– organizacijam civilne družbe, – organizacijam strokovne javnosti in – nevladnim organizacijam, da predlagajo predstavnike javnosti v senatih za reševanje pritožb, ki jih lahko podajo posamezniki, če menijo, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njihove pravice ali svoboščine. Zakon o policiji v 28. členu določa, da mora vsako pritožbo, podano zoper policista, najprej obravnavati in preveriti vsa dejstva v zvezi z njo, vodja organizacijske enote policije, v kateri dela policist, na katerega se pritožba nanaša. Z ugotovitvami seznani pritožnika, ki se v primeru strinjanja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije lahko odloči, da je s tem postopek reševanja pritožbe zaključen. V primeru, da se pritožnik ne strinja z ugotovitvami vodje organizacijske enote policije, kakor tudi v primerih, ko iz pritožbe izhaja sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora vodja organizacijske enote policije celoten spis takoj odstopiti Ministrstvu za notranje zadeve, ki vodi nadaljnji postopek reševanja pritožbe. Reševanje pritožb na ministrstvu se izvaja v senatih, ki jih sestavljajo trije člani, in sicer: – pooblaščenec ministra in – dva predstavnika javnosti. 1. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije na regionalni ravni, na predlog lokalnih skupnosti z območja posamezne policijske uprave imenuje in razrešuje minister za notranje zadeve. Število predstavnikov posamezne lokalne skupnosti je določeno s posebnim pozivom, ki bo poslan občinam. 2. Predstavnike javnosti, ki sodelujejo pri reševanju pritožb nad delom delavcev policije z generalne policijske uprave, na predlog organizacij civilne družbe, organizacij strokovne javnosti in nevladnih organizacij imenuje in razrešuje minister. Na predlog teh organizacij bo minister imenoval skupaj 15 predstavnikov. V primeru, da število predlaganih predstavnikov javnosti presega razpisano število, organizacije civilne družbe, strokovne javnosti in nevladne organizacije z medsebojnim sodelovanjem izvedejo izbor izmed predlaganih članov. Če izbora ne opravijo v določenem času, opravi izbor minister in izbrane predstavnike imenuje na listo članov s sklepom. Pri izboru imajo prednost kandidati, ki so jih predlagale organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom človekovih pravic in svoboščin. Predlagateljem predstavnikov javnosti v senatih za reševanje pritožb predlagamo upoštevanje kriterijev, kot so: 1. polnoletni državljan Republike Slovenije, 2. da ni v kazenskem postopku, 3. da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in 4. aktivno obvlada slovenski jezik. Aktivni predstavniki policije in funkcionarji reprezentativnih sindikatov policistov ne morejo biti predstavniki javnosti v senatih. Predstavniki javnosti bodo imenovani za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pred potekom dobe so predstavniki javnosti, ki so člani senata, lahko razrešeni z liste članov senata na lastno željo, na obrazloženo zahtevo predlagatelja in s sklepom ministra, če se član senata neupravičeno ne udeleži dveh zaporednih sej senata. Predstavnikom javnosti, ki sodelujejo v senatih, pripada za udeležbo na seji senata sejnina v višini zneska dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur, ki velja za delavce in funkcionarje v državnih organih Republike Slovenije. Na podlagi zahtevka pripada članom senata za prihod na sejo povračilo prevoznih stroškov z javnim prevoznim sredstvom oziroma povračilo kilometrine v višini, ki je določena za primer povračila prevoza na in z dela. Na podlagi zahtevka delodajalca se članu senata povrne znesek plače, ki ga je prejel za čas, ko je sodeloval na seji senata. Podrobnejši postopek reševanja pritožb je določen v Pravilniku o reševanju pritožb. Rok za podajo predlogov za predstavnike javnosti v senatih za reševanje pritožb je 30 dni po objavi v sredstvih javnega obveščanja. Predlogi se pošljejo na Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Ljubljana, Štefanova ulica 2.