denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma starševskega nadomestila odvisna od višine predhodne plače upravičenca in je upravičenec dopolnil predpisano dobo zavarovanja na način iz drugega odstavka tega člena, se kot predhodna plača upošteva samo plača, ki jo je upravičenec pridobil v pogodbenici, ki zagotavlja pravico do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta oziroma do starševskega nadomestila, in sicer tako da se plača, zaslužena v tej državi, šteje kot plača, zaslužena v celotnem predpisanem obdobju.
4. poglavje
STAROST, INVALIDNOST IN SMRT
20. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
(1) Če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po zakonodaji obeh pogodbenic, se pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo.
(2) Če z uporabo prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretjih državah, s katerimi sta obe pogodbenici sklenili sporazume o socialnem zavarovanju oziroma socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob. Če je s tretjo državo sklenila sporazum samo ena pogodbenica, nosilec te države pogodbenice upošteva za državljane pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi.
(3) Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju.
21. člen
Določitev samostojne dajatve
Če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji.
22. člen
Določitev sorazmernega dela dajatve
Če zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju 20. člena tega sporazuma, se pravica do dajatve ugotavlja tako:
a) nosilec vsake pogodbenice bo po zakonodaji, ki velja zanj, ugotovil, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 20. členu tega sporazuma, po tej zakonodaji izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve.
b) Če obstaja pravica do dajatve, bo vsak nosilec, ki pride v poštev, najprej izračunal teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi po svoji zakonodaji upošteval vso zavarovalno dobo, dopolnjeno po zakonodaji obeh pogodbenic, in zavarovalno dobo iz drugega odstavka 20. člena tega sporazuma. Če je znesek dajatve neodvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek.
c) Na osnovi tega zneska bo nosilec določil znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe po svoji zakonodaji in skupno zavarovalno dobo.
d) Če sta pri izvajanju točke c skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji pogodbenic, in zavarovalna doba iz drugega odstavka 20. člena daljši od najdaljše možne zavarovalne dobe, ki je po zakonodaji ene pogodbenice določena za odmero višine dajatve, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, ki se upošteva po zakonodaji te pogodbenice, in njeno najdaljšo možno zavarovalno dobo.
e) Pri izvajanju točke b tega člena pri določitvi osnove za pokojnino vsaka pogodbenica upošteva samo zavarovalno dobo, dopolnjeno v skladu s svojo zakonodajo.
23. člen
Zavarovalna doba, krajša od dvanajst mesecev
Če zavarovalna doba, ki se upošteva po zakonodaji ene pogodbenice, ne znaša skupaj dvanajst mesecev, se po njeni zakonodaji ne prizna nobena dajatev. Ta določba ne velja, če po tej zakonodaji obstaja pravica do dajatve samo na podlagi te zavarovalne dobe. V tem primeru nosilec druge pogodbenice pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatve in pri njeni višini upošteva samo zavarovalno dobo, za katero so bili plačani prispevki, kot če bi bila dopolnjena po njegovi zakonodaji.
5. poglavje
BREZPOSELNOST
24. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Zavarovalna doba, dopolnjena z obveznim zavarovanjem po zakonodaji ene pogodbenice, se v potrebni meri upošteva pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonodaji druge pogodbenice, če je bil brezposelni v državi pogodbenici, v kateri uveljavlja nadomestilo, v zadnjih osemnajstih mesecih pred vložitvijo zahtevka za nadomestilo v delovnem razmerju in obvezno zavarovan za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev in če pri tem niso bili kršeni predpisi o zaposlovanju tujcev.
6. poglavje
OTROŠKI DODATEK
25. člen
Pravica do otroškega dodatka
(1) Otroški dodatek se po zakonodaji ene pogodbenice prizna tudi za otroke, državljane druge pogodbenice s stalnim ali začasnim prebivališčem v prvi pogodbenici.
(2) Če so ob uporabi določb tega sporazuma izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do otroškega dodatka po zakonodaji obeh pogodbenic, se pravica do otroškega dodatka prizna po zakonodaji tiste pogodbenice, v kateri ima otrok stalno prebivališče.
(3) Otroci v smislu tega poglavja so osebe, za katere je po veljavni zakonodaji obeh pogodbenic predviden otroški dodatek.
IV. DEL
RAZNE DOLOČBE
26. člen
Izvajanje sporazuma
(1) Pristojni organi bodo z administrativnim dogovorom določili način izvajanja tega sporazuma.
(2) Z dogovorom iz prvega odstavka tega člena bodo pristojni organi zaradi lažjega sporazumevanja in za vzpostavljanje enostavne in hitre zveze med nosilci obeh pogodbenic določili organe za zvezo.
(3) Pristojni organi pogodbenic se bodo obveščali o:
a) vseh ukrepih, ki jih bodo sprejeli za uporabo tega sporazuma;
b) vseh spremembah zakonodaje v zvezi z uporabo tega sporazuma, najpozneje v šestdesetih dneh po njihovi uveljavitvi.
(4) Pri uporabi tega sporazuma si morajo pristojni organi in nosilci obeh pogodbenic pomagati in ravnati kot pri uporabi svoje zakonodaje. Ta pomoč je brezplačna.
(5) Pristojni organi in nosilci obeh pogodbenic lahko zaradi uporabe tega sporazuma vzpostavijo neposreden stik med seboj in z udeleženimi osebami ali njihovimi pooblaščenci.
(6) Pristojni organi in nosilci ene pogodbenice ne smejo zavrniti vloženih zahtevkov ali dopisov, ker so sestavljeni v uradnem jeziku druge pogodbenice.
(7) Zdravniške preglede, ki se opravljajo zaradi izvajanja zakonodaje ene pogodbenice, nanašajo pa se na osebe s stalnim prebivališčem na ozemlju druge pogodbenice, bo na prošnjo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravil nosilec v kraju stalnega prebivališča osebe. Če se zdravniški pregledi opravljajo v interesu obeh pogodbenic, se stroški ne povrnejo.
27. člen
Oprostitev overovitev in plačila taks
(1) Če so po zakonodaji ene pogodbenice pisne vloge in listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi te zakonodaje, delno ali v celoti oproščene taks, vključno s konzularnimi in upravnimi taksami, velja ta oprostitev tudi za ustrezne pisne vloge in listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali zakonodaje druge pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma.
(2) Za listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali zakonodaje ene pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma službam druge pogodbenice, ni potrebna overovitev oziroma kakšna podobna formalnost.
28. člen
Vlaganje zahtevkov
(1) Zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se pri uporabi tega sporazuma ali zakonodaje ene pogodbenice vložijo pri pristojnem organu ali nosilcu ene od pogodbenic, se obravnavajo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena pri pristojnem organu ali nosilcu druge pogodbenice.
(2) Zahtevek za dajatev, vložen po zakonodaji ene pogodbenice, se šteje kot zahtevek za ustrezno dajatev po zakonodaji druge pogodbenice. To ne velja, kadar vlagatelj izrecno zahteva, da se odloži uveljavljanje pravic do dajatev za primer starosti, pridobljenih po zakonodaji druge pogodbenice.
(3) Zahtevke, izjave ali pravna sredstva, ki morajo biti pri uporabi zakonodaje ene pogodbenice v določenem roku vloženi pri nekem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi te pogodbenice, lahko oseba vloži v enakem roku pri ustreznem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge pogodbenice.
(4) V primerih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena organi nemudoma neposredno ali s posredovanjem organov za zvezo dostavijo vložene zahtevke, izjave ali pravna sredstva ustreznemu nosilcu druge pogodbenice.
29. člen
Valuta in obračunski tečaj
(1) Nosilec, pristojen za izplačevanje dajatev po zakonodaji ene pogodbenice, dajatve priznava v valuti, ki velja v tej pogodbenici.
(2) Izplačila dajatev iz prvega odstavka tega člena se upravičencu, ki prebiva v drugi pogodbenici, izvršijo v konvertibilni valuti (EUR).
(3) Izplačila med nosilci pogodbenic se opravljajo v konvertibilni (EUR).
(4) Pri preračunavanju dajatev v valuto druge pogodbenice je merodajen tečaj, ki je veljal na dan, ko je nosilec nakazal dajatev organu za izplačilo svoje države, zaradi izplačila v drugo pogodbenico.
30. člen
Priznavanje izvršljivih odločb
(1) Izvršljive odločbe sodišč in odločbe drugih organov ali nosilcev ene pogodbenice ter dokazila o neplačevanju prispevkov (listine) ali drugih terjatev iz socialnega zavarovanja ter zahteve za vračilo neupravičeno prejetih dajatev se priznajo tudi v drugi pogodbenici.
(2) Priznanje se sme zavrniti le, če je v nasprotju s pravnim redom tiste pogodbenice, v kateri naj bi bila odločba ali listina priznana.
(3) Na podlagi izvršljivih odločb in listin, priznanih po prvem odstavku tega člena, se opravi izvršba v drugi pogodbenici. Izvršilni postopek poteka po zakonodaji, ki velja glede izvršitve izdanih ustreznih odločb in listin v pogodbenici, na območju katere se izvršba opravlja. Na izvodu odločbe ali listine mora biti potrdilo o njeni izvršljivosti (klavzula o izvršljivosti).
31. člen
Poračun akontacije
(1) Če je nosilec ene pogodbenice izplačal akontacijo dajatve, se za poravnavo akontacije na njegovo zahtevo zadrži izplačilo zneska za isto obdobje, za katero obstaja pravica po zakonodaji druge pogodbenice.
(2) Če je nosilec ene pogodbenice izplačal višjo dajatev, kot bi jo moral za obdobje, za katero mora nosilec druge pogodbenice naknadno izplačati ustrezno dajatev, se razlika med pripadajočo dajatvijo in višino zneska, ki ga je treba naknadno izplačati, obravnava kot akontacija v smislu prvega odstavka tega člena.
32. člen
Povrnitev škode
(1) Če je oseba v skladu z zakonodajo ene pogodbenice upravičena do odškodnine za škodo, nastalo na območju druge pogodbenice, preide zahtevek za odškodnino na nosilca prve pogodbenice po zakonodaji te pogodbenice.
(2) Če odškodninski zahtevek za istovrstne dajatve iz istega škodnega primera pripada nosilcu ene in druge pogodbenice, lahko tretji s plačilom enemu ali drugemu nosilcu z oprostilnim učinkom zadovolji zahtevek obeh nosilcev. V medsebojnem razmerju sta nosilca dolžna opraviti poravnavo v sorazmernih deležih.
33. člen
Reševanje sporov
(1) Spore v zvezi z izvajanjem tega sporazuma rešujejo pristojni organi sporazumno.
(2) Če spor ni rešen na način iz prvega odstavka tega člena v šestih mesecih od prvega predloga za začetek pogajanj, se preda arbitraži, o katere sestavi in postopku se dogovorita pogodbenici. Odločitev arbitraže je za državi pogodbenici dokončna in obvezujoča.
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
Pravica do dajatev
(1) Ta sporazum se ne uporablja za izplačilo dajatev za čas, preden je začel veljati.
(2) Za ugotavljanje pravic do dajatev po tem sporazumu se upošteva tudi zavarovalna doba, ki je bila dopolnjena po zakonodaji pogodbenic pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena velja ta sporazum tudi za primere zavarovanja, ki so nastali, preden je začel veljati.
(4) Dajatve, ki so plačljive šele na podlagi tega sporazuma, se ugotavljajo na zahtevo upravičenca. Če je zahteva vložena v dveh letih od uveljavitve tega sporazuma, se dajatev prizna od njegove uveljavitve. Če je zahteva vložena po tem roku, pa se dajatev prizna z dnem, ki je določen po zakonodaji vsake pogodbenice.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka 20. člena tega sporazuma se zavarovalne dobe, dopolnjene do 8. oktobra 1991, po zakonodajah obeh pogodbenic, ki sta veljali v času, ko sta obe pogodbenici uporabljali zakonodajo nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, upoštevajo v trajanju, kot so bile priznane po teh zakonodajah.
35. člen
Upoštevanje obdobij zavarovanja
(1) Zavarovalne dobe, dopolnjene v drugih državah, ki jih je nekdanja Socialistična federativna republika Jugoslavija prevzela na podlagi mednarodnih sporazumov s temi državami, prevzame v svoje breme pogodbenica, državljan katere je zavarovanec na dan vložitve zahteve za pokojnino. Če ima zavarovanec državljanstvo obeh pogodbenic, prevzame zavarovalne dobe v svoje breme pogodbenica, v kateri ima zavarovanec stalno prebivališče na dan vložitve zahteve za pokojnino. Če zavarovanec ni državljan pogodbenic ali državljan katere od držav naslednic nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, gredo navedene zavarovalne dobe v breme nosilca pogodbenice, katere republiški državljan je bil ta zavarovanec na dan prevzema obveznosti po mednarodnem sporazumu.
(2) Zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev od 1. januarja 1973 do 8. oktobra 1991, gredo v breme pogodbenice, državljan katere je zavarovanec na dan uveljavitve sporazuma. Če ima oseba državljanstvo obeh pogodbenic, gredo zavarovalne dobe v breme pogodbenice, v kateri ima oseba stalno prebivališče na dan uveljavitve sporazuma.
36. člen
Dajatve po prejšnji zakonodaji
(1) Dajatve, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice do 7. oktobra 1991 priznal po zakonodaji nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca pogodbenice, ki je te dajatve priznal.
(2) Pokojnina, ki jo je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v smislu prvega odstavka tega člena, ostane obveznost nosilca pogodbenice, ki jo je priznal in se ne preračunava niti v primeru, če pristojni nosilec druge pogodbenice upokojencu prizna pokojnino ali sorazmerni del pokojnine z uporabo tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, ki pri odmeri pokojnine iz prvega odstavka tega člena še ni bila upoštevana, tudi če ta zavarovalna doba znaša manj kot 12 mesecev.
(3) Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, se ne preračunavajo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za t. i. »samostojne« pokojnine priznane v istem obdobju na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo.
(4) Po smrti upokojenca iz prvega do tretjega odstavka tega člena se določbe navedenih odstavkov uporabljajo tudi za uveljavljanje pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine.
37. člen
Ponovna odmera pokojnin
(1) Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega sporazuma. To velja tudi za dajatve, ki so bile prvič priznane v eni pogodbenici do 7. oktobra 1991, nato pa v obdobju iz prvega stavka uveljavljene ter priznane v drugi pogodbenici na podlagi pretežnosti zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji te pogodbenice. V teh primerih velja dan, ko je nosilec prve pogodbenice začel postopek, kot dan vložitve zahtevka po zakonodaji druge pogodbenice. Tako določene dajatve gredo od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
(2) Pogoji za pridobitev pravice do pokojnine iz prvega odstavka tega člena se v drugi pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve tega sporazuma. Če po zakonodaji druge pogodbenice niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve tega sporazuma, ostanejo dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala.
(3) Če bi bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po zakonodaji ene pogodbenice, bo pristojni nosilec te pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic na ta način:
a) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po zakonodaji ene pogodbenice in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej pogodbenici, bo pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačeval v znesku, ki bi mu pripadal po zakonodaji te pogodbenice. V tem primeru bo pristojni nosilec druge pogodbenice izplačeval pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve pogodbenice.
b) upravičencu, ki je pravico do pokojnine že pridobil v tej pogodbenici in ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi pogodbenici ali v neki tretji državi, bo izplačeval pokojnino, na novo odmerjeno po svoji zakonodaji in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin, odmerjenih po zakonodajah obeh pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka bo pristojni nosilec prve pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po zakonodaji obeh pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine. Za kritje preplačila pri nosilcu prve pogodbenice bo nosilec druge pogodbenice zneske svoje pokojnine izplačeval nosilcu prve pogodbenice vse dokler nosilec prve pogodbenice ne bo ponovno odmeril pokojnine ter dokler preplačilo pri nosilcu prve pogodbenice ne bo poplačano, nato pa bo pokojnino izplačeval neposredno upravičencu. O vsaki spremembi svoje pokojnine bo obveščal pristojnega nosilca prve pogodbenice, dokler bo to potrebno.
(4) Pristojni nosilec v prvi pogodbenici ponovno odmeri pokojnino na podlagi novo ugotovljene zavarovalne dobe v skladu s tem sporazumom le, če nosilec druge pogodbenice prizna pravico do pokojnine v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(5) Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju po 7. oktobru 1991 in pred uveljavitvijo tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, krajše od 12 mesecev, dopolnjene po zakonodaji te pogodbenice, in z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih izključno po zakonodaji druge pogodbenice, se bodo ponovno odmerile z uporabo 23. člena tega sporazuma in prvega odstavka tega člena.
38. člen
Uveljavitev in trajanje sporazuma
(1) Ta sporazum se ratificira. Listini o ratifikaciji je treba izmenjati čim prej po diplomatski poti.
(2) Ta sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca po poteku tistega meseca, v katerem sta strani izmenjali listini o ratifikaciji.
(3) Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove z odpovednim rokom šestih mesecev. Odpoved učinkuje s potekom tekočega koledarskega leta in mora biti dana v pisni obliki po diplomatski poti.
(4) Ob odpovedi tega sporazuma njegove določbe še naprej veljajo za pridobljene pravice, in sicer ne glede na omejujoče določbe, ki jih predvidevajo sistemi s tega področja za primer bivanja upravičenca v tujini.
(5) Ob odpovedi tega sporazuma se začeti postopki za uveljavljanje pravic po tem sporazumu dokončajo po določbah tega sporazuma.
V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v Sarajevu dne 19. 2. 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem jeziku ter v uradnih jezikih Bosne in Hercegovine – bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
Za Republiko Slovenijo
Marjeta Cotman l.r.
Za Bosno in Hercegovino
Sredoje Nović l.r.
A D M I N I S T R A T I V N I D O G O V O R
O IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN BOSNO IN HERCEGOVINO
Na podlagi prvega odstavka 26. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino z dne 19. februarja 2007 (v nadaljnjem besedilu: sporazum) so se pristojni organi sporazumeli o naslednjem:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
V tem administrativnem dogovoru imajo uporabljeni izrazi enak pomen kakor v sporazumu.
2. člen
Organi za zvezo
Organi za zvezo iz drugega odstavka 26. člena sporazuma so:
v Sloveniji
za zdravstveno zavarovanje
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
za zavarovanje za primer brezposelnosti
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje,
v Bosni in Hercegovini
za zdravstveno zavarovanje
v Federaciji Bosne in Hercegovine: Zavod zdravstvenega zavarovanja in pozavarovanja Federacije Bosne in Hercegovine,
v Republiki srbski: Sklad za zdravstveno zavarovanje Republike srbske,
v Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine: Sklad za zdravstveno zavarovanje Distrikta Brčko Bosne in Hercegovine,
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
v Federaciji Bosne in Hercegovine: Zvezni zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
v Republiki srbski: Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike srbske,
za zavarovanje za primer brezposelnosti
v Federaciji Bosne in Hercegovine: Zvezni zavod za zaposlovanje,
v Republiki srbski: Zavod za zaposlovanje Republike srbske,
v Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine: Zavod za zaposlovanje Distrikta Brčko Bosne in Hercegovine.
3. člen
Naloge organov za zvezo
(1) Naloge organov za zvezo so določene s sporazumom in s tem administrativnim dogovorom. Pri izvajanju sporazuma organi za zvezo sodelujejo med seboj, lahko pa se tudi neposredno obračajo na pristojne organe, nosilce in osebe, za katere se sporazum uporablja. Organi za zvezo si pri izvajanju sporazuma medsebojno pomagajo.
(2) Organi za zvezo se dogovorijo o vsebini in obliki obrazcev, potrebnih za izvajanje sporazuma in uporabo tega administrativnega dogovora.
(3) Organi za zvezo lahko v okviru svojih pristojnosti sklepajo dogovore in sprejemajo stališča za izvajanje sporazuma.
II. DEL
UPORABA PRAVNIH PREDPISOV
4. člen
Napotitve delavcev na območje druge pogodbenice
(1) V primerih iz 8. in 9. člena sporazuma ali v primerih izvzetja iz 10. člena sporazuma mora pristojni organ oziroma pristojni nosilec pogodbenice, katere zakonodaja se bo uporabljala, na skupno zahtevo delavca in njegovega delodajalca izdati potrdilo, da bo glede nekaterih delavcev veljala ta zakonodaja.
(2) Potrdila iz prvega odstavka tega člena izda:
pri uporabi slovenske zakonodaje
pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
pri uporabi zakonodaje Bosne in Hercegovine
Ministrstvo civilnih zadev Bosne in Hercegovine.
III. DEL
UPORABA POSEBNIH IN RAZNIH DOLOČB
5. člen
Nosilec, pristojen za izdajo potrdila o zavarovalni dobi
(1) Zaradi uporabe 11. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti potrdilo pristojnega nosilca o zavarovalni dobi, priznani po zakonodaji druge pogodbenice. Tako potrdilo izda na zahtevo vlagatelja:
v Sloveniji
pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
v Bosni in Hercegovini
v Federaciji Bosne in Hercegovine: pristojna organizacijska enota nosilca zdravstvenega zavarovanja,
v Republiki srbski: pristojna organizacijska enota Sklada za zdravstveno zavarovanje Republike srbske,
v Distriktu Brčko Bosne in Hercegovine: Sklad za zdravstveno zavarovanje Distrikta Brčko Bosne in Hercegovine.
(2) Če vlagatelj zahtevka ne predloži potrdila, lahko pristojni nosilec prve pogodbenice zahteva potrdilo neposredno od pristojnega nosilca druge pogodbenice iz prvega odstavka tega člena.
6. člen
Odobritev storitev
(1) Za uporabo 12. in 16. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti nosilcu v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča potrdilo pristojnega nosilca kot dokazilo o pravici. Če ga ne predloži, lahko pristojni nosilec na zahtevo nosilca v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča, ki zagotavlja storitev, izda to potrdilo pozneje. V primerih iz prvega odstavka 12. člena sporazuma mora pristojni nosilec izdati potrdilo naknadno.
(2) Nosilec v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča mora zagotoviti osebi, zavarovani po zakonodaji druge pogodbenice, storitve, kakor da gre za njegovega zavarovanca.
(3) Če je potrebno zdravljenje v bolnišnici, mora nosilec v kraju začasnega prebivališča takoj, ko za to izve, obvestiti pristojnega nosilca o datumu sprejema bolnika v bolnišnico, predvidenem trajanju zdravljenja in dnevu odpusta iz bolnišnice.
(4) Za storitve večje vrednosti se po četrtem odstavku 12. člena sporazuma štejejo storitve, katerih vrednost presega 150 EUR, izraženo v domači valuti.
7. člen
Obvestilo o višini stroškov
Pri odstopanju od predvidenega postopka mora nosilec v kraju začasnega prebivališča pristojnemu nosilcu na njegovo zahtevo poslati obvestilo o višini stroškov opravljenih storitev.
8. člen
Izplačilo dajatev
Pristojni nosilec izplačuje dajatve neposredno upravičencem, razen če so sestavni del pavšalnega zneska.
9. člen
Zagotavljanje storitev uživalcem pokojnine
Zaradi uporabe drugega in tretjega odstavka 13. člena sporazuma mora pristojni nosilec predložiti nosilcu v kraju stalnega prebivališča potrdilo o obstoju pravice do storitev.
10. člen
Odobritev storitev
V primerih iz 17. člena sporazuma se smiselno uporabljata 6. in 7. člen tega administrativnega dogovora.
11. člen
Izplačilo dajatev in izmenjava podatkov
(1) Za izplačilo dajatev iz 16., 17. in 18. člena sporazuma se smiselno uporablja 8. člen tega administrativnega dogovora.
(2) Za izmenjavo statističnih podatkov se smiselno uporablja 14. člen tega administrativnega dogovora.
12. člen
Zahtevek za dajatve
(1) Pristojni nosilci se v zvezi z 28. členom sporazuma medsebojno takoj obvestijo o vsakem zahtevku za dajatev.
(2) Pristojni nosilci si medsebojno sporočajo tudi druga dejstva, bistvena za pridobitev pravic in določanje višine dajatev, in po potrebi priložijo zdravniško mnenje, ob upoštevanju določb 21. do 23. člena sporazuma.
(3) Potrjevanje podatkov v dogovorjenih dvojezičnih obrazcih nadomešča predložitev dokumentacije med pristojnimi nosilci obeh držav.
(4) Pri uporabi drugega odstavka 20. člena sporazuma pošljejo pristojni nosilci pogodbenic tudi podatke o zavarovalnih dobah, dopolnjenih v tretjih državah, če z njimi razpolagajo.
(5) Pristojni nosilci morajo po končanem postopku obvestiti drug drugega o odločitvah.
13. člen
Izplačilo pokojnin
V skladu s 5. členom sporazuma pristojni nosilci izplačujejo pokojnine in druge dajatve neposredno upravičencem, razen v primerih, pri katerih je s sporazumom določeno drugače.
14. člen
Izmenjava podatkov
Organi za zvezo obeh pogodbenic si za vsako koledarsko leto izmenjajo statistične podatke o izplačilih dajatev upravičencem skladno z določbami sporazuma. Statistični podatki vsebujejo vrsto dajatev, število upravičencev in celotno višino izplačanih dajatev.
15. člen
Postopek v primerih iz 24. člena sporazuma
V primerih iz 24. člena sporazuma mora vlagatelj zahtevka predložiti pristojnemu nosilcu ene pogodbenice potrdilo pristojnega nosilca druge pogodbenice, iz katerega je razvidna zavarovalna doba, dopolnjena po zakonodaji druge pogodbenice. Če takega potrdila ne predloži, lahko organ za zvezo ene pogodbenice zahteva izdajo takega potrdila od organa za zvezo druge pogodbenice.
IV. DEL
FINANČNA DOLOČBA
16. člen
Povračilo stroškov
(1) Pristojni nosilec povrne stroške za storitve nosilcu v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča v treh mesecih od dneva prejetja zahtevka, če se organi za zvezo ne dogovorijo drugače.
(2) Pristojni nosilec mora povrniti nesporne stroške nosilcu v kraju začasnega oziroma stalnega prebivališča v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka.
V. DEL
REŠEVANJE SPOROV
17. člen
Sestava in delovanje arbitraže
(1) V primerih iz drugega odstavka 33. člena sporazuma se arbitraža določi na naslednji način:
a) vsaka pogodbenica imenuje arbitra v enem mesecu od prejema arbitražnega zahtevka. Ta dva arbitra imenujeta tretjega arbitra, ki ni državljan nobene od pogodbenic, v dveh mesecih od datuma, ko je pogodbenica, ki je zadnja imenovala svojega arbitra, uradno obvestila o imenovanju drugo pogodbenico;
b) če ena ali druga pogodbenica ne imenuje arbitra v predpisanem roku, lahko druga pogodbenica prosi predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu, ali če je ta predsednik državljan ene od pogodbenic, podpredsednika ali po položaju naslednjega člana tega sodišča, ki ni državljan nobene od pogodbenic, da imenuje arbitra. Podoben postopek se sprejme na zahtevo ene ali druge pogodbenice, če se arbitra ne moreta sporazumeti o imenovanju tretjega arbitra.
(2) Arbitražno sodišče samo določi svoj postopek. Stroške postopka si pogodbenici delita v enakih delih.
VI. DEL
KONČNA DOLOČBA
18. člen
Začetek veljavnosti
Ta administrativni dogovor začne veljati hkrati s sporazumom.
Sestavljeno v Sarajevu dne 7. novembra 2007 v dveh izvirnikih v slovenskem jeziku ter uradnih jezikih Bosne in Hercegovine – bosanskem, hrvaškem in srbskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
Za Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije
Nataša Vodušek l.r.
Za Ministrstvo za civilne zadeve Bosne in Hercegovine
Sredoje Nović l.r.
S P O R A Z U M
O SOCIJALNOM OSIGURANJU IZMEĐU REPUBLIKE SLOVENIJE I BOSNE I HERCEGOVINE
Republika Slovenija i Bosna i Hercegovina, u nastojanju da urede međusobne odnose na području socijalnog osiguranja, zaključuju sljedeći Sporazum:
I. DIO
OPĆE ODREDBE
Član 1.
Definicije pojmova
(1) U ovom sporazumu naredni pojmovi imaju sljedeće značenje:
1. »teritorija«
– za Republiku Sloveniju područje Republike Slovenije,
– za Bosnu i Hercegovinu teritorija Bosne i Hercegovine;
2. »državljanin«
– za Republiku Sloveniju – državljanin Republike Slovenije,
– za Bosnu i Hercegovinu – državljanin Bosne i Hercegovine;
3. »pravni propisi«
– zakoni i drugi pravni propisi koji se odnose na oblasti navedene u stavu 1. člana 2. ovog sporazuma;
4. »nadležni organi«
– za Republiku Sloveniju – Ministarstvo za rad, porodicu i socijalna pitanja i Ministarstvo za zdravlje;
– za Bosnu i Hercegovinu: Ministarstvo civilnih poslova Bosne i Hercegovine u saradnji s nadležnim organima u entitetima Bosne i Hercegovine i Brčko Distriktu Bosne i Hercegovine, i to:
a) u Federaciji Bosne i Hercegovine:
– Federalno ministarstvo zdravstva,
– Federalno ministarstvo rada i socijalne politike;
b) u Republici Srpskoj:
– Ministarstvo zdravlja i socijalne zaštite Republike Srpske,
– Ministarstvo rada i boračko-invalidske zaštite Republike Srpske;
c) u Brčko Distriktu Bosne i Hercegovine:
– Fond zdravstvenog osiguranja Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine;
5. »nosilac«
– zavod, fond ili organ nadležan za provedbu pravnih propisa iz stava 1. člana 2. ovog sporazuma;
6. »nadležni nosilac«
– nosilac kod kojeg je osoba osigurana na dan podnošenja zahtjeva za davanje ili uslugu ili kod kojeg ima ili bi imala pravo na davanje ili uslugu;
7. »organi za vezu«
– organi koji su ovlašteni za neposredne međusobne kontakte radi lakše provedbe ovog sporazuma;
8. »osiguranik«
– osoba osigurana prema pravnim propisima iz stava 1. člana 2. ovog sporazuma;
9. »član porodice«
– osoba koja je kao takva određena ili priznata prema pravnim propisima iz stava 1. člana 2. ovog sporazuma;
10. »period osiguranja«
– period plaćanja doprinosa i s njime izjednačeni periodi uključujući poseban staž do 1. januara 1965. godine, kao i druge periode koji se kao takvi priznaju prema pravnim propisima država ugovornica;
11. »prebivalište« (»stalno prebivalište«)
– mjesto u kojem se osoba naseli s namjerom da u njemu stalno živi i u kojem je prijavljena u skladu s odgovarajućim pravnim propisima;
12. »boravište« (»trenutno prebivalište«)
– mjesto na teritoriji jedne države ugovornice gdje se privremeno zadržava ili boravi osoba koja ima prebivalište na teritoriji druge države ugovornice;
13. »davanje«
– novčano davanje prema pravnim propisima iz stava 1. člana 2. ovog sporazuma;
14. »usluga«
– zdravstvena usluga, uključujući ortopedska i druga pomagala;
15. »hitne zdravstvene usluge«
– usluge koje nije moguće odgoditi, a da se time ne ugrozi život ili zdravlje osobe.
(2) Drugi pojmovi u ovom sporazumu imaju značenje koje određuju pravni propisi koji važe u svakoj od država ugovornica.
Član 2.
Pravni propisi na koje se sporazum odnosi
(1) Ovaj sporazum se odnosi na:
– slovenačke pravne propise koji se odnose na:
a) zdravstvenu zaštitu i zdravstveno osiguranje,
b) obavezno penzijsko i invalidsko osiguranje,
c) roditeljsku naknadu i dodatak na djecu,
d) zapošljavanje i osiguranje za slučaj nezaposlenosti;
– pravne propise u Bosni i Hercegovini koji se odnose na:
a) zdravstvenu zaštitu i zdravstveno osiguranje,
b) penzijsko i invalidsko osiguranje,
c) dodatak na djecu i novčane naknade za period porodiljskog odsustva,
d) osiguranje u slučaju nezaposlenosti.
(2) Osim ako u stavu 3. ovog člana nije drukčije određeno, ovaj sporazum se odnosi na sve pravne propise koji mijenjaju ili dopunjuju pravne propise iz stava 1. ovog člana.
(3) Ovaj sporazum se ne odnosi na pravne propise o drugim sistemima socijalne sigurnosti, na novouvedena područja socijalne sigurnosti i na sisteme koji važe za žrtve rata i njegove posljedice.
Član 3.
Osobe na koje se Sporazum primjenjuje
Ovaj sporazum se primjenjuje na:
a) osobe za koje važe ili su važili pravni propisi jedne ili obje države ugovornice;
b) druge osobe ukoliko ostvaruju prava na osnovu osiguranja osoba navedenih pod tačkom a).
Član 4.
Jednakopravnost kod primjene pravnih propisa
Kod primjene pravnih propisa jedne države ugovornice državljani druge države ugovornice izjednačeni su s državljanima prve države ugovornice, osim ukoliko ovim sporazumom nije drukčije određeno.
Član 5.
Isplate davanja
(1) Ukoliko nije utvrđeno drukčije ovim sporazumom, penzije i druga davanja na koja osoba ima pravo prema pravnim propisima jedne države ugovornice ne mogu biti umanjena, promijenjena, zamrznuta, oduzeta ili konfiskovana zato što osoba koja na njih ima pravo prebiva na teritoriji druge države ugovornice.
(2) Državljanima druge države ugovornice, koji prebivaju u trećoj državi, prva država ugovornica isplaćuje penzije i druga davanja pod istim uvjetima kao i svojim državljanima koji tamo prebivaju.
(3) Odredbe st. 1. i 2. ovog člana se ne odnose na zaštitni dodatak, dodatak za pomoć i njegu, na novčane naknade koje osobe primaju po osnovu invaliditeta, nezaposlenosti, troškove sahrane (pogrebnina) i davanje za slučaj smrti (posmrtnina). Ova davanja se isplaćuju samo ako osoba koja je ostvarila to pravo ima prebivalište na teritoriji države ugovornice po čijim pravnim propisima je to pravo ostvareno.
Član 6.
Izjednačenost pravnih činjenica
Ako obavljanje neke djelatnosti na osnovu koje osoba stiče dohodak ili određeni vid obaveznog osiguranja u skladu s pravnim propisima jedne države ugovornice ima pravno dejstvo na određena davanja iz socijalnog osiguranja, takva djelatnost ili vid obaveznog osiguranja ima jednako pravno dejstvo u drugoj državi ugovornici.
II. DIO
ODREDBE O PRIMJENI PRAVNIH PROPISA
Član 7.
Opće pravilo obaveznog osiguranja
Za obavezno osiguranje zaposlenih osoba i osoba koje obavljaju samostalnu djelatnost važe pravni propisi države ugovornice na čijoj teritoriji se obavlja rad odnosno samostalna djelatnost, osim ako nije drukčije određeno čl. 8. ili 9. ovog sporazuma.
Član 8.
Detaširani radnici i druge osobe
(1) Ako poslodavac sa sjedištem na teritoriji jedne države ugovornice uputi svoju zaposlenu osobu na rad na teritoriju druge države ugovornice, na njega se primjenjuju pravni propisi prve države ugovornice do kraja 24. kalendarskog mjeseca od početka rada na teritoriji druge države ugovornice, kao da je još uvijek zaposlen na teritoriji prve države ugovornice. Ako se takav rad mora produžiti za period duži od predviđena 24 mjeseca, primjena pravnih propisa države ugovornice u kojoj poslodavac ima sjedište može se izuzetno produžiti najduže za 24 mjeseca uz pristanak nadležnog organa države ugovornice u kojoj se rad obavlja.
(2) Osobe koje obavljaju samostalnu djelatnost na teritoriji jedne države ugovornice, a odlaze na teritoriju druge države ugovornice kako bi tamo kraće vrijeme obavljale takvu djelatnost, ostaju osigurane prema pravnim propisima prve države ugovornice ukoliko njihov boravak u drugoj državi ugovornici nije duži od 12 mjeseci. Ako navedena djelatnost zbog nepredviđenih razloga traje duže od 12 mjeseci, tada se primjena pravnih propisa prve države ugovornice može, uz saglasnost nadležnog organa države ugovornice u kojoj se djelatnost privremeno obavlja, produžiti najduže za 12 mjeseci.
(3) Na putujuće osoblje poslodavca koji se bavi zračnim, drumskim ili željezničkim saobraćajem, primjenjuju se pravni propisi države ugovornice na čijoj je teritoriji sjedište poslodavca.
(4) Na radnika zaposlenog u poslovnici ili u stalnom predstavništvu preduzeća čije je sjedište na teritoriji druge države ugovornice primjenjuju se pravni propisi države na čijoj je teritoriji ta poslovnica ili stalno predstavništvo.
(5) Na posadu broda i na druge osobe zaposlene na brodu primjenjuju se pravni propisi države ugovornice pod čijom zastavom brod plovi.
(6) Na osobe zaposlene u državnoj upravi koje su upućene iz jedne države ugovornice u drugu primjenjuju se pravni propisi države ugovornice iz koje su osobe upućene.
Član 9.
Osobe zaposlene u diplomatskim predstavništvima i konzulatima
(1) Na članove diplomatskog osoblja diplomatskog predstavništva i konzularne funkcionare primjenjuju se pravni propisi države ugovornice – pošiljaoca koja ih je poslala u drugu državu ugovornicu – državu prijema.
(2) Stav 1. ovog člana primjenjuje se i na članove administrativnog i tehničkog osoblja, kao i na poslugu diplomatskog predstavništva i konzulata koji nisu državljani države prijema i koji u njoj nemaju prebivalište.
(3) Izuzetno od stava 2. ovog člana, članovi administrativnog i tehničkog osoblja diplomatskog predstavništva i konzulata koji su državljani države pošiljaoca i imaju u državi prijema prebivalište, mogu u roku od tri mjeseca od početka zaposlenja odabrati primjenu pravnih propisa države pošiljaoca.
(4) Stav 1. ovoga člana se primjenjuje i na osobe zaposlene u osobnoj službi kod člana diplomatskog osoblja ili konzularnog funkcionara ako su oni državljani države pošiljaoca i imaju u toj državi prebivalište. Ako zaposlene osobe nisu državljani države pošiljaoca i u toj državi nemaju prebivalište, primjenjuju se pravni propisi koji važe u državi prijema.
Član 10.
Dogovor o izuzeću
(1) Na zajednički zahtjev zaposlene osobe i njenog poslodavca mogu se nadležni organi obje države ugovornice dogovoriti o odstupanju od odredbi čl. 7. do 9. ovog sporazuma, ali pri tome moraju uzeti u obzir vrstu i okolnosti zaposlenja.
(2) Ako za zaposlenu osobu, prema stavu 1. ovog člana, važe pravni propisi prve države ugovornice, iako je ta osoba zaposlena na teritoriji druge države ugovornice, primjenjuju se pravni propisi tako kao da je ta osoba zaposlena na teritoriji prve države ugovornice.
III. DIO
POSEBNE ODREDBE
1. Poglavlje
ZDRAVSTVENO OSIGURANJE
Član 11.
Sabiranje perioda osiguranja
Ako je za sticanje, očuvanje ili ponovnu uspostavu prava iz zdravstvenog osiguranja potreban prethodno navršen određeni period osiguranja, tada se periodi osiguranja koji se računaju prema pravnim propisima obje države ugovornice sabiru ukoliko se ne odnose na isti period.
Član 12.
Ostvarivanje prava
(1) Osiguranik koji je zdravstveno osiguran kod nadležnog nosioca jedne države ugovornice ima pravo na hitne zdravstvene usluge također i u periodu privremenog boravka na teritoriji druge države ugovornice.
(2) Ako je osigurani slučaj već nastupio, osiguranik mora dobiti saglasnost nadležnih nosilaca prije privremene promjene boravka. Saglasnost se može uskratiti zbog zdravstvenog stanja, a može se dati i naknadno ukoliko prethodno nije bila tražena iz utvrđenih razloga.
(3) Osiguranik koji je zdravstveno osiguran kod nadležnog nosioca jedne države ugovornice i ima prebivalište na teritoriji druge države ugovornice ima pravo, na teret nadležnog nosioca, na usluge nosioca u mjestu boravka prema pravnim propisima koji važe za tog nosioca.
(4) Za usluge veće vrijednosti (ortopedska i druga pomagala) potrebna je prethodna saglasnost nadležnog nosioca, osim u slučaju da se zbog odlaganja usluge ugrozi život ili zdravlje osiguranika.
(5) Osiguranik koji je zdravstveno osiguran kod nadležnog nosioca jedne države ugovornice i koji je dobio njegovo odobrenje da ide na teritoriju druge države ugovornice radi liječenja koje zahtijeva njegovo zdravstveno stanje, ima pravo na zdravstvene usluge na teritoriji druge države ugovornice prema pravnim propisima te države ugovornice i na teret nadležnog nosioca.
(6) Davanja iz zdravstvenog osiguranja plaća nadležni nosilac na svoj teret i prema svojim pravnim propisima.
(7) Odredbe st. 1. do 6. ovog člana primjenjuju se i na članove porodice osiguranika.
Član 13.
Penzioneri i njihovi članovi porodica
(1) Penzioner koji prima penziju prema pravnim propisima obje države ugovornice ima pravo na zdravstveno osiguranje prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj ima prebivalište.
(2) Penzioner koji prima penziju samo prema pravnim propisima jedne države ugovornice, a ima prebivalište na teritoriji druge države ugovornice, ima pravo na zdravstvene usluge prema pravnim propisima druge države ugovornice, a na teret nadležnog nosioca prve države ugovornice. U slučaju boravka na teritoriji prve države ugovornice taj penzioner ima pravo na hitne zdravstvene usluge prema pravnim propisima i na teret te države ugovornice.
(3) Članovi porodice penzionera koji su zdravstveno osigurani u jednoj državi ugovornici i imaju prebivalište na teritoriji druge države ugovornice Sporazuma imaju pravo na zdravstvene usluge na teret nadležnog nosioca. Obim, vrsta i način izvršavanja zdravstvenih usluga se određuju prema pravnim propisima države ugovornice u kojoj oni imaju prebivalište, a krug članova porodice i trajanje prava se određuje prema pravnim propisima koji važe za nadležnog nosioca.
Član 14.
Nosioci koji osiguravaju zdravstvene usluge
Zdravstvene usluge iz čl. 12, 13, 16. i 17. ovog sporazuma osigurava:
– u Sloveniji – teritorijalna jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije, nadležna prema mjestu prebivališta ili boravišta osiguranika;
– u Bosni i Hercegovini – organizaciona jedinica nosioca zdravstvenog osiguranja koja je nadležna prema mjestu prebivališta ili boravišta osiguranika.
Član 15.
Povrat troškova
(1) Povrat troškova zdravstvenih usluga nadoknađuje nadležni nosilac u stvarnom iznosu, osim upravnih troškova.
(2) Nadležni nosioci se mogu dogovoriti također i o drugom načinu obračunavanja troškova.
2. Poglavlje
POVREDA NA RADU ILI PROFESIONALNA BOLEST
Član 16.
Povreda na radu ili profesionalna bolest
(1) Osiguranik koji zbog povrede na radu ili zbog profesionalne bolesti ima pravo na zdravstvene usluge prema pravnim propisima jedne države ugovornice ima u periodu boravka na teritoriji druge države ugovornice pravo na zdravstvene usluge na teret nadležnog nosioca, a u skladu s pravnim propisima koji važe u mjestu boravišta. Tada se koriste st. 2. i 4. člana 12. ovog sporazuma.
(2) Troškovi zdravstvenih usluga se nadoknađuju u skladu s odredbama člana 15. ovog sporazuma.
Član 17.
Nesreća na putu na posao
Ukoliko osiguranik s prebivalištem u jednoj državi ugovornici putuje na osnovu važećeg ugovora o radu, a radi obavljanja posla, u drugu državu ugovornicu, bez prekida i najkraćim putem, te ako u toku tog putovanja u mjesto zaposlenja doživi nesreću, nosilac druge države ugovornice osigurava odgovarajuće usluge i davanja u skladu sa svojim pravnim propisima o osiguranju u slučaju povrede na radu. Isto važi i za nesreću koju doživi zaposleno lice pri povratku u državu prebivališta neposredno nakon isteka ugovora o radu na osnovu kojeg je to lice bilo u drugoj državi ugovornici.
Član 18.
Davanje u slučaju profesionalnog oboljenja
(1) Ako treba u slučaju profesionalne bolesti uzeti u obzir pravne propise obje države ugovornice, davanje se odobrava samo u skladu s pravnim propisima one države ugovornice na čijoj teritoriji je osiguranik posljednji put obavljao taj posao koji može da prouzrokuje tu profesionalnu bolest, ukoliko osiguranik prema tim pravnim propisima ispunjava uvjete.
(2) Ako je osiguranik u jednoj državi ugovornici već stekao pravo na davanje zbog profesionalne bolesti, nadležni nosilac te države ugovornice mora i dalje osiguravati davanje i u slučaju pogoršanja bolesti. Ako je pak osiguranik nakon sticanja prava na davanje u prvoj državi ugovornici obavljao posao u drugoj državi ugovornici, kod kojeg postoji jednak rizik za profesionalnu bolest zbog koje je već stekao pravo na davanje, tada mora nadalje to jednako davanje obezbijediti nosilac druge države ugovornice.
3. Poglavlje
NOVČANA NAKNADA U PERIODU PORODILJSKOG ODSUSTVA ODNOSNO RODITELJSKA NAKNADA
Član 19.
Novčana naknada u periodu porodiljskog odsustva odnosno roditeljska naknada
(1) Osobe koje pređu iz jedne države ugovornice u drugu državu ugovornicu imaju pravo na novčanu naknadu u periodu porodiljskog odsustva, odnosno roditeljsku naknadu, po pravnim propisima države ugovornice u kojoj su bile osigurane u trenutku sticanja tog prava, ukoliko ispunjavaju uvjete koje za sticanje tih davanja propisuje ta država ugovornica.
(2) Ukoliko je za sticanje prava na novčanu naknadu za period porodiljskog odsustva, odnosno roditeljske naknade, u skladu s pravnim propisima države ugovornice koja osigurava davanje potreban prethodni period osiguranja, po potrebi se sabiru periodi osiguranja u obje države ugovornice.
(3) Ako visina novčane naknade za period porodiljskog odsustva, odnosno roditeljska naknada, zavisi od visine prethodne plaće osobe koja ima pravo na tu naknadu i ako je ta osoba navršila propisani period osiguranja na način naveden u stavu 2. ovog člana, tada se kao prethodna plaća uračunava samo plaća koju je ta osoba ostvarila u državi ugovornici koja osigurava pravo na novčanu naknadu u periodu porodiljskog odsustva, odnosno roditeljsku naknadu, i to tako da se plaća zarađena u toj državi računa kao plaća u cjelokupnom propisanom periodu.
4. Poglavlje
STAROST, INVALIDITET I SMRT
Član 20.
Sabiranje perioda osiguranja
(1) Ako je osiguranik ostvario periode osiguranja u skladu s pravnim propisima obje države ugovornice, tada se oni sabiru kod ostvarivanja, očuvanja ili ponovnog priznavanja prava na davanja, u slučaju da se ne odnose na isti period. U kojem obimu i kako se uzima u obzir period osiguranja, određuju pravni propisi države ugovornice u kojoj je osiguranik navršio taj period osiguranja.
(2) Ako prilikom primjene stava 1. ovog člana nisu ispunjeni uvjeti za priznavanje prava na davanja za državljane država ugovornica, nadležni nosilac uzima u obzir također i period osiguranja navršen u trećim državama sa kojima su obje države ugovornice sklopile sporazume o socijalnom osiguranju ili socijalnoj zaštiti, u kojima je predviđeno sabiranje perioda osiguranja. Ako je samo jedna država ugovornica sklopila ugovor sa trećom državom, nosilac te države ugovornice uzima u obzir za državljane država ugovornica također i period osiguranja koji je navršen u trećoj državi.
(3) Period osiguranja, ostvaren u drugoj državi ugovornici, uzima se u obzir samo u stvarnom trajanju.
Član 21.
Utvrđivanje samostalnog davanja
Ako prema pravnim propisima jedne države ugovornice postoji pravo na davanje bez sabiranja perioda osiguranja, nosilac te države ugovornice osigurava odgovarajuće davanje samo na osnovu perioda osiguranja koji on uzima u obzir u skladu sa svojim pravnim propisima.
Član 22.
Utvrđivanje srazmjernog dijela davanja
Ako osiguranik ili član njegove porodice ispunjava uvjete za davanje samo uz primjenu člana 20. ovog sporazuma, tada se pravo na davanje utvrđuje na sljedeći način:
(a) Nosilac svake države ugovornice će, u skladu sa svojim pravnim propisima, utvrditi ispunjava li određena osoba, sabiranjem perioda osiguranja kao što je to navedeno u članu 20. ovog sporazuma, uvjete za priznavanje prava na davanje.
(b) Ako postoji pravo na davanje svaki nosilac koji dolazi u obzir prvo će izračunati teoretski iznos davanja koji bi morao isplaćivati u slučaju kada bi prema svojim pravnim propisima uzeo u obzir cjelokupni period osiguranja, navršen prema pravnim propisima obje države ugovornice, i period osiguranja iz stava 2. člana 20. ovog sporazuma. Ako je iznos davanja nezavisan od dužine perioda osiguranja tada on važi kao teoretski iznos.
(c) Na osnovu ovog iznosa nosilac će odrediti iznos koji je dužan isplaćivati srazmjerno prema dužini perioda osiguranja, prema svojim pravnim propisima i cjelokupnim periodom osiguranja.
(d) Ako su prilikom primjene tačke (c) ukupni period osiguranja koji se uzima u obzir prema pravnim propisima država ugovornica i period osiguranja iz stava 2. člana 20. ovog sporazuma duži od najdužeg mogućeg perioda osiguranja koji je prema pravnim propisima jedne države ugovornice određen za utvrđivanje visine davanja, tada se djelimični iznos za isplatu izračunava srazmjerno periodu osiguranja koji se uzima u obzir prema pravnim propisima te države ugovornice i njenog najdužeg mogućeg perioda osiguranja.
(e) Prilikom primjene tačke (b) ovog člana, kod određivanja penzijske osnove svaka država ugovornica uračunava samo period osiguranja ostvaren u skladu sa svojim pravnim propisima.
Član 23.
Period osiguranja kraći od 12 mjeseci
Ako period osiguranja koji se uzima u obzir prema pravnim propisima jedne države ugovornice ne iznosi ukupno 12 mjeseci, tada se prema njenim pravnim propisima ne priznaje nikakvo davanje. Ova odredba ne važi u slučaju da prema tim pravnim propisima postoji pravo na davanje samo na osnovu tog perioda osiguranja. U tom slučaju će nosilac druge države ugovornice, prilikom sticanja, očuvanja ili ponovnog priznavanja prava na davanje i njegovoj visini, uzeti u obzir samo period osiguranja za koji je plaćen doprinos, kao da je navršen prema njegovim pravnim propisima.
5. Poglavlje
NEZAPOSLENOST
Član 24.
Sabiranje perioda osiguranja
Period osiguranja, postignut obaveznim osiguranjem u skladu s pravnim propisima jedne države ugovornice, uzima se u obzir u potrebnoj mjeri prilikom utvrđivanja prava na novčanu naknadu u slučaju nezaposlenosti prema pravnim propisima druge države ugovornice, ukoliko je nezaposleno lice bilo u radnom odnosu u državi ugovornici u kojoj utvrđuje naknadu u periodu zadnjih 18 mjeseci prije podnošenja zahtjeva za naknadu i ukoliko je najmanje devet mjeseci bilo obavezno osigurano za slučaj nezaposlenosti, te ukoliko pri tome nisu bili prekršeni propisi o zapošljavanju stranaca.
6. Poglavlje
DJEČIJI DOPLATAK
Član 25.
Pravo na dječiji doplatak
(1) Pravo na dječiji doplatak se prema pravnim propisima jedne države ugovornice priznaje i za djecu državljane druge države ugovornice koja imaju prebivalište, odnosno boravište, u prvoj državi ugovornici.
(2) Ako su prilikom primjene odredbi ovog sporazuma ispunjeni uvjeti za sticanje prava na dječiji doplatak, u skladu s pravnim propisima obje države ugovornice, tada se pravo na dječiji doplatak priznaje u skladu s pravnim propisima one države ugovornice u kojoj dijete ima prebivalište.
(3) Djeca, u smislu ovog poglavlja, su lica za koja je predviđen dječiji doplatak prema važećim pravnim propisima obje države ugovornice.
IV. DIO
RAZNE ODREDBE
Član 26.
Provedba sporazuma
(1) Nadležni organi će administrativnim dogovorom odrediti način provedbe ovog sporazuma.
(2) Dogovorom iz stava 1. ovog člana nadležni organi će zbog lakšeg sporazumijevanja i radi uspostavljanja jednostavne i brze veze između nosilaca obje države ugovornice odrediti organe za vezu.
(3) Nadležni organi država ugovornica će se obavještavati o sljedećem:
a) o svim mjerama koje će biti prihvaćene za primjenjivanje ovog sporazuma;
b) o svim promjenama pravnih propisa u vezi s primjenom ovog sporazuma, najkasnije u roku od 60 dana nakon njihovog stupanja na snagu.
(4) Prilikom primjene ovog sporazuma nadležni organi i nosioci obje države ugovornice moraju se pomagati i ophoditi kao da se radi o primjeni vlastitih pravnih propisa. Takva pomoć je besplatna.
(5) Nadležni organi i nosioci obje države ugovornice mogu radi primjene ovog sporazuma uspostaviti neposredan međusobni kontakt, kao i sa zainteresiranim osobama ili njihovim opunomoćenicima.
(6) Nadležni organi i nosioci jedne države ugovornice ne smiju odbiti podnesene zahtjeve ili dopise zbog što su napisani jezikom druge države ugovornice.
(7) Ljekarske preglede koji se vrše radi primjene pravnih propisa jedne države ugovornice, a odnose se na osobe s prebivalištem na teritoriji druge države ugovornice, na molbu nadležnog nosioca i na njegov teret, obavit će nosilac u mjestu prebivališta osobe. Ako se ljekarski pregledi obavljaju u interesu obje države ugovornice troškovi se ne naknađuju.
Član 27.
Oslobađanje od ovjere i plaćanja taksi
(1) Ako su prema pravnim propisima jedne države ugovornice pisani podnesci i isprave koje treba podnijeti prilikom primjene tih pravnih propisa djelimično ili u potpunosti oslobođeni taksi, uključujući i konzularne i upravne takse, tada to oslobađanje važi i za odgovarajuće pisane podneske i isprave koje treba podnijeti prilikom primjene ovog sporazuma ili pravnih propisa druge države ugovornice iz člana 2. stav 1. ovog sporazuma.
(2) Za isprave koje treba podnijeti prilikom primjene ovog sporazuma ili pravnih propisa jedne države ugovornice iz člana 2. stav 1. ovog sporazuma službama druge države ugovornice nije potrebna ovjera, odnosno neka slična formalnost.
Član 28.
Podnošenje zahtjeva
(1) Zahtjevi, izjave ili pravna sredstva koja se prilikom primjene ovog sporazuma ili pravnih propisa jedne države ugovornice podnesu nadležnom organu ili nosiocu jedne od država ugovornica smatraju se kao zahtjevi, izjave ili pravna sredstva podnesena nadležnom organu ili nosiocu druge države ugovornice.
(2) Zahtjev za davanje podnesen prema pravnim propisima jedne države ugovornice smatra se kao zahtjev za odgovarajuće davanje prema pravnim propisima druge države ugovornice. To ne važi kada podnosilac zahtjeva izričito traži da se odgodi ostvarivanje prava na davanje u slučaju starosti, stečenih prema pravnim propisima druge države ugovornice.
(3) Zahtjeve, izjave ili pravna sredstva koji se kod primjene pravnih propisa jedne države ugovornice moraju podnijeti u odgovarajućem roku nekom organu, nosiocu ili drugoj nadležnoj službi te države ugovornice, mogu se u istom roku podnijeti odgovarajućem organu, nosiocu ili drugoj nadležnoj službi druge države ugovornice.
(4) U slučajevima iz st. 1, 2. i 3. ovog člana organi odmah neposredno ili posredovanjem organa za vezu dostavljaju podnesene zahtjeve, izjave ili pravna sredstva odgovarajućem nosiocu druge države ugovornice.
Član 29.
Valuta i obračunski kurs
(1) Nosilac nadležan za isplatu davanja prema pravnim propisima jedne države ugovornice davanja priznaje u valuti koja važi u toj državi ugovornici.
(2) Isplate davanja iz stava 1. ovog člana korisniku koji ima prebivalište u drugoj državi ugovornici obavljaju se u konvertibilnoj valuti (EUR).
(3) Isplate između nosilaca država ugovornica obavljaju se u konvertibilnoj valuti (EUR).
(4) Kod preračunavanja davanja u valutu druge države ugovornice je mjerodavan kurs koji važi na dan kad je nosilac doznačio davanje organu isplate svoje države radi isplate u drugu državu ugovornicu.
Član 30.
Priznavanje izvršnih odluka
(1) Izvršne odluke sudova, kao i odluke drugih organa ili nosilaca jedne države ugovornice, te dokazi o neplaćanju doprinosa (isprave) ili drugih potraživanja iz socijalnog osiguranja, kao i zahtjev za vraćanje neopravdano primljenog davanja, priznaju se i u drugoj državi ugovornici.
(2) Priznavanje se može odbiti jedino ako je u suprotnosti s pravnim poretkom one države ugovornice u kojoj bi odluku ili ispravu trebalo priznati.
(3) Na osnovu izvršnih odluka i isprava, priznatih prema stavu 1. ovoga člana, provodi se izvršenje u drugoj državi ugovornici. Izvršni postupak se provodi prema pravnim propisima koji vrijede za izvršenje donesenih odgovarajućih odluka i isprava u onoj državi ugovornici na čijem se području provodi izvršenje. Primjerak odluke ili isprave mora sadržavati potvrdu o njenoj izvršnosti (klauzula o izvršnosti).
Član 31.
Obračun akontacije
(1) Ako je nosilac jedne države ugovornice isplatio akontaciju davanja, tada će se isplaćena akontacija na njegov zahtjev naplatiti zadržavanjem isplate iznosa za isti period na koji postoji pravo na davanje prema pravnim propisima druge države ugovornice.
(2) Ako je nosilac jedne države ugovornice isplatio više davanja nego što je trebalo za period za koji nosilac druge države ugovornice mora naknadno isplatiti odgovarajuće davanje, tada se razlika između pripadajućeg davanja i visine iznosa kojeg treba naknadno isplatiti računa kao akontacija u smislu stava 1. ovog člana.
Član 32.
Naknada štete
(1) Ako osoba koja prema pravnim propisima jedne države ugovornice ima pravo na naknadu štete od treće osobe koja je nastala na teritoriji druge države ugovornice, tada zahtjev za naknadu štete prelazi na nosioca prve države ugovornice, i to prema pravnim propisima koji važe za tu državu ugovornicu.
(2) Ako zahtjev za naknadu štete za istoimena davanja iz istog slučaja nastale štete pripada nosiocu i jedne i druge države ugovornice, tada može treće lice udovoljiti zahtjevu oba nosioca plaćanjem jednom ili drugom nosiocu uz oslobađajući učinak. U međusobnom odnosu su nosioci dužni izvršiti poravnanje u srazmjernim dijelovima.
Član 33.
Rješavanje sporova
(1) Sporovi u vezi s provedbom ovog sporazuma rješavaju se između nadležnih organa dogovorno.
(2) Ako se spor ne riješi na način iz stava 1. ovog člana u roku od šest mjeseci od prvog prijedloga za početak pregovora, predaje se arbitraži čiji sastav i postupak će biti predmet dogovora između država ugovornica. Odluka arbitraže je za države ugovornice konačna i obavezujuća.
V. DIO
PRIJELAZNE I ZAVRŠNE ODREDBE
Član 34.
Pravo na davanje
(1) Ovaj sporazum se ne primjenjuje za isplatu davanja za period prije njegovog stupanja na snagu.
(2) Za utvrđivanje prava na davanje prema ovom sporazumu uzima se u obzir i period osiguranja koji je ostvaren prema pravnim propisima država ugovornica prije stupanja na snagu ovog sporazuma.
(3) Bez obzira na stav 1. ovog člana, ovaj sporazum važi i za slučajeve osiguranja nastale prije njegovog stupanja na snagu.
(4) Davanja koja postaju predmet plaćanja tek na osnovu ovog sporazuma utvrđuju se na zahtjev korisnika. Ukoliko je zahtjev podnesen u roku od dvije godine od stupanja na snagu ovog sporazuma, tada se davanje priznaje od njegovog stupanja na snagu. Ako je zahtjev podnesen nakon tog roka onda se davanje priznaje od dana određenog u skladu s pravnim propisima svake države ugovornice.
(5) Bez obzira na odredbu člana 20. stav 3. ovog sporazuma, periodi osiguranja navršeni do 8. oktobra 1991. godine u skladu s pravnim propisima država ugovornica koji su važili u vrijeme kada su obje države ugovornice primjenjivale pravne propise bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije uzimaju se u obzir u trajanju kako su priznate prema tim pravnim propisima.
Član 35.
Uračunavanje perioda osiguranja
(1) Periode osiguranja navršene u drugim državama koje je bivša Socijalistička Federativna Republika Jugoslavija preuzela na osnovu međunarodnih ugovora s tim državama preuzima na svoj teret država ugovornica čiji je osiguranik državljanin na dan podnošenja zahtjeva za penziju. U slučaju da osiguranik ima državljanstvo obje države ugovornice, periode osiguranja preuzima na svoj teret država ugovornica u kojoj osiguranik ima prebivalište na dan podnošenja zahtjeva za penziju. U slučaju da osiguranik nije državljanin država ugovornica ili državljanin bilo koje od država nasljednica bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, navedeni periodi osiguranja idu na teret nosioca države ugovornice čiji je republički državljanin bio taj osiguranik na dan preuzimanja obaveza po međunarodnom sporazumu.
(2) Periodi osiguranja navršeni prema pravnim propisima bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije o penzijskom i invalidskom osiguranju vojnih osiguranika od 1. januara 1973. do 8. oktobra 1991. godine padaju na teret države ugovornice čiji je osiguranik državljanin na dan stupanja na snagu ovog sporazuma. U slučaju da osoba ima državljanstvo obiju država ugovornica, navedene periode će na svoj teret uračunati država ugovornica u kojoj osoba ima prebivalište na dan stupanja na snagu ovog sporazuma.
Član 36.
Davanja prema prethodnim pravnim propisima
(1) Davanja koja je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao do 7. oktobra 1991. godine prema pravnim propisima bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije, sa uračunavanjem perioda osiguranja navršenog prema pravnim propisima druge države ugovornice, ostaju obaveza nadležnog nosioca države ugovornice koji je ta davanja priznao.
(2) Penzija koju je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u smislu stava 1. ovog člana, ostaje obaveza nosioca države ugovornice koji ju je priznao i ne preračunava se ni u slučaju ako nadležni nosilac druge države ugovornice penzioneru prizna penziju ili srazmjerni dio penzije primjenom ovog sporazuma, na osnovu perioda osiguranja koji prilikom određivanja penzije prema stavu 1. ovog člana još nije bio uračunat čak i kada je taj period kraći od 12 mjeseci.
(3) Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u srazmjernom dijelu u periodu od 8. oktobra 1991. godine do početka važenja ovog sporazuma, uz uračunavanje perioda osiguranja navršenog prema pravnim propisima druge države ugovornice i primjenom nekog trećeg međunarodnog sporazuma o socijalnom osiguranju, izuzev sporazuma sklopljenih između država nastalih na teritoriji bivše SFRJ, ne preračunavaju se prema odredbama ovog sporazuma. Isto važi i za tzv. „samostalne“ penzije priznate u istom periodu na osnovu ukupnog perioda osiguranja, navršenog prema pravnim propisima obje države ugovornice, ukoliko je na osnovu tih perioda osiguranja nosilac neke treće države priznao svoje davanje u skladu s međunarodnim sporazumom o socijalnom osiguranju sklopljenim između jedne od država ugovornica i te treće države.
(4) Nakon smrti penzionera iz stava 1. do 3. ovog člana odredbe navedenih stavova se primjenjuju i za ostvarivanje prava na udovičku, odnosno porodičnu penziju.
Član 37.
Ponovno određivanje penzija
(1) Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u periodu od 8. oktobra 1991. godine do početka važenja ovog sporazuma, uz uračunavanje perioda osiguranja navršenog prema pravnim propisima druge države ugovornice, određuju se prema službenoj dužnosti u skladu s odredbama ovog sporazuma. To važi i za davanja koja su po prvi put bila priznata u jednoj od država ugovornica do 7. oktobra 1991. godine, a zatim u periodu iz prethodne rečenice ostvarena i priznata u drugoj državi ugovornici na osnovu pretežnog staža osiguranja, navršenog prema pravnim propisima te države ugovornice. U tim slučajevima dan kada je nosilac prve države ugovornice započeo postupak važi kao dan podnošenja zahtjeva, u skladu s pravnim propisima druge države ugovornice. Tako određena davanja pripadaju od prvog dana narednog mjeseca nakon mjeseca u kojem je nadležni nosilac koji je prvi priznao pravo na penziju započeo postupak za ponovno određivanje penzije.
(2) Uvjeti za sticanje prava na penziju iz stava 1. ovog clana u drugoj državi ugovornici se odreduju prema pravnim propisima koji važe na dan stupanja na snagu ovog sporazuma. Ako prema pravnim propisima druge države ugovornice nisu ispunjeni uvjeti za priznanje prava na penziju na dan stupanja na snagu ovog sporazuma, davanja ostaju obaveza države ugovornice koja ih je priznala.
(3) Ako bi primjenom stava 1. ovog člana zbir penzija određenih prema pravnim propisima obje države ugovornice bio manji od već priznate penzije koja se na dan ponovnog određivanja isplaćuje prema pravnim propisima jedne države ugovornice, tada će nadležni nosilac te države ugovornice isplaćivati korisniku i razliku između svoje već priznate penzije i zbira penzija određenih prema pravnim propisima obje države ugovornice na sljedeći način:
a) Korisniku koji je penziju već stekao prema pravnim propisima jedne države ugovornice i koji ima na dan ponovnog određivanja penzije prebivalište u toj državi ugovornici nadležni nosilac će i dalje isplaćivati penziju u iznosu koji bi mu pripadao prema pravnim propisima te države ugovornice. U tom slučaju će nadležni nosilac druge države ugovornice isplaćivati svoju penziju neposredno nadležnom nosiocu prve države ugovornice.
b) Korisniku koji je pravo na penziju već stekao u toj državi ugovornici i ima na dan ponovnog određivanja penzije prebivalište u drugoj državi ugovornici ili u nekoj trećoj državi, nadležni nosilac prve države ugovornice će isplaćivati penziju, nanovo određenu prema svojim pravnim propisima, i razliku između posljednjeg isplaćenog iznosa ranije priznate penzije i zbira penzija određenih prema pravnim propisima obje države ugovornice. Razliku iz prethodne rečenice će nadležni nosilac prve države ugovornice isplaćivati sve dok zbir penzija određenih prema pravnim propisima obje države ugovornice ne dostigne visinu prethodno isplaćivane penzije. Za pokriće preplate kod nosioca prve države ugovornice nosilac druge države ugovornice će svoje penzije isplaćivati nosiocu prve države ugovornice sve dok nosilac prve države ugovornice ponovno ne odredi penziju i dok preplata kod nosioca prve države ugovornice ne bude podmirena, a zatim će penziju isplaćivati neposredno korisniku. O svakoj promjeni svoje penzije on će, sve dok to bude potrebno, obavještavati nadležnog nosioca prve države ugovornice.
(4) Nadležni nosilac prve države ugovornice će ponovno odrediti penziju na osnovu nanovo utvrđenog perioda osiguranja u skladu s ovim sporazumom samo u slučaju da nosilac druge države ugovornice prizna pravo na penziju u skladu sa st. 1. i 2. ovog člana.
(5) Penzije koje je nadležni nosilac jedne države ugovornice priznao u periodu nakon 7. oktobra 1991. godine i do stupanja na snagu ovog sporazuma, na osnovu perioda osiguranja kraćeg od 12 mjeseci navršenog prema pravnim propisima te države ugovornice i sa uračunavanjem perioda osiguranja navršenih isključivo prema pravnim propisima druge države ugovornice, ponovo će se odrediti primjenom člana 23. ovog sporazuma i stava 1. ovog člana.
Član 38.
Stupanje na snagu i trajanje Sporazuma
(1) Ovaj sporazum podliježe ratifikaciji. Isprave o ratifikaciji treba što je moguće prije razmijeniti diplomatskim putem.
(2) Ovaj sporazum stupa na snagu prvog dana drugog mjeseca nakon isteka onog mjeseca u kojem su strane izmijenile isprave o ratifikaciji.
(3) Ovaj sporazum se zaključuje na neodređeno vrijeme. Svaka država ugovornica može ga otkazati sa otkaznim rokom od šest mjeseci. Otkaz djeluje sa istekom tekuće kalendarske godine i mora se predati u pismenoj formi, diplomatskim putem.
(4) U slučaju otkaza ovog sporazuma njegove odredbe za stečena prava i dalje ostaju na snazi, i to bez obzira na ograničavajuće odredbe koje predviđaju sistemi sa tog područja u slučaju boravka korisnika u inozemstvu.
(5) U slučaju otkaza ovog sporazuma započeti postupci za ostvarivanje prava na osnovu ovog sporazuma okončat će se prema odredbama ovog sporazuma.
Radi potvrđivanja navedenog opunomoćenici su potpisali ovaj sporazum.
Sastavljeno u Sarajevu dana 19. 2. 2007 u dva izvornika na slovenačkom jeziku te službenim jezicima Bosne i Hercegovine – bosanskom, hrvatskom i srpskom jeziku, pri čemu su svi tekstovi jednako vjerodostojni.
Za Republiku Sloveniju
Marjeta Cotman s.r.
Za Bosnu i Hercegovinu
Sredoje Nović s.r.
A D M I N I S T R A T I V N I D O G O V O R
O PROVOĐENJU SPORAZUMA O SOCIJALNOM OSIGURANJU IZMEĐU REPUBLIKE SLOVENIJE I BOSNE I HERCEGOVINE
Na osnovu člana 26. stav 1. Sporazuma o socijalnom osiguranju između Republike Slovenije i Bosne i Hercegovine od 19. februara 2007. godine (u daljem tekstu: Sporazum), nadležni organi su se dogovorili o sljedećem:
I. DIO
OPĆE ODREDBE
Član 1.
Definicija pojmova
U ovom administrativnom dogovoru naredni pojmovi imaju isto značenje kao i u Sporazumu.
Član 2.
Organi za vezu
Organi za vezu iz člana 26. stav 2. Sporazuma su:
– u Sloveniji
za zdravstveno osiguranje:
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
za penzijsko i invalidsko osiguranje:
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
za osiguranje za slučaj nezaposlenosti:
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;
– u Bosni i Hercegovini
za zdravstveno osiguranje:
u Federaciji Bosne i Hercegovine – Zavod zdravstvenog osiguranja i reosiguranja Federacije Bosne i Hercegovine,
u Republici Srpskoj – Fond zdravstvenog osiguranja Republike Srpske,
u Brčko Distriktu Bosne i Hercegovine – Fond zdravstvenog osiguranja Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine;
za penzijsko i invalidsko osiguranje:
u Federaciji Bosne i Hercegovine – Federalni zavod za penzijsko i invalidsko osiguranje,
u Republici Srpskoj – Fond za penzijsko i invalidsko osiguranje Republike Srpske;
za osiguranje za slučaj nezaposlenosti:
u Federaciji Bosne i Hercegovine – Federalni zavod za zapošljavanje,
u Republici Srpskoj – Zavod za zapošljavanje Republike Srpske,
u Brčko Distriktu Bosne i Hercegovine – Zavod za zapošljavanje Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine.
Član 3.
Zadaci organa za vezu
(1) Zadaci organa za vezu određeni su Sporazumom i ovim administrativnim dogovorom. Prilikom provođenja Sporazuma organi za vezu će međusobno sarađivati, a mogu se i neposredno obraćati nadležnim organima, nosiocima i licima na koje se Sporazum primjenjuje. Organi za vezu će prilikom provođenja Sporazuma pomagati jedni drugima.
(2) Organi za vezu će se dogovoriti o sadržaju i obliku obrazaca potrebnih za provođenje Sporazuma i primjenu ovog administrativnog dogovora.
(3) Organi za vezu mogu u okviru svojih nadležnosti zaključivati dogovore i zauzimati stavove za provođenje Sporazuma.
II. DIO
PRIMJENA PRAVNIH PROPISA
Član 4.
Detašmani radnika na teritoriji druge države ugovornice
(1) U slučajevima iz čl. 8. i 9. Sporazuma ili slučajevima izuzeća iz člana 10. Sporazuma nadležni organ odnosno nadležni nosilac države ugovornice, čiji pravni propisi će se primjenjivati, dužan je, na zajednički zahtjev radnika i njegovog poslodavca, izdati uvjerenje da će ti pravni propisi važiti za određene radnike.
(2) Uvjerenja iz stava 1. ovog člana izdaje:
– kod primjene slovenačkih pravnih propisa
nadležna područna jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije, i
– kod primjene pravnih propisa Bosne i Hercegovine
Ministarstvo civilnih poslova Bosne i Hercegovine.
III. DIO
PRIMJENA POSEBNIH I RAZLIČITIH ODREDBI
Član 5.
Nosilac nadležan za izdavanje potvrde o periodu osiguranja
(1) Zbog primjene člana 11. Sporazuma podnosilac zahtjeva dužan je podnijeti potvrdu nadležnog nosioca o periodu osiguranja koji se priznaje prema pravnim propisima druge države ugovornice. Takvu potvrdu će, na zahtjev podnosioca zahtjeva, izdati:
– u Sloveniji
nadležna područna jedinica Zavoda za zdravstveno osiguranje Slovenije,
– u Bosni i Hercegovini:
u Federaciji Bosne i Hercegovine – nadležna organizaciona jedinica nosioca zdravstvenog osiguranja,
u Republici Srpskoj – nadležna organizaciona jedinica Fonda zdravstvenog osiguranja Republike Srpske,
u Brčko Distriktu Bosne i Hercegovine – Fond zdravstvenog osiguranja Brčko Distrikta Bosne i Hercegovine.
(2) Ukoliko podnosilac zahtjeva ne podnese potvrdu, nadležni nosilac prve države ugovornice može zatražiti potvrdu neposredno od nadležnog nosioca druge države ugovornice prema stavu 1. ovog člana.
Član 6.
Odobrenje usluga
(1) Za primjenu čl. 12. i 16. Sporazuma podnosilac zahtjeva je dužan podnijeti nosiocu u mjestu boravišta odnosno prebivališta potvrdu nadležnog nosioca kao dokaz o svom pravu. Ukoliko podnosilac zahtjeva ne podnese potvrdu, nadležni nosilac može, na zahtjev nosioca u mjestu boravišta odnosno prebivališta koji pruža uslugu, tu potvrdu izdati kasnije. U slučajevima iz člana 12. stav 1. Sporazuma nadležni je nosilac potvrdu dužan naknadno izdati.
(2) Nosilac u mjestu boravišta odnosno prebivališta je dužan obezbijediti licu osiguranom prema pravnim propisima druge države ugovornice usluge kao da se radi o njegovom osiguraniku.
(3) Ako je potrebno liječenje u bolnici, nosilac u mjestu boravišta dužan je odmah, čim sazna za to, obavijestiti nadležnog nosioca o datumu prijema bolesnika u bolnicu, predviđenom trajanju liječenja i danu otpuštanja iz bolnice.
(4) Za usluge od veće vrijednosti, u skladu s članom 12. stav 4. Sporazuma, važe usluge čija vrijednost je veća od 150 EUR-a, izraženo u domaćoj valuti.
Član 7.
Obavještenje o visini troškova
Prilikom odstupanja od predviđenog postupka nosilac u mjestu boravišta dužan je nadležnom nosiocu, na njegov zahtjev, poslati obavještenje o visini troškova pruženih usluga.
Član 8.
Isplata davanja
Nadležni nosilac isplaćuje davanja neposredno korisnicima, osim ako su ona sastavni dio paušalnog iznosa.
Član 9.
Pružanje usluga korisnicima penzije
Zbog primjene člana 13. st. 2. i 3. Sporazuma, nadležni je nosilac dužan nosiocu u mjestu prebivališta podnijeti uvjerenje o postojanju prava na usluge.
Član 10.
Odobrenje usluga
U slučajevima iz člana 17. Sporazuma analogno će se primjenjivati čl. 6. i 7. ovog administrativnog dogovora.
Član 11.
Isplata davanja i razmjena podataka
(1) Za isplatu davanja prema čl. 16, 17. i 18. Sporazuma analogno se primjenjuje član 8. ovog administrativnog dogovora.
(2) Za razmjenu statističkih podataka analogno se primjenjuje član 14. ovog administrativnog dogovora.
Član 12.
Zahtjev za davanja
(1) Nadležni nosioci će se u vezi s članom 28. Sporazuma međusobno odmah obavijestiti o svakom zahtjevu za davanje.
(2) Nadležni nosioci će jedni drugima saopćavati i druge činjenice, koje su bitne za sticanje prava i određivanje visine davanja, a po potrebi će priložiti i ljekarsko mišljenje, pri čemu će se uzeti u obzir odredbe čl. 21. do 23. Sporazuma.
(3) Potvrđivanje podataka u dogovorenim dvojezičkim obrascima zamjenjuje dostavljanje dokumentacije između nadležnih nosilaca obiju zemalja.
(4) Prilikom primjene člana 20. stav 2. Sporazuma nadležni nosioci država ugovornica će slati i podatke o periodima osiguranja, navršenim u trećim zemljama, ukoliko budu njima raspolagali.
(5) Nadležni nosioci su se dužni nakon okončanog postupka međusobno obavještavati o donesenim odlukama.
Član 13.
Isplata penzija
U skladu s članom 5. Sporazuma nadležni nosioci će isplaćivati penzije i druga davanja neposredno korisnicima, osim u slučajevima kada je to Sporazumom drugačije određeno.
Član 14.
Razmjena podataka
Organi za vezu obiju država ugovornica će međusobno za svaku kalendarsku godinu razmijeniti statističke podatke o isplatama davanja korisnicima prema odredbama Sporazuma. Statistički podaci sadrže vrste davanja, broj korisnika i cjelokupnu visinu isplaćenih davanja.
Član 15.
Postupak u slučajevima iz člana 24. Sporazuma
U slučajevima iz člana 24. Sporazuma podnosilac zahtjeva dužan je nadležnom nosiocu jedne države ugovornice dostaviti potvrdu nadležnog nosioca druge države ugovornice, iz koje se vidi period osiguranja navršen prema pravnim propisima druge države ugovornice. Ukoliko podnosilac zahtjeva ne dostavi takvu potvrdu, organ za vezu jedne države ugovornice može zatražiti izdavanje takve potvrde od organa za vezu druge države ugovornice.
IV. DIO
FINANSIJSKA ODREDBA
Član 16.
Naknada troškova
(1) Nadležni nosilac će nadoknaditi troškove usluga nosiocu u mjestu boravišta odnosno prebivališta u roku od tri mjeseca od dana prijema zahtjeva, ukoliko se organi za vezu ne dogovore drugačije.
(2) Nadležni nosilac je dužan nadoknaditi nesporne troškove nosiocu u mjestu boravišta odnosno prebivališta u roku od dva mjeseca od dana prijema zahtjeva.
V. DIO
RJEŠAVANJE SPOROVA
Član 17.
Sastav i rad arbitraže
(1) U slučajevima iz člana 33. stav 2. Sporazuma arbitraža će se odrediti na sljedeći način:
a) svaka država ugovornica će imenovati arbitra u roku od jednog mjeseca od prijema zahtjeva za arbitražu. Ta dva arbitra će imenovati trećeg arbitra koji nije državljanin nijedne od država ugovornica, i to u roku od dva mjeseca od datuma kad je država ugovornica, koja je posljednja imenovala svog arbitra, službeno obavijestila drugu državu ugovornicu o imenovanju svog arbitra;
b) ukoliko jedna ili druga država ugovornica ne imenuju svog arbitra u propisanom roku, druga država ugovornica može zamoliti predsjednika Međunarodnog suda pravde u Hagu ili, ako je predsjednik državljanin jedne od država ugovornica, potpredsjednika ili po položaju sljedećeg člana ovog suda, koji nije državljanin nijedne od država ugovornica, da on imenuje arbitra. Sličan će se postupak donijeti na zahtjev jedne ili druge države ugovornice ukoliko se arbitri ne budu mogli sporazumjeti o imenovanju trećeg arbitra.
(2) Arbitražni sud sam određuje svoj postupak. Troškove postupka snosit će obje države ugovornice u jednakim dijelovima.
VI. DIO
KONAČNA ODREDBA
Član 18.
Početak važenja
Ovaj administrativni dogovor stupa na snagu istovremeno sa Sporazumom.
Sastavljeno u Sarajevu 7. novembra 2007. godine u dva izvornika, na slovenačkom jeziku i službenim jezicima Bosne i Hercegovine – bosanskom, hrvatskom i srpskom jeziku, pri čemu su svi tekstovi jednako vjerodostojni.
Za Ministarstvo zdravlja Republike Slovenije
i Ministarstvo rada, porodice i socijalnih poslova Republike Slovenije
Nataša Vodušek s.r.
Za Ministarstvo civilnih poslova Bosne i Hercegovine
Sredoje Nović s.r.
3. člen
Za izvajanje sporazuma in administrativnega dogovora skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 540-01/07-24/2
Ljubljana, dne 2. aprila 2008
EPA 1944-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
(1) Besedilo sporazuma in administrativnega dogovora v hrvaškem in srbskem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
