Seja komisije/žirije 17. in 18. april 2008 Kraj: Osnovna šola Bad Radkersburg, 8490 Bad Radkersburg, Avstrija Začetek 1. dneva seje komisije: 17. april ob 10:45, konec 1. dneva seje komisije: ob 19:45. Začetek 2. dneva seje komisije: 18. april ob 9:30, konec 2. dneva seje komisije: ob 21:00. Prisotni: glej seznam prisotnih. Prisotni člani komisije/žirije: prof. Andrea Cejka, dipl. inž. (predsednik), profesor za krajinsko arhitekturo na Visoki šoli HSR za tehniko Rapperswil, Švica; krajinski arhitekt, Vienna-Berlin Stanka Dešnik, dipl. inž., udika, krajinska arhitektka (ZAPS), direktorica Krajinskega parka Goričko Aleksander Ostan, dipl. inž., udia, arhitekt, Ljubljana (ZAPS), IODAL, DUPPS, Urbosvet LJ, komisija za arh. in oblikovanje (MK) dr. Andreas Mayer, dipl. inž., arhitekt, Gradec KR Peter Merlini, župan Bad Radkersburga Anton Kampuš, župan Gornje Radgone dr. Franz Gmeindl, upokojeni direktor občinskih uradov dr. Tatjana Fulder, dipl. ing, direktorica razvojne agencije (PORA) red. univ. prof. Richard Stiles, dipl. inž., krajinski arhitekt, direktor Instituta za urbanizem, krajinsko arhitekturo in projektiranje, TU Dunaj (18. 4.) Prisotni svetovalci: dr. Norbert Baumann, Deželni urad vlade Štajerske, Odd. 19 B Obrambno urejanje voda in finančno načrtovanje zemlje mag. Rok Fazarinc, univ. dipl. inž. grad. IZV Daniel Kampus, dipl. inž., svetovalec za oblikovanje Bad Radkersburga, Urad deželne vlade avstrijske Štajerske, Odd. 13 B Gradbena regulativa in pravila načrtovanja prostora Jože Novak, dipl. inž., ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) Sabina Franko, udika, krajinska arhitektka, MOP, direktorat za okolje Zadržani: prof. Jean-Marie Corneille Meuwissen, član komisije za glavno nagrado, se je opravičil prof. Richard Stiles, član komisije za tolažilne nagrade, se je opravičil za 17. 4., prisoten 18. 4. mag. Ina Šuklje, glavna članica komisije, se je opravičila, zastopala jo je članica žirije za nagrade Stanka Dešnik, dipl. inž. Daniel Kampus, dipl. inž., svetovalec za prostorsko načrtovanje, Urad deželne vlade avstrijske Štajerske, se je opravičil za 18. 4., prisoten 17. 4. Josef Novak, svetovalec za vodno gospodarstvo, se je opravičil za 17. 4., prisoten 18. 4. Natalija Fon Boštjančič, svetovalka, zastopala jo je namestnica svetovalke Sabina Franko; Ministrstvo za okolje in prostor Damjan Holc, poročevalec, se je opravičil Neva Urek Sulič, svetovalka za spomeniško varstvo, ZVKD OE Maribor; odsotna Miran Krivec, udika; svetovalec za krajinsko arhitekturo/spomeniško varstvo, ZVKD OE Mb; odsoten Igor Pivec, svetovalec za urbanizem; Občina Gornja Radgona, odsoten Simultano prevajanje: ga. Evelyn Dreo, firma Allesprachen, Gradec Zapisnikarica Agnes Feigl, dipl. inž., freiland Umweltconsulting ZT-GmbH Priloge zapisnika Priloga 1: Izjava na ravni strokovnega sodelavca (vodno gospodarstvo), Rok Fazarinc Priloga 2: Izjava na ravni strokovnega sodelavca (vodno gospodarstvo), dr. Norbert Baumann Dnevni red 1. dneva seje komisije: 1. Potrditev prof. Cejke za predsednico komisije 2. Otvoritev seje, ki jo vodi prof. Cejka 3. Ugotavljanje prisotnosti 4. Ugotavljanje sklepčnosti 5. Izključitev pristranskosti 6. Določitev jezika 7. Predstavitveni krog in določitev glasovalne pravice 8. Določitev poteka Prof. Cejka je namesto zaradi bolezni odsotnega prof. Jean-Marie Corneille Meuwissena soglasno potrjena za predsednika komisije. Član komisije za tolažilne nagrade prof. Richard Stiles se zaradi prepozne odpovedi prof. Meuwissena ni mogel pravočasno udeležiti seje. Vprašanje pristranskosti: Člani komisije niso v nobenem primeru pristranski. Določitev jezika za sejo komisije: Vsak član komisije govori v svojem domačem jeziku. Ga. Dreo prevaja slovensko-nemško. Določitev poteka: – Predstavitev projektnih podatkov brez ocen predhodnih revizij. – Arh. Mayer zahteva izročitev in predstavitev kratkega opisa projektov. Komisija je sprejela predlog predhodne komisije glede izročitve kratkega opisa in kratkega referata brez ocene projektov. – 30 minut za individualno intenzivno preučitev natečajnih prispevkov: vsak član komisije v okviru kolegija komisije obravnava 1-2 projekta upoštevaje kriterije ocenjevanja – 2. krog: V postopku izločanja je potrebno določiti projekte za 2. krog ocenjevanja. Možnost za umik posameznih projektov je soglasno sprejeta. Glasovanje o dobitnikih nagrad mora potekati po naraščajočem vrstnem redu: 3 – 2 – 1 Razdelitev denarnih nagrad: V skladu z razpisom je načeloma možna prerazporeditev. Prof. Cejka priporoča določitev jasnega postopka po vsebinskih, kvalitativnih merilih ocenjevanja. G. Ostan predlaga, če je le mogoče, podelitev 1., 2. in 3. nagrade v obeh kategorijah. Sledi poročilo predhodne revizije. Anonimnost: Vsi oddani projekti se za postopek odločanja komisije predstavijo anonimno. Po kratki diskusiji sledi predlog prof. Cejke: Vsi projekti ostanejo za ocenjevanje v 1. krogu. Glasovanje: predlog je soglasno sprejet Nadaljnji postopek: 30 minut za individualno proučitev projekta (analiza, izdelava zapisnikaka, priprava ocene projekta) kot priprava za prvi krog ocenjevanja in izločanja v skladu s sprejetimi merili ocenjevanja. G. Ostan predlaga diskusijo po predstavitvi vsakega projekta. Ta način postopka člani komisije po diskusiji enoglasno sprejmejo. 1. krog: Potekajo podrobne razprave ob projektih 1001, 1002, 1003, 1005, 1007. Seja komisije je bila prekinjena ob 19:45. Nadaljevanje seje je dogovorjeno za 18. 4. ob 9. uri. Konec prvega dne. 2. dan seje komisije Začetek ob 9:30 Pozdravni nagovor člana komisije Richarda Stilesa, ki je prvi dan manjkal. Izjavi, da je nepristranski. Nadaljevanje diskusij o projektih 1006, 1004, 1008, 1009, 1010, 1011. Zaključek kroga predstavitev in diskusij ob projektih. Svetovalca Baumann in Novak se poslovita ob 12:50. Postopek izločanja: Člani komisije imenujejo vse projekte, ki bodo nadalje obravnavani v 2. krogu. Za neimenovane projekte član komisije Mayer predlaga, da se izločijo, in sicer projekti 1001, 1002, 1008. Predlog je soglasno sprejet. V postopku ocenjevanja ostanejo projekti: 1003, 1004, 1005, 1006, 1007, 1009, 1010, 1011. Sledi diskusija o podelitvi priznanj. Prof. Cejka predstavi predlog za priznanje projektu 1006 za lokalno specifičen, umetniški pristop z uporabo svetlobe. Glasovanje: 8 za, 1 vzdržan. Predlog g. Mayerja za podelitev priznanja projektu 1010 za družbeno-politični pristop in za predlog, kako povezovati mesti ne le na urbanistični ravni ter ravni načrtovanja prostora, ampak tudi kot potrditev že izvedenih postopkov medsebojnih komunikacij in dogovorov na ravni obeh občin. Glasovanje: 3 za, 4 proti, 2 vzdržana Podelitev priznanja projektu 1010 je zavrnjena. Predlog g. Ostan: priznanje projektu 1004 za sicer že viden, a zanimiv konceptualni pristop oziroma predlog prostorske instalacije, ki v simbolen proces ustvarjanja vključuje prebivalce in institucije z obeh strani meje. Glasovanje: 5 za, 1 proti, 3 vzdržani – predlog je sprejet. Predlog prof. Cejka za podelitev priznanja projektu 1005 za kontekstualen, analitičen pristop k zastavljeni nalogi v smislu topografije, podnebja, vode, urbanizma in krajinskih struktur za obe mestni področji. Glasovanje: 4 za, 1 proti, 4 vzdržani – predlog je sprejet. Predlog g. Stilesa za podelitev priznanja projektu 1009 za metodični pristop k analizi in obravnavi tematike smiselnih ravni, kot npr. doživljanje sončnega zahoda na posebnem kraju. Glasovanje: 5 za, 4 vzdržani – predlog je sprejet. Skupaj 4 priznanja v posebnih kategorijah: Projekti 1004, 1005, 1006, 1009 Predlog g. Kampuš: 3. mesto za kategorijo celovitega koncepta 1:5000 urbanizem/krajina: projekt 1003. Predlog je soglasno sprejet. Predlog g. Kampuš: 3. mesto za projekt 1003 v kategoriji podrobnejšega oblikovanja prostora 1:1000. Glasovanje: 7 za, 1 proti, 1 vzdržan – predlog je sprejet. Predlog g. Merlini: 2. nagrada v kategoriji nadrejenega koncepta: Projekt 1007. Sledi prekinitev seje od 13.30 do 14:00. Projekta 1007 in 1011, predlagana za podelitev 1. in 2. nagrade, se ponovno izčrpno obravnavata v skladu z merili ocenjevanja. Merila ocenjevanja: – Konceptualna merila – Urbanistično planiranje in merila oblikovanja ter krajinsko načrtovanje in merila oblikovanja – Gospodarska in ekološka merila Glasovanje za 1. nagrado v obeh kategorijah. Predlog g. Kampuš: Podelitev 1. nagrade v kategoriji nadrejenega koncepta (1:5000) projektu 1007. Predlog je soglasno sprejet. Predlog g. Kampuš: 1. nagrada v kategoriji oblikovanja prostora (1:1000) prejme projekt 1011. Predlog je soglasno sprejet. Predlog g. Merlini: 2. nagrada za nadrejeni koncept gre v roke projektu 1011. Predlog je soglasno sprejet. Predlog g. Merlini: 2. nagrada v kategoriji oblikovanja prostora gre v roke projektu 1007. Predlog je soglasno sprejet. Župan Kampuš zapusti sejo ob 16. uri. Za njegovega zastopnika je imenovan A. Ostan. Ko so pripravljeni kratki opisi vseh projektov, se formulira, prebere in v ločenem zapisniku zabeleži zapis za oba zmagovalna projekta. Potem ko je prebrana razvrstitev projektov, se odprejo dopisi avtorjev projektov in sledi obveščanje dobitnikov 1., 2. in 3. nagrade po telefonu oziroma elektronski pošti. Predsednica komisije prof. Cejka je sejo zaključila ob 21:00. Ocene komisije za projekte Projekt 1001 Osnovni koncept upošteva vse parametre in predlaga povezavo med mestoma s tremi novimi mostovi, z dvigalom na grad, z zelenimi površinami, s široko sprehajalno potjo, s kulturnim programom, s športnimi površinami, s privezi in z vizualnimi povezavami. Urbanistični koncept je predstavljen zgolj v obliki plakata in v merilu 1:5000 ni konkretiziran. Oblikovanje krajine je predstavljeno brez konkretnih podrobnosti samo kot zelene površine. Kot gospodarski razvoj je predlagana gradnja nakupovalnih središč samo v Bad Radkersburgu, vendar je predimenzionirana. Kot pozitivno z ekološkega stališča se tretirajo predvidene razširitve reke na obeh bregovih. Projekt 1002 Projekt nudi konceptualne predloge rabe za obeh mestni področji, iz katerih pa ni mogoče razbrati bistvenih pozitivnih novosti za nadgradnjo na področju prostega časa in kulture. Potraten predlog porušitve mostu med Bad Radkersburgom in Gornjo Radgono ter glede na lego zamaknjena postavitev novega mostu ni utemeljen in vodi s stališča urbanizma in prometa za Bad Radkersburg v napačno smer. S področja urbanizma in krajinske arhitekture konkretni načrti niso formulirani. Projekt 1003 Širše smernice za celovit in trajnosten razvoj obeh mest so v projektu predstavljene smiselno, vendar ne v podrobnejši obliki. Projekt se zelo skrbno ukvarja z raziskovanjem ožje okolice, na podlagi česar so nastali kakovostni predlogi rešitev, na primer reurbanizacija zgodovinskega mestnega jedra in rekonstrukcija grajskega parka v Gornji Radgoni, oboje s sodobnimi sredstvi. Sistemski predlog za razbremenitev prometa je sicer zelo zanimiv, ob tem tudi preoblikovanje osrednjega mostu, a trenutno nista izvedljiva. Zelo kakovostno je rešena promenada z obrežjem na slovenski strani. Pozitivno je bil ocenjen tudi predlog za celovito osvetlitev ključnih objektov obeh mest in njihovo povezavo. Projekt 1004 Avtorji projekta izhajajo iz stališča, da je projekt le začetek povezovanja mest in da je potreben postopek, ki vključuje več kot samo urbanistične ukrepe. Projekt temelji na 3 elementih: zasaditev 7000 češenj, umeščanje 7000 bazaltnih blokov in izdelava mozaika Evrope na obeh straneh bivših mejnih prehodov. Konkretne lokacije za postavitev kamnov in dreves manjkajo, čeprav predstavljajo močan oblikovalski element. Vendar dobesedni prenos idej ali metoda »copy-paste«, ki ga uporabljajo avtorji projekta na podlagi že realiziranih projektov na Japonskem in v Nemčiji, za Bad Radkersburg in Gornjo Radgono ni sprejemljiv. Projekt 1005 Projekt odlikuje temeljita analiza urbanističnih in krajinskih okvirnih pogojev. Posebno pozornost avtorji projekta posvečajo topografskim in kulturnim sledem. Nadrejeni koncept predlaga dva nova mostova, cestni most na trasi stare železniške povezave in nekoliko sporen most za pešce, ki poteka prečno od termalnega področja do renaturiranih travnikov ob Muri. Obravnavo mestnih jarkov in mestnega parka zaznamuje močna razčlenitev v posamezne geometrijske površine, ki občutno moti enotnost kompleksov, saj vnašajo nemir. Predlog ureditve gledališča na prostem na grajskem griču v Gornji Radgoni – skupaj z novo razgledno teraso – je sicer zanimiv, a ne izhaja iz konkretnih prostorskih danosti. Nove pešpoti z obrežja Mure na grajski grič zaradi strmega vzpona niso realne. Projekt 1006 Projekt kljub temu, da mest ne obravnava celovito urbanistično, zaradi koncepta osvetlitve in novega mestnega trga v Gornji Radgoni daje močan signal za razvoj obeh mest kot skupnega organizma. V središču pozornosti je svetlobno-tehnična uprizoritev mejnega mostu. Mura je poudarjena kot povezovalni element. Razlikovanje med urbanimi in sonaravnimi deli obrežja Mure je izvedeno z različno intenzivno osvetlitvijo. Predlog je pozitivno ocenjen kot spodbuda za nadaljnji postopek preobrazbe obeh polovic mesta. Projekt 1007 Celovit urbanističen koncept obsega v bistvu vsa predlagana področja, sicer z različno intenzivnostjo, vendar večinoma z jasno razpoznavno strukturo. Na bilateralnem področju poglablja približevanje delov obeh mest in bistvenih stavb z odpiranjem vizualnih povezav. Pri oblikovanju obrežja se zelo dobro menjavajo zelo dominantne urbane oblike z naravnimi oblikami, ki nato na zahodu in na vzhodu obeh mest prehajajo v naravne obrežne travnike. Funkcija osrednje in nespremenljive postavke – obstoječi most – je potrjena, na obeh straneh pa se zagotovijo novi odprti urbani prostori, ki zaradi ukinitve mejnih prehodov dobivajo nov pomen. Prikaz kulture vina na grajskem griču tudi na severnem pobočju sicer ni smiselna, a opozarja, da bi morala tematika vina zaznamovati obe mesti prav tako kot v preteklih stoletjih. Obrežje v Gornji Radgoni je oblikovano zelo urbano in bi lahko skupaj s starim mestnim jedrom predstavljalo poseben izziv za oblikovanje stičišča celotnega prostora. Zgostitev jugovzhodnega območja Gornje Radgone je koncept, ki je v praksi postopoma izvedljiv. Tematika razširitve Mure na zahod in vzhod mesta je v predlogu sicer samo nakazana, vendar predstavlja dobro izhodišče za izdelavo dokončnih projektov v sodelovanju z odgovornimi oddelki za vodno gospodarstvo. Projekt 1008 Projekt sledi ergonomskemu konceptu zraščanja obeh mest, ki naj bi se izrazil v organskih oblikah iz vodnih površin in zelenih koridorjev. Obe mesti naj bi več naredili za pešce, ti pa naj bi se tudi več športno udejstvovali. Avtorji projekta predlagajo gojenje avtohtonih rastlin, rešitve pa nudijo tudi ekstenzivne športno-igralne površine za mlade. Vodni nasip je prenovljen in bi lahko nudil koristne zelene površine. Iz ekološkega stališča je nakazana razširitev pretoka Mure, ki pa pušča kar nekaj odprtih vprašanj. Urbanistični načrt ni prepričljiv. Projekt 1009 Avtorji s pomočjo metodološke analize prikazujejo pomen javnih zelenih površin za mestno tkivo. Pri tem v konkretnih situacijah predlagajo različne ukrepe, med drugim »sunset line« in razširitev grajskega parka do obstoječega mostu. Pozitivno. Projekt 1010 – public dictionary Projekt »public dictionary« ne poskuša vzpostaviti povezave med obema deloma mesta z načrtovalskimi ukrepi, ampak predvsem z družbeno-političnimi pobudami (jezik, gospodarstvo, psihogeomorfologija). Projekt 1011 Projekt 1011 je zanimiv že na celoviti urbanistični ravni, ša posebej pa ga odlikuje intenzivno in kakovostno ukvarjanje s pomembnimi zelenimi površinami obeh mest, ki jih analizira tako v velikem merilu (M1:5000), kot tudi v podrobnostih (M1:1000). Z enostavnimi, a učinkovitimi rešitvami so predstavljene njihove medsebojne povezave. Koncepti oblikovanja vključujejo posege od renaturacije Mure, konkretnih ukrepov v mestnem jarku, v mestnem parku, na grajskem griču, preko zanimivih rešitev reurbanizacije historičnega mestnega jedra v Gornji Radgoni, zasaditvi drevoredov kot izstopajočih mestnih elementov, pa vse do podrobnih predlogov, v katerih so dobro razvidni kakovostno zastavljeni ambienti. Predlagana prometna rešitev z obstoječim mostom kot cono za pešce in z nadomestno zgrajenim mostom za promet na stari železniški trasi predstavlja zanimiv urbanističen predlog, ki pa se zaradi trenutnih danosti v bližnji prihodnosti ne zdi izvedljiv. Rezultat natečajnega postopka Po odpravi anonimnosti z odpiranjem dopisov o avtorstvu na seji komisije za podelitev nagrad je rezultat naslednji: Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Objava rezultatov natečaja Javna razstava natečajnih projektov bo potekala od 5. 6. do 29. 6. 2008 na mejnem mostu med Bad Radkersburgom in Gornjo Radgono. Otvoritev razstave bo dne 5. 6. ob 18. uri. Za točnost zapisnika: Zapisnikar Aleksander Ostan, UDIA Namestnik zapisnikarja dr. Andreas Mayer, UDI