1. Splošna določba: ta merila Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo poleg meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) uporablja pri akreditaciji študijskih programov za izobraževanje učiteljev. Z njimi sta določena tudi struktura in obseg (kreditno ovrednotenje) pedagoško-andragoškega izobraževanja (v nadaljevanju: pedagoškega usposabljanja). 2. Študijski programi za izobraževanje učiteljev Študijski programi za izobraževanje učiteljev so študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje na študijskem področju (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev, v katerih se na ustrezen vzporedni, zaporedni ali integralni način povezujejo: – vede o vzgoji in izobraževanju, – discipline, na katerih temeljijo specifična predmetna področja, ki se poučujejo v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: šolah), – predmetne oziroma specialne didaktike ter – pedagoška praksa. Mednje spadajo: a) študijski programi druge stopnje, po katerih se pridobi strokovni naslov magister profesor ali magistrica profesorica, in sicer: – magistrski študijski programi, ovrednoteni s 60 do 120 KT oziroma tako, da skupaj s študijskim programom prve stopnje obsegajo 300 KT (trajajo pet let), – enoviti magistrski študijski programi, ovrednoteni s 300 KT; b) študijski programi prve stopnje za učitelje strokovnoteoretičnih predmetov oziroma programskih enot v poklicnih oziroma strokovnih šolah, ovrednoteni z najmanj 240 KT; c) študijski programi prve stopnje za predšolsko vzgojo, ovrednoteni s 180 KT; d) študijski programi za izpopolnjevanje, to so programi za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in drugi pedagoški programi, ovrednoteni z najmanj 60 KT. Študijski programi za izobraževanje učiteljev iz točk a in b so praviloma dvopredmetni, izjemoma pa eno - ali večpredmetni. V dvo - ali večpredmetnih študijskih programih morajo biti natančno razvidni deleži pedagoškega usposabljanja (sestavljenega v skladu s 3. in 4. točko meril). Ti so lahko vzporedni s predmeti matične discipline ali pa integrirani vanje. 3. Struktura in kreditno ovrednotenje pedagoškega usposabljanja v študijskih programih za pridobitev izobrazbe oziroma v programih za izpopolnjevanje. Pedagoško usposabljanje v ustrezni povezavi s študijem predmeta oziroma predmetov, ki se poučujejo, zagotavlja pridobitev kompetenc, potrebnih za učinkovito opravljanje učiteljskega poklica. Ovrednoteno je z najmanj 60 KT in obvezno vsebuje: – pedagoško-psihološko znanje z elementi razvojne in pedagoške psihologije, pedagogike, andragogike in obče didaktike, – predmetne oziroma specialne didaktike v povezavi s študijem matične discipline ter – pedagoško prakso. 4. Pedagoška praksa Pedagoška praksa v šoli kot obvezni sestavni del pedagoškega usposabljanja mora biti ovrednotena z najmanj 15 KT. Organizira in izvaja se po načelu reflektivne prakse in mora študentom omogočati integracijo predmetno-vsebinskega in pedagoško-profesionalnega znanja s postopnim vpeljevanjem v poučevanje in poklic učitelja. Študentom s pedagoškimi izkušnjami se lahko praksa prilagodi po vsebini in obsegu. 5. Kompetence, pridobljene po študijskih programih za izobraževanje učiteljev Diplomanti študijskih programov za izobraževanje učiteljev morajo biti sposobni povezati in uporabiti pridobljeno znanje v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se tesno povezujejo tri sestavine: spoznavna (znanje in razumevanje), akcijska (poklicne sposobnosti) in čustveno-motivacijska (stališča in vrednote). Pridobiti si morajo predvsem naslednje splošne kompetence: a) Sposobnost sodelovanja: – samozaupanje, samostojnost in odgovornost pri stikih z drugimi, – sporazumevalna zmožnost, – veščine skupinskega dela z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti, – sposobnost premisleka o različnih sistemih vrednot, – sposobnost za učinkovito reševanje problemov. b) Učinkovito poučevanje: – načrtovanje in upravljanje časa, – obvladanje strategij poučevanja/učenja in različnih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja, – upoštevanje razvojnih značilnosti ter posebnosti otrok, dijakov, odraslih udeležencev izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: učencev) za spodbujanje uspešnega učenja, – razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje, – uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih. c) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi): – z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju, – s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence, – na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni. č) Usposobljenost za stalen poklicni razvoj (vseživljenjsko izobraževanje): – sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja, – izboljšanje kakovosti svojega dela z razvijanjem študijskih in raziskovalnih veščin, – sporazumevalna zmožnost, odprtost za nasvete in sodobna dognanja v svojem poklicnem okolju, usposobljenost za razvijanje in ustvarjanje znanja. d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob – dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole. 6. Doktorski študijski programi V doktorskih študijskih programih na študijskem področju (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev se integralno povezujejo: – vede o vzgoji in izobraževanju, – discipline, na katerih temeljijo specifična predmetna področja, ki se poučujejo v šolah, ter – predmetne oziroma specialne didaktike. Doktorski študijski programi na tem področju so oblikovani tako, kot je določeno v 33. in 35. členu Zakona o visokem šolstvu. Individualno raziskovalno delo je usmerjeno v teoretična in praktična vprašanja iz vzgoje, izobraževanja oziroma poučevanja. 7. Uveljavitev meril: ta merila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem njihove uveljavitve prenehajo veljati Merila za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, sprejeta 9. 6. 1995 (Uradni list RS, št. 34/95), in dopolnitve, sprejete 10. 9. 2004 (Uradni list RS, št. 101/04).