I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje naslednjih ukrepov prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji: a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij Sredstva po tem javnem razpisu so namenjena kot pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela škodo zaradi prenehanja delovanja Tovarne sladkorja Ormož, d.d. in so opustila pridelavo sladkorne pese za predelavo v sladkor. Višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji, znaša 5.800.543,50 EUR javnih sredstev. Sredstva bremenijo proračunsko postavko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: PP 9257 Reforma sladkorja 07–13 EU, v višini 5.800.543,50 EUR. Sredstva se v celoti financirajo iz Začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti, ki je del Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 100%. Vse naložbe po tem razpisu, morajo biti zaključene najkasneje do 30. 6. 2010. II. Vlagatelji II/1. Ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki so v referenčnem letu 2006: a) prejela predhodno plačilo za sladkor ali b) imela s Tovarno sladkorja Ormož, d.d., podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese in niso prejela predhodnega plačila za sladkor ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev po tem javnem razpisu. Kmetijska gospodarstva iz točke b) prejšnjega odstavka uveljavljajo velikost za površine, ki so jih imela zasejane s sladkorno peso. K svoji vlogi morajo priložiti naslednja dokazila, ki se nanašajo na referenčno leto 2006: – setveni list za pridelovanje sladkorne pese ali – kopijo potrdila o opravljeni storitvi pobiranja sladkorne pese in – seznam GERK-ov, na katerih so v referenčnem letu pridelovala sladkorno peso, skupaj s površinami, zasajenimi s sladkorno peso oziroma seznam parcel za kmetijska gospodarstva, ki v letu 2006 še niso bila vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Minimalna skupna površina, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, ne sme biti manjša od 0,30 ha, hkrati pa mora biti minimalna velikost posamezne parcele, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, najmanj 0,10 ha. Če vlagatelj iz točke b prejšnjega odstavka predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da površina presega površino iz pogodbe, se v postopku določitve velikosti zemljišč s sladkorno peso upošteva le površina, navedena v pogodbi. II/2. Ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij Vlagatelji so podjetja, ki imajo ob oddaji vloge dejavnost registrirano kot: 1. dopolnilno dejavnost na kmetiji, 2. samostojni podjetnik posameznik, 3. gospodarsko družbo ali 4. zadrugo. Odgovorna oseba podjetja iz prejšnjega odstavka je član kmetijskega gospodinjstva, ki živi na naslovu kmetijskega gospodarstva in izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev po tem javnem razpisu. Odgovorna oseba je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali samostojni podjetnik posameznik, zakoniti zastopnik gospodarske družbe ali zadruge. Kmetijsko gospodinjstvo sestavljajo člani kmečke družine, ki živijo na naslovu kmetijskega gospodarstva in sicer: – nosilec kmetijske dejavnosti, – njegovi potomci ali njegovi posvojenci in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, – njegovi vnuki oziroma potomci njegovih posvojencev in njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji, – njegov zakonec ali zunajzakonski partner, – njegovi bratje in sestre ter njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji in njihovi potomci, – njegovi starši, – njegovi stari starši, – posvojitelj. Kmetijsko gospodarstvo je moralo v referenčnem letu 2006: a) prejeti predhodno plačilo za sladkor ali b) imeti s Tovarno sladkorja Ormož, d.d., podpisano pogodbo o odkupu sladkorne pese in ni prejelo predhodnega plačila za sladkor. Kmetijska gospodarstva iz točke b) prejšnjega odstavka uveljavljajo velikost za površine, ki so jih imela zasejane s sladkorno peso. K svoji vlogi morajo priložiti naslednja dokazila, ki se nanašajo na referenčno leto 2006: – setveni list za pridelovanje sladkorne pese ali – kopijo potrdila o opravljeni storitvi pobiranja sladkorne pese in – seznam GERK-ov, na katerih so v referenčnem letu pridelovala sladkorno peso, skupaj s površinami, zasajenimi s sladkorno peso oziroma seznam parcel za kmetijska gospodarstva, ki v letu 2006 še niso bila vpisana v register kmetijskih gospodarstev. Minimalna skupna površina, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, ne sme biti manjša od 0,30 ha, hkrati pa mora biti minimalna velikost posamezne parcele, na kateri je bila sladkorna pesa posejana, najmanj 0,10 ha. Če vlagatelj iz točke b prejšnjega odstavka predloži dokazila, iz katerih je razvidno, da površina presega površino iz pogodbe, se v postopku določitve velikosti zemljišč s sladkorno peso upošteva le površina, navedena v pogodbi. III. Predmet podpore III/1. Ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Podpore bodo dodeljene naložbam v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, podpisane v Rimu 25. marca 1957 (11957E) (v nadaljnjem besedilu: priloga I k pogodbi), vključno z naložbami, namenjenimi izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Z ukrepom se bodo podpirale naložbe posameznih kmetijskih gospodarstev (individualne naložbe) in naložbe dveh ali več kmetijskih gospodarstev, organiziranih v združenjih kmetijskih gospodarstev in registriranih v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali zadruge. Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k pogodbi in so upravičeni do podpor je objavljen na spletnih straneh www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Predmet podpore so naslednje naložbe v lastno primarno kmetijsko proizvodnjo: 1. naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke za prirejo mleka, mesa in jajc; 2. naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje in izločke za nastanitev domačih živali, ki niso vključene v okviru predhodne alineje; 3. naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; 4. naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.), ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin, ter za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah in pripadajočo opremo; 5. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010; 6. naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanju storitev s kmetijsko mehanizacijo; 7. naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; 8. nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma storitve s kmetijsko mehanizacijo, skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov; 9. nakup kmetijskih zemljišč, ki ne presega 10 odstotkov vrednosti celotne naložbe; 10. prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in hmeljišč; 11. nakup in postavitev mrež proti toči; 12. naložbe v postavitev pašnikov in obore za nadzorovano pašo domačih živali in gojene divjadi; 13. naložbe v izvedbo agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih pri izvedenih komasacijah; 14. naložbe v namakalno infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, kamor spada tudi namakalna oprema, ki lahko pomeni samostojno naložbo in v gradnjo pripadajočih vodnih virov; 15. naložbe v cestno in vodno infrastrukturo, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih. Glede na obseg naložb bo podpora dodeljena: – enostavnim naložbam, katerih skupna vrednost, vključno z DDV, ne presega 50.000 EUR, in – zahtevnim naložbam, katerih skupna vrednost, vključno z DDV, presega 50.000 EUR. III/2. Ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij Predmet podpore so naložbe v: 1. proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnim znanjem, kakor je opredeljeno v četrtem odstavku Priloge K Uredbi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05) in skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07), Priloga I (v nadaljevanju: SKD 2008), 2. proizvodne dejavnosti, povezane s predelavo proizvodov, ki niso opredeljeni v prilogi I k pogodbi in drugih nekmetijskih proizvodov, skladno z SKD 2008, Področje C »Predelovalne dejavnosti«, razen Oddelek 10 »Proizvodnja živil«, 11 »Proizvodnja pijač« in 12 »Proizvodnja tobačnih izdelkov«, 3. pridobivanje energije iz obnovljivih virov na kmetiji za prodajo, skladno z SKD 2008, Področje D »Oskrba z električno energijo, plinom in paro«, 4. prodajne dejavnosti, povezane s proizvodnimi dejavnostmi (specializirane trgovine za prodajo pridelkov in izdelkov iz lastne proizvodnje in z okoliških kmetij), 5. storitvene dejavnosti: – turizem in sicer gostinske nastanitvene dejavnosti (SKD 2008, Priloga I, oddelek 55), dejavnosti strežbe jedi in pijač (SKD 2008, Priloga I, oddelek 56) in druge negostinske dejavnosti, skladno z Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05), – postavljanje ostrešij in krovska dela (SKD 2008, Priloga I, razred 43.91, ob uporabi tradicionalnih materialov lesa, slame in kamenja), – računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti (SKD 2008, Priloga I, oddelek 62), – druge informacijske dejavnosti (SKD 2008, Priloga I, oddelek 63), – računovodske, knjigovodske dejavnosti; davčno svetovanje (SKD 2008, Priloga I, oddelek 69,2), – podjetniško in poslovno svetovanje (SKD 2008, Priloga I, oddelek 70.22), – izobraževanje (SKD 2008, Priloga I, razred 85.10, 85.52 in 85.59), – zdravstvo in socialno varstvo (SKD 2008, Priloga I, razred 86.21, 86.22, 86.23 in 86.90, oddelek 87 in 88), – popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo (SKD 2008, Priloga I, oddelek 95). IV. Pogoji za dodelitev sredstev IV/1. Ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. IV/1.1. Splošni pogoji za dodelitev sredstev 1. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi na posameznem obrazcu morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge in morajo biti medsebojno usklajeni, resnični in točni. 2. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Kolikor je vlagatelj kmetija, morajo biti v registru kmetijskih gospodarstev poleg nosilca kmetije vpisani tudi drugi člani kmetije, ki delajo na kmetiji. 3. Skladno z določili točke a) prvega odstavka 26. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1698/05/ES, mora naložba prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva in sicer: – Podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto prihodek se šteje prihodek v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2006 v višini 6262 EUR. Če kmetijsko gospodarstvo mladega kmeta, ki je prejel podporo za prvi lastniški prevzem kmetije na podlagi predpisa, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, ob predložitvi vloge še ne izvaja kmetijske dejavnosti, mora biti ta pogoj glede gospodarske vitalnosti izpolnjen najkasneje ob zaključku naložbe. – Vrednost proizvodnje se bo prikazalo na dva načina in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in z pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva. – Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb (B. Podatki o naložbi, Poglavje IV. Utemeljitev naložbe), oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb (Poglavje IV. Utemeljitev naložbe). – Pri zahtevnih naložbah mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je skupni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. – Pri izračunu obsega dela upoštevamo, da za eno PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj z 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); najeta delovna sila (1 PDM); upokojenec (0,5 PDM); redno zaposlen izven kmetije (0,5 PDM); dijak ali študent (0,3 PDM); druge osebe na kmetijskem gospodarstvu (1 PDM). Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno. Za drugo osebo na kmetijskem gospodarstvu, ki uveljavlja 1 PDM se prizna oseba v aktivni življenjski dobi, ki je zdravstveno zavarovana za opravljanje kmetijske dejavnosti. 4. Skladno z točko b) prvega odstavka 26. člena Uredbe Sveta 1698/05/ES, mora biti naložba v skladu s standardi Skupnosti s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin in dobrega počutja živali, na katere se nanašajo predpisane zahteve ravnanja iz Priloge 1 k Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 21/05, 114/05, 76/06, 34/07 in 66/07), ki veljajo za takšno naložbo: – Pri naložbah, katerih namen je izpolnjevanje standardov Skupnosti, se podpora lahko dodeli le naložbam za izpolnjevanje novo uvedenega minimalnega standarda Skupnosti za dobro počutje živali, ki je za kmetijska gospodarstva postal obvezen s 1. 1. 2007. V tem primeru se kmetijskim gospodarstvom lahko zagotovi obdobje mirovanja za uskladitev s standardom, ki pa ne presega 36 mesecev od datuma s katerim je postal standard za kmetijsko gospodarstvo obvezen. – Mladim kmetom, ki prejmejo podporo za mladega kmeta v skladu s predpisom, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma, ko je mladi kmet prvič lastniško prevzel kmetijo. – Seznam minimalnih standardov Skupnosti za posamezno vrsto navedenih naložb iz poglavja III/1. tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. 5. Kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih posebnih ciljev ukrepa: – uvajanja novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; – usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje standardov Skupnosti za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; – stabilizacije dohodkov na kmetijskih gospodarstvih. 6. Prispevek naložbe k izpolnjevanju navedenih posebnih ciljev ukrepa mora biti razviden iz vloge pri enostavnih naložbah oziroma iz poslovnega načrta pri zahtevnih naložbah. 7. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje mleka, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo do dokončanja naložbe. 8. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. 9. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene ter nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo oziroma napravo trajnih nasadov sadovnjakov in hmeljišč ter ureditev pašnikov in obor za nadzorovano pašo domačih živali oziroma gojene divjadi), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno pogodbo o najemu oziroma zakupu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po zaključku naložbe. – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov, k naložbi. – Določila predhodnih dveh alinej ne veljajo v primerih, ko je vlagatelj kmetija in so lastniki oziroma solastniki nepremičnin družinski člani, ki delajo na kmetiji in so skupaj z nosilcem kmetije člani iste kmetije. 10. Upravičenec je moral v tekočem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo), kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. V primeru, ko je vlagatelj mladi kmet, ki je prejel podporo v skladu z določili 22. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in je prevzel kmetijo v času izven predpisanega roka iz prejšnjega stavka, se ta pogoj nanaša na prejšnjega nosilca kmetijskega gospodarstva. 11. Če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi. 12. Upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se obveže, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev, uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva vsaj v obsegu, ki ga je opredelil v vlogi oziroma s poslovnim načrtom. 13. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidni: – popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, – ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, – predloženo dokazilo o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, pri fazni gradnji. 14. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se bodo od vseh skupnih stroškov nakupa, gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznali le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. 15. Vlagatelj mora najpozneje v 30 dneh od izdaje odločbe o pravici do sredstev začeti spremljati rezultate gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po evropski metodologiji Farm Accountancy Data Network (v nadaljevanju: FADN) in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še pet obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremljajo gospodarjenje na podlagi vodenja knjigovodstva po dejanskih prihodkih in odhodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. 16. Kolikor je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo. 17. Kolikor je vlagatelj kmetija, se morajo vsi računi in dokazila o plačilih glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec. 18. Vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije. 19. Upravičenec mora izvesti naložbo v celoti, kot jo je prikazal z vlogo oziroma poslovnim načrtom. V primeru delne odobritve vloge mora vlagatelj zagotoviti lastna sredstva ter naložbo navedeno v prijavnem obrazcu oziroma poslovnem načrtu izvesti v celoti. 20. Kolikor kmetija za naložbe uveljavlja višji delež podpore iz naslova mladega kmeta, potem morajo biti izpolnjeni pogoji iz 22. člena Uredbe Sveta št. 1698/05/ES, navedena naložba pa mora biti načrtovana v poslovnem načrtu mladega kmeta, na podlagi katerega je mladi kmet prejel podporo za prevzem kmetije. Višje podpore bodo deležni tudi mladi kmetje, ki so prejeli pozitivne odločbe iz naslova ukrepov podpor mladim kmetom za prevzem kmetij, podprtih iz nacionalne sheme pomoči v letih 2005 in 2006, vendar samo za tiste naložbe, ki so jih navedli v takratni vlogi za pridobitev sredstev, in samo v obdobju prvih petih let od lastniškega prevzema kmetij. IV/1.2. Specifični pogoji za dodelitev sredstev a) Nakup nove kmetijske mehanizacije in strojne opreme 1. V primerih, ko je obstoječa kmetijska mehanizacija in strojna oprema na kmetijskem gospodarstvu starejša od: – 10 let za traktorje in ostale pogonske ter transportne stroje, – 8 let za traktorske priključke in ostalo opremo, kot tudi opremo namenjeno za prevoz kmetijskih proizvodov, mora biti nova mehanizacija in strojna oprema za 25% zmogljivejša od obstoječe. 2. Pri nakupu kmetijske mehanizacije in strojne opreme se upošteva maksimalne priznane vrednosti po seznamu kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je naveden v razpisni dokumentaciji. 3. Kolikor vlagatelj uveljavlja podporo za nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je ni na predloženem seznamu, mora pridobiti ponudbe najmanj treh različnih dobaviteljev, ki jih mora priložiti ob predložitvi zahtevka za izplačilo. 4. Za nakup transportne opreme namenjene lastni primarni kmetijski pridelavi se upošteva samo transportna oprema, ki je na seznamu kmetijske mehanizacije in strojne opreme, ki je naveden v razpisni dokumentaciji. b) Nakup kmetijskih zemljišč 1. Nakup kmetijskega zemljišča ne sme predstavljati več kakor 10% skupnih opravičljivih stroškov celotne naložbe. 2. Upravičenec mora pridobiti potrdilo neodvisnega kvalificiranega cenilca, da nabavna cena ne presega tržne vrednosti kmetijskih zemljišč. c) Prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči in sadik, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 2. Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013. 3. Kot prestrukturiranje sadovnjakov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. 4. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake. 5. Upravičenec je upravičen do podpore za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov tudi v primeru, da sadi sadno vrsto, ki je ni v navedenem sadnem izboru, če za to sorto pridobi pozitivno mnenje Kmetijskega inštituta Slovenije. 6. Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih obstoječih sadovnjakov, se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov, ki so starejši od navedenih vrednosti: – pečkarji: 16 let, – koščičarji: 12 let, – jagodičje: 15 let, – lupinarji: 33 let. 7. Pri naložbah v prestrukturiranje ekstenzivnih travniških sadovnjakov se podpira prestrukturiranje samo tistih nasadov ki so starejši od navedenih vrednosti: – slive: 30 let, – jablane: 40 let, – hruške: 50 let, – mešani nasadi: 30 let. 8. Pogoj iz predhodnih dveh točk ne velja v primeru, ko je prestrukturiranje obstoječih sadovnjakov posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov, ki se ne bodo sofinancirali po drugih predpisih. 9. Ob zaključku naložbe mora biti sadovnjak, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisan v evidenco GERK v okviru registra kmetijskih gospodarstev. 10. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju sadovnjakov v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za sadjarstvo. d) Prva postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč, 1. V okviru prve postavitve oziroma prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča, (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev oziroma obnova obstoječe hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada. 2. V primeru prve postavitve oziroma prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik. 3. Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume: – zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja, oziroma – zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, oziroma – izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi, oziroma – sprememba tehnologije pridelave hmelja, oziroma – zamenjava obstoječih lesenih ali betonskih hmeljskih žičnic zaradi zagotavljanja večje stabilnosti konstrukcije ali zaradi spremembe tehnologije pridelave ali zaradi poškodovanja žičnice kot posledice naravne nesreče ali izjemnega pojava. 4. Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 5. Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 6. Za izboljšanje obstoječe starostne strukture hmeljišč v obdelavi oziroma enot hmeljišča v obdelavi se šteje, če se obstoječi sadilni material, ki je starejši od vključno 12 let zamenja s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Obstoječi sadilni material je lahko mlajši od 12 let, če je prestrukturiranje posledica naravne nesreče ali izjemnih pojavov. 7. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilnim material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 8. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 9. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija. 10. Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča. 11. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi oziroma prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. e) Postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi 1. Najnižja obtežba pašnika je 0,5 GVŽ/ha kmetijskih površin na območju celotne Slovenije, razen v kraškem območju (v okviru Območij s posebnimi omejitvami, v sklopu OMD območij 2. osi PRP 2007–2013), kjer je lahko najnižja obtežba pašnika 0,3 GVŽ/ha kmetijskih površin. 2. Vlagatelj mora priložiti načrt pašnika s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, opisom tehnologije paše ter skico pašnika na orto foto posnetku GERKa. 3. Kolikor se naložba nanaša na skupni pašnik, mora biti skupni pašnik vpisan v registru skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota. 4. Kolikor se naložba za postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjad nanaša na pašnik, ki posega na gozdno zemljišče, mora biti za to naložbo pridobljeno soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. 5. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali oziroma postavitev obor za rejo gojene divjadi v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za travništvo ali živinorejo. f) Naložbe v namakanje in izvedba agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih, v okviru izvedenih komasacij oziroma komasacij, ki so v fazi izvedbe 1. Vsa agromelioracijska dela morajo biti izvedena v skladu z veljavno zakonodajo. 2. Pridobljeno mora biti dovoljenje o operativni izvedbi komasacije, ki je postalo pravnomočno s 1. 1. 2000 ali kasneje. 3. Agromelioracijska dela morajo biti skladna z potrjeno idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. 4. Kadar gre za zamenjavo namakalne opreme, mora nova oprema za namakanje zagotavljati 25% manjšo porabo vode na enoto površine. Kolikor naložba v novo opremo za namakanje terja tudi spremembo obstoječega namakalnega sistema, se ti dodatni stroški priznajo le, če so v skladu s predloženim projektantskim predračunom. g) Ureditev cestne in vodne infrastrukture, kamor spada tudi vodovodna infrastruktura na kmetijskih gospodarstvih 1. V okviru tega ukrepa se podpira naložbe v izgradnjo ali obnovo cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, ki leži na območju kmetijskega gospodarstva. 2. Predmet podpore so naslednje vrste naložb: – Izgradnja ali obnova cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, s katero se kmetijsko gospodarstvo povezuje na javno infrastrukturo. V takem primeru mora upravičenec pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, – Izgradnja ali obnova ostalih oblik cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture, skladno s predpisom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, namenjenih za kmetijske namene. 3. Ne glede na določilo iz prve točke pa se kot upravičeni strošek prizna tudi ureditev cestne ali vodovodne infrastrukture, ki leži na drugem kmetijskem gospodarstvu, kolikor je namenjena za služnostno rabo tega kmetijskega gospodarstva, vendar pa pod naslednjimi pogoji: – pridobljeno mora biti soglasje lastnika tega zemljišča in – služnostna raba se mora vpisati v zemljiško knjigo oziroma mora biti podan predlog za vpis služnostne rabe v zemljiško knjigo. 4. Kadar gre za naložbo v ureditev pitne vode na planinah, ki so v zasebni lasti, mora planina izpolnjevati pogoje, ki so določeni v predpisu, ki ureja kmetijsko okoljski program, in se nanašajo na izvajanje planinske paše. 5. Javne poti in ostala javna infrastruktura niso predmet podpore po tem ukrepu. 6. Kadar gre za naložbe v objekte iz 2. točke, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje (enostavni objekti), se vlagatelju lahko prizna prispevek v naravi v višini do 50% celotne priznane vrednosti naložbe v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela nosilca kmetijskega gospodarstva in drugih članov kmetijskega gospodarstva oziroma zagotavljanju lastnega materiala, vendar samo v primeru, če je opravljen nadzor nad opravljenim delom. Nadzor nad opravljenim delom lahko izvede kmetijski svetovalec specialist za živinorejo (gradnje), gradbeni projektant ali cenilec gradbene stroke. h) Naložbe v neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah 1. Do naložb v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov vključno s pripadajočo opremo namenjenih za neposredno prodajo so upravičene le kmetije, ki prodajajo kmetijske proizvode iz lastne primarne pridelave neposredno na eni izmed lokacij kmetije. i) Prispevki v naravi 1. Pri izvedbi naložbe se kot opravičljiv strošek prizna tudi prispevke v naravi upravičenca in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – prispevki vključujejo zagotavljanje opreme ali surovin ali neplačanega prostovoljnega dela, – vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti. 2. V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po normativih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Ne glede na to, pa se eni osebi ne prizna več kot 1.800 ur lastnega dela v enem koledarskem letu. 3. Prispevki v naravi ne smejo presegati 50% vseh upravičenih stroškov, za tiste naložbe, kjer se bo priznal prispevek v naravi. Ne glede na to, pa prispevek v naravi ne sme presegati z računi dokazljive vrednosti. 4. Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. j) Naložbe na področju živinoreje 1. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 84/05 (v nadaljevanju: Uredba o mejnih vrednostih) oziroma ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali se upošteva tabele iz Priloge 2 k Uredbi o mejnih vrednostih. 2. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. 3. Pri naložbi v novogradnjo ali obnovo hlevov mora biti minimalna hlevska površina za živali v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije žival in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. k) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic 1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele ter registracijo za vzrejevalca čebeljih matic avtohtone kranjske čebele v predhodnem letu. 2. Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebelnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 3. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave kontejnerjev šteje kot upravičen samo, če ima kontejner minimalno kapaciteto vsaj 12 panjev za proizvodne čebelje družine. 4. Kadar gre za naložbe v nakup prikolic za prevoz čebeljih panjev oziroma za čebeljo pašo prirejenih prevoznih sredstev, se strošek nakupa šteje kot upravičen samo, če ima prikolica oziroma navedeno prevozno sredstvo nosilnost nad 1000 kg. 5. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 6. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena samo kmetijska gospodarstva, ki imajo ob predložitve vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin. 7. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev, plemenilnikov in kontejnerjev za prevoz čebeljih panjev se šteje kot upravičen samo, če ima vlagatelj, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat NPK za čebelarja. 8. Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo. l) Naložbe na področju rastlinske pridelave. 1. Kadar gre za naložbe na področju pridelave semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin se podpirajo samo naložbe v pridelavo certificiranega semena in semenskega materiala kmetijskih rastlin. 2. Pri naložbah v rastlinsko pridelavo, morajo biti upoštevani vsi predpisi s področja fito sanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 3. V okviru prve postavitve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.), se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup sadik, stroški sajenja ter oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve špargljišča oziroma nasada artičok. 4. V okviru ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin, se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči in sadik matičnjakov, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo matičnjakov) v prvem letu ureditve. 5. Vlagatelj mora priložiti načrt prve postavitve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.) oziroma načrt ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin, s tehničnimi rešitvami, popisom del in materiala, ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa. 6. Prispevek v naravi vlagatelja pri prvi postavitvi nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.) oziroma pri ureditvi drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin, v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja oziroma zagotavljanju lastnega materiala, se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za vrtnarstvo, sadjarstvo ali vinogradništvo. IV/2. Ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij Pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. IV/2.1. Splošni pogoji za dodelitev sredstev 1. Vloga za dodelitev nepovratnih sredstev mora biti predložena v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije za ta ukrep. Vlogi morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji in morajo biti medsebojno usklajeni, resnični in točni. 2. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. 3. Vlagatelj mora biti registriran v skladu s prvim odstavkom podpoglavja II/2 tega javnega razpisa. 4. Vlagatelj mora zagotoviti ustrezno investicijsko-tehnično dokumentacijo s podrobnim popisom del in stroškovno opredelitvijo cen, ki ga pripravi odgovorni projektant, ter vsa dovoljenja za naložbo. Gradbena in obrtniška dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja. 5. Vlagatelj mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest. 6. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin, ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno pogodbo o najemu oziroma zakupu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po zaključku naložbe. – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov, k naložbi. 7. Vlagatelj mora imeti poravnane obveznosti do države oziroma ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije. 8. Odgovorna oseba mora imeti prijavljeno stalno bivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva. 9. Vlagatelj mora imeti izdelan poslovni načrt oziroma program dela v skladu s priročnikom, ki je objavljen na spletni strani: http://www.mkgp.gov.si/ in http://www.arsktrp.gov.si/. Pri poslovnem načrtu oziroma programu dela morajo biti izdelani vsi izračuni in priložene vse zahtevane priloge. Poslovni načrt mora izkazati ekonomsko upravičenost naložbe (interna stopnja donosnosti mora biti pozitivna). Za presojo poslovnega načrta je mogoče najeti zunanjega strokovnjaka. 10. Naložba se mora izvesti izven naselij s statusom mesta v skladu s sklepoma državnega zbora in vlade, ki sta dostopna na spletni strani: http://www.mkgp.gov.si/. 11. Iz vloge mora biti razvidno, da podjetje z naložbo katero prijavlja za dodelitev sredstev, ne presega kriterijev za mikro podjetja definirana po priporočilu Evropske Komisije 2003/361/ES (manj kot 10 zaposlenih in manj kot 2.000.000 EUR prometa), ki je dostopno na spletni strani MKGP. 12. Vloga se posreduje tudi v elektronski obliki (prijavni obrazec (brez prilog) in poslovni načrt oziroma program dela, v verziji, ki jo prepozna Word ali Excel 2000 ali novejši). IV/2.2. Specifični pogoji za dodelitev sredstev 1. Naložbe, katerih skupna vrednost, to je vrednost, ki vključuje DDV, ob prijavi ne presega 50.000 EUR, se štejejo kot enostavnejše naložbe, zahtevne naložbe pa so naložbe katerih skupna vrednost, to je vrednost, ki vključuje DDV, presega 50.000 EUR. Pri enostavnejših naložbah se pripravi enostavnejši poslovni načrt oziroma program dela v skladu s priročnikom, ki je objavljen na spletni strani: http://www.mkgp.gov.si/ in http://www.arsktrp.gov.si/. 2. Pri naložbah v obnovljive vire energije, vrednost naložbe ob prijavi ne sme preseči 480.000 EUR. 3. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za dokončanje naložbe, morata biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidna: – popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, – pri fazni gradnji natančen popis že izvedenih dejavnosti in vrednosti že izvedenih del, ki jih potrdi pooblaščen projektant ali nadzornik. 4. Kadar gre za naložbe v gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki so ali bodo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. 5. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v storitve vzgoje in varstva otrok, mora ob dokončanju naložbe izpolnjevati pogoje za vpis v razvid pri Ministrstvu za šolstvo in šport. 6. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe za izvajanje socialnovarstvene storitve za starostnike ali invalide, mora: – najkasneje do dokončanja naložbe izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje teh storitev v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo, in – pridobiti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije za predviden program izvajanja storitve. 7. Obveznosti upravičenca: – predmet naložbe se mora uporabljati izključno za dejavnost, ki je predmet podpore in obravnavati kot sredstva, ki se amortizirajo (velja za opremo in objekte) po knjigovodskih standardih, – naložba mora biti končana pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo. Kot dokončanje naložbe se pri gradnji šteje pridobljeno uporabno dovoljenje oziroma vključitev opreme v opravljanje dejavnosti, – voditi poslovne knjige in o poslovnih rezultatih in doseganju ciljev poročati ARSKTRP vsaj še pet let po dokončanju naložbe, – po dokončanju naložbe mora zagotavljati ohranitev oziroma povečanje števila delovnih mest oziroma zagotoviti vsaj eno delovno mesto. Kmetija mora zagotoviti vsaj eno polno delovno moč, – pri izračunu obsega dela se upošteva, da za eno polno delovno moč velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj z 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to, pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih in sicer: kmetijski zavarovanec (1 PDM), kmečka gospodinja (1PDM), stalno najeta delovna sila (1PDM), upokojenec (0,2 PDM); redno zaposlen izven kmetije (0,5 PDM), dijak ali študent (0,2 PDM), druge osebe (0,5 PDM). V. Upravičeni stroški V/1. Ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 1. Upravičeni stroški za naložbe v okviru tega ukrepa so: – stroški nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroški novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme; – pri posameznih gradbenih in obrtniških delih stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) prevoza in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, transporta in opravljenih del); – pri nakupu opreme tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces; – nakup kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme namenjene za primarno kmetijsko pridelavo oziroma opravljanje storitev s kmetijsko mehanizacijo ter skladiščenje in trženje kmetijskih proizvodov in opreme, nakup računalniške programske opreme ter stroški povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme in neposredni stroški izobraževanja); – nakup kmetijskih zemljišč; – stroški prve postavitve oziroma prestrukturiranja sadovnjakov in hmeljišč; – nakup in postavitev zavarovanih prostorov; – nakup in postavitev mrež proti toči; – stroški prve ureditve nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.) ter stroški ureditve drevesnic, trsnic oziroma ureditve drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materala kmetijskih rastlin; – stroški postavitve pašnikov, nakup materiala in pripadajoče opreme za nadzorovano pašo domačih živali oziroma stroški postavitve obor, nakup materiala in pripadajoče opreme za rejo gojene divjadi; – stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskem gospodarstvu, – nakup namakalne opreme; – prispevek v naravi; – stroški povezani z vodenjem kmetijskega gospodarstva in nakupom pripadajoče računalniške programske in strojne opreme; – splošni stroški za izvedbo naložbe, ki so neposredno povezani z izvajanjem naložbe, v deležu do 15% upravičenih stroškov naložbe iz naslova tega ukrepa. 2. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2010. Če je naložba začeta pred 1. 1. 2007, se priznajo stroški, nastali po 1. 1. 2007. Splošni stroški iz zadnje alineje 1. točke poglavja V/1 so lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007. 3. Kot ena naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni izdatki, ki se nanašajo na isto točko v seznamu naložb iz poglavja III. predmet podpore javnega razpisa. 4. Do nakupa nepremičnin iz prve alineje prve točke tega podpoglavja, razen nakupa kmetijskih zemljišč, so upravičeni le mladi kmetje, ki so nakup nepremičnine opredelili v poslovnem načrtu v vlogi za pridobitev pomoči za prvi lastniški prevzem kmetije na podlagi predpisa, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013. Nakup nepremičnin se šteje kot upravičen strošek samo, če nakupna cena nepremičnine ne presega njene tržne vrednosti. Kadar se nakup nepremičnine nanaša na gospodarsko poslopje oziroma objekt namenjen za izvajanje kmetijske dejavnosti, se kot zgornja priznana vrednost nakupa in morebitne adaptacije tega objekta šteje vrednost, ki velja za novogradnjo tega objekta. 5. Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katere koli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). 6. Kot dokončanje naložbe se štejejo: – uporabno dovoljenje oziroma vključitev naložbe v uporabo, – vključitev kmetijske mehanizacije ali strojne in transportne opreme v proizvodni proces, – vpis nasadov sadovnjakov oziroma hmeljišč in čebeljih družin v ustrezne registre, – vpis oziroma predlog za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo. 7. Kot kmetijska mehanizacija se štejejo vsi stroji in naprave, ki so namenjene primarni pridelavi kmetijskih proizvodov oziroma so namenjene opravljanju storitev za namen primarne pridelave kmetijskih proizvodov in so v okviru SKD 2008, Priloga I, vključeni v okviru oddelka 28.3 »Kmetijski in gozdarski stroji«. 8. Podpore se ne dodelijo za naslednje izdatke: – DDV, – obresti za dolgove, – nakup kmetijskega zemljišča, katerega strošek presega 10% vseh upravičenih izdatkov celotne naložbe, – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, nakup prevoznih sredstev razenopreme (prikolic) za prevoz živali, – stroške tekočega poslovanja pri opravljanju dejavnosti (stroški vzdrževanja in najema, itd), – bančne stroške in stroške garancij, – stroške promocije. 9. Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb: – nakupi pravic kmetijske proizvodnje, – nakup živali, – nakup enoletnih rastlin in njihovo sajenje, – naložbe na ravni trgovine zunaj dejavnosti, ki so predmet podpore po tem javnem razpisu, – nakup rabljene opreme in rabljene kmetijske mehanizacije, – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov po potrjenih programih organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe, ki urejajo tržne rede, – naložbe, ki spadajo v okvir ukrepov za podporo raziskovalnih projektov, ukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepov za preprečevanje bolezni živali, – preproste nadomestne naložbe. Kot preproste nadomestne naložbe se štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije se šteje tudi zamenjava azbestne strešne kritine z okolju bolj prijazno kritino. Za nadomestno naložbo se ne štejeta popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50% vrednosti nove stavbe. V/2. Ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij 1. Upravičeni stroški za naložbe v okviru tega ukrepa so: – gradbena in obrtniška dela (rušitvena dela, zemeljska, betonska, zidarska, tesarska, fasaderska, krovska, kleparska, keramičarska, mizarska, pleskarska, parketarska, ključavničarska, kamnoseška, elektroinštalaterska, vodovodna in druga inštalaterska dela, ureditev kanalizacije ter zunanja ureditev okolice objekta). Pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz) in njihova montaža ali stroški izvedbe del na kraju samem (stroški materiala, prevoza in opravljenih del), – posebno usposabljanje za opravljanje dejavnosti, – nakup nove opreme za namen iz tega ukrepa, vključno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in računalniško programsko opremo. Med upravičene stroške spadajo še stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces (stroški prevoza, montaže opreme), – splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, študije izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, povezani s pripravo in izvedbo projektov, ki lahko pomenijo vrednost v deležu do 10 odstotkov skupne priznane vrednosti naložbe. 2. Upravičeni stroški naložbe so samo stroški, nastali od datuma izdaje odločbe o dodelitvi sredstev do 30. 6. 2010. Kot začetek stroška se šteje prevzem obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). 3. Ne glede na določbo iz prejšnje točke so upravičeni splošni stroški lahko nastali pred datumom izdaje odločbe o dodelitvi sredstev, vendar samo od 1. 1. 2007 dalje. 4. V primeru pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov so do sredstev upravičene naložbe za opravljanje dejavnosti, razvrščene v področja, oddelke, skupine in razrede po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) SURS,skladno z določili III/2. 5. Podpore se ne dodelijo za: – vavčersko svetovanje, – nakup patentiranih pravic, know-howa, licenc in nepatentiranega tehničnega znanja, – naložbe v raziskave in razvoj proizvodov, – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, – prevozna in transportna sredstva, – stroške poslovanja (npr. tudi stroški vzdrževanja in najema, itd), – bančne stroške in stroške poroštev, – nakup rabljene opreme, – nakup kmetijske mehanizacije in opreme, – nakup gradbene mehanizacije, – naložbe v prostore za zasebno rabo, – podjetja v sektorjih ribištva in ribogojstva ter premogovništva, – predelavo živil, katerih surovina so kmetijski proizvodi. 6. Do podpore niso upravičeni vlagatelji: – ki so v težavah: a) v primeru kapitalskih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala, b) v primeru osebnih družb, kadar tekoča izguba skupaj s prenesenimi izgubami preteklih let, doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci in je tekoča izguba v zadnjih dvanajstih mesecih, dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodski evidenci, c) podjetje v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, – da nepremičnine, na katerih se izvaja naložba, niso predmet sklepa o izvršbi na nepremičnino, – ki imajo neporavnane obveznosti do države. VI. Finančni pogoji dodeljevanja sredstev VI/1 Ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 1. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča: od 40% do 60% se zagotovi iz javnih virov, od 40% do 60% zagotovi vlagatelj. 2. Najvišja stopnja pomoči znaša do vključno 40% priznane vrednosti naložbe. 3. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki so na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Sveta št. 1698/05/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 50% priznane vrednosti naložbe. 4. Kadar upravičenec uveljavlja podporo za naložbe iz naslova mladega kmeta v skladu s predpisom, ki določa ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, delež sofinanciranja znaša do vključno 60% priznane vrednosti naložbe za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Sveta št. 1698/05/ES oziroma do vključno 50% priznane vrednosti naložbe, kadar gre za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo izven območij iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Sveta št. 1698/05/ES. 5. Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 EUR na vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 200.000 EUR na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007-2011 iz naslova tega ukrepa pridobi največ 200.000 EUR podpore. 6. Ne glede na določila predhodne točke, so najvišji zneski dodeljene podpore omejeni tudi glede na velikostni razred priznanih kmetijskih zemljišč v ha, ki so jih imela kmetijska gospodarstva zasejane s sladkorno peso v letu 2006, ter skupna višina razpoložljivih sredstev po posameznih skupinah velikostnih razredov in sicer: – do vključno 2,99 ha: 580.054 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 10.000 EUR javnih sredstev (sklop 1), – od 3,00 ha do vključno 7,99 ha: 1.450.136 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 25.000 EUR javnih sredstev (sklop 2), – od 8,00 ha do vključno 49,99 ha: 2.320.217,50 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 66.000 EUR javnih sredstev (sklop 3), – od več kot 50,00 ha: 1.450.136 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 200.000 EUR javnih sredstev (sklop 4). 7. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe. Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 8. V primerih, ko za posamezne vrste naložb niso opredeljene najvišje priznane vrednosti na enoto, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri ponudbe različnih dobaviteljev oziroma izvajalcev del, ki jih mora priložiti zahtevku za izplačilo. 9. Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti izvirnike računov z izvirniki dokazili o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo v primeru gradbenih del, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organ in upravičenec z izvirniki dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. VI/2 Ukrep »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij« 1. Sredstva se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis. Struktura financiranja je naslednja: – 50 odstotkov upravičenih izdatkov se zagotovi iz javnih virov, – 50 odstotkov upravičenih izdatkov zagotovi upravičenec. 2. Najvišja stopnja pomoči znaša 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. Najnižji dodeljeni znesek pomoči je 3.500 EUR na upravičenca. Upravičenec lahko v programskem obdobju pridobi največ do 200.000 EUR. 3. Ne glede na določila predhodne točke, so najvišji zneski dodeljene podpore omejeni tudi glede na velikostni razred priznanih kmetijskih zemljišč v ha, ki so jih imela kmetijska gospodarstva zasejane s sladkorno peso v letu 2006, ter skupna višina razpoložljivih sredstev po posameznih skupinah velikostnih razredov in sicer: – do vključno 2,99 ha: 580.054 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 10.000 EUR javnih sredstev (sklop 1), – od 3,00 ha do vključno 7,99 ha: 1.450.136 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 25.000 EUR javnih sredstev (sklop 2), – od 8,00 ha do vključno 49,99 ha: 2.320.217,50 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 66.000 EUR javnih sredstev (sklop 3), – od več kot 50,00 ha: 1.450.136 EUR, posamezen prejemnik lahko pridobi maksimalno 200.000 EUR javnih sredstev (sklop 4). 4. Za iste upravičene stroške ni dovoljeno s pomočjo de minimis prejemati druge pomoči, če bi lahko bile s takim združevanjem presežene predpisane intenzivnosti pomoči. 5. Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti izvirnike računov z izvirniki dokazil o njihovem plačilu in končno gradbeno situacijo, ki jo potrdita pooblaščeni nadzorni organi in upravičenec (pri večjih gradbenih delih), z izvirniki dokazil o njihovem plačilu ter poročilo o opravljenem delu, ki ga podpiše upravičenec. VII. Skupne določbe 1. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za iste dejavnosti ali naložbe znotraj posamezne vloge samo iz enega ukrepa po tem javnem razpisu. 2. Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije. 3. Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije. 4. Projekt mora biti končan pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Kadar gre za ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev lahko vlagatelj v primeru zahtevnih naložb vloži največ dva zahtevka, v primeru enostavnih naložb pa samo en zahtevek za izplačilo sredstev. Pri ukrepu b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij, vlagatelj lahko vloži samo 1 zahtevek za plačilo sredstev, ne glede na obseg naložb. 5. Kadar vlagatelj vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen predmet podpore v celoti in mora predložiti ustrezna dokazila, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe. 6. Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tem javnem razpisu prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Upravičenec v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora prejeta sredstva vrniti z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 7. Prejemnik sredstev mora na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let po prejemu sredstev. 8. Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma ime podjetja), opis dejavnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev se objavijo na spletni strani MKGP. 9. Upravičenec mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. 10. Upravičenec je dolžan omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom. 11. Upravičenec je dolžan investicijo ustrezno označiti z obrazložitveno tablo oziroma namesti nalepke, ki označujejo, da je bil projekt financiran iz Začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti. Podrobnejši pogoji za označevanje so določeni v Priročniku za obveščanje javnosti in označevanju projektov, ki je dosegljiv na spletni strani: www.mkgp.gov.si. 12. Prejemniki sredstev, ki so pridobili sredstva na podlagi tega javnega razpisa, morajo vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev. 13. Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni opravil v skladu z obveznostmi ali določili Uredbe in tega javnega razpisa, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 14. Prejemnik sredstev iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema zahtevka za vračilo sredstev ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od dneva izplačila do dneva vračila. 15. Ne glede na določila 13. točke tega poglavja, prejemnik sredstev ni dolžan vrniti vseh že pridobljenih sredstev, kadar gre za naslednje primere višje sile ali izrednih okoliščin: – smrt prejemnika sredstev, – dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo, – razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejema obveznosti, – huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva, – uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, – kužna živalska bolezen, ki prizadene živino upravičenca. 16. O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezna dokazila v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. 17. V skladu z Uredbo 968/06/ES se upravičencem sredstva izplačujejo dvakrat letno, in sicer marca in septembra za tekoče leto, zadnjič v mesecu septembru 2010. 18. Upravičenci morajo zahtevke poslati na ARSKTRP: – za izplačila v mesecu marcu od 1. 8. do 31. 12. v tekočem letu in – za izplačila v mesecu septembru od 1. 1. do 31. 7. v tekočem letu 19. Upravičenec lahko ob zamudi zaradi objektivnih razlogov zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za izplačila za naslednje mesečno obdobje, če je za to pridobil soglasje ARSKTRP. Zahtevki vloženi po 31. 7. 2010, se zavržejo. IIIV. Merila za ocenjevanje vlog V primeru naložb v ukrep a) »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev«, se odobrijo vse vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje za dodelitev sredstev. V primeru naložb v ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij, bo vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga ocenjena na podlagi meril. Pri določitvi meril se upoštevajo naslednja načela: 1. Sedež podjetje je na kmetiji – ekonomski vidik – družbeno socialni vidik upravičenca. 2. Sedež podjetja je izven kmetije – razvojna ogroženost – ekonomski vidik – družbeno socialni vidik upravičenca. Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog za ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij 1. Sedež podjetja je na kmetiji Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli 40 točk ali več, od tega vsaj 20 točk iz ekonomskega vidika naložbe. 2. Sedež podjetja je izven kmetije Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Izberejo se projekti, ki so na podlagi ocene dosegli 40 točk ali več, od tega vsaj 25 točk iz ekonomskega vidika naložbe. IX. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepov prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji vsebuje: – Povabilo k oddaji vloge; – Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; – Postopek za izbor upravičencev; – Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog; – Seznam opravičljivih stroškov in najvišji priznani delež prispevka v naravi; – Seznam najvišjih priznanih naložbenih vrednosti na enoto glede na posamezne upravičene naložbe; – Vlogo: • Prijavni obrazec; • Seznam obveznih in neobveznih prilog, ki jih mora predložiti vlagatelj. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu s razpisno dokumentacijo. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na ARSKTRP, tel. 01/580-77-92, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi v popoldanskem času, od 14. do 16. ure. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov: aktrp@gov.si ali preko foruma, kjer bodo objavljeni tudi odgovori, na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si ter www.mkgp.gov.si. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno zadnjega dneva objave razpisa, na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. X. Rok in način prijave Vlogo za javni razpis je treba poslati priporočeno po pošti ali oddati na vložišču ARSKTRP. Če vlagatelj pošlje vlogo priporočeno po pošti, jo mora poslati na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (velja poštni žig), od dneva objave javnega razpisa pa do objave obvestila o ustavitvi zbiranja vlog, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Vloga se vlaga na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, ki je dostopna na spletni strani ARSKTRP in MKGP. Sestavni deli vloge morajo biti speti v mapah. Vlogi mora biti priložen natančen seznam vstavljene dokumentacije, ki ga podpiše vlagatelj. Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na pošti, ki ju označi pošta, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja: Ne odpiraj – Vloga na javni razpis za za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepov prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji: – Ukrep a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: sklop 1 / sklop 2 / sklop 3 / sklop 4 ali – Ukrep b) Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti ter podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij: sklop 1 / sklop 2 / sklop 3 / sklop 4 Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se vrnejo vlagateljem v prvotnih ovojnicah. XI. Obravnava vlog in postopek odobritve ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila do porabe razpisanih sredstev za posamezen sklop. Če je skupna višina zaprošenih sredstev popolnih vlog višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog, dve ali več vlog na ovojnici enako označbo datuma in časa (ura, minuta) oddaje, opravi žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje ter osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP. Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpišejo na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge in Izžrebani listek takoj odda komisiji. Z žrebom se določi vrstni red vlog. O žrebanju se napiše zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in prisotni vlagatelji. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih v primeru naložb v ukrep b) »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij« tudi oceni. Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, ko so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v roku treh mesecev od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je osem dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Vsaka dopolnjena vloga dobi status nove vloge in se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje na vložišču ARSKTRP. Za datum prispetja vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje po pošti. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnosti ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne. Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na seznam popolnih vlog za vsak sklop posebej in dobi zaporedno številko. Če tekom izvajanja javnega razpisa, na posameznem sklopu razpisana sredstva še niso porabljena in nanj več kot 20 zaporednih delovnih ni prispela nobena vloga, se ta sklop zapre, neporabljena sredstva iz tega sklopa pa se razdelijo na ostale sklope. Ne glede na določila predhodnih dveh odstavkov, poziv na dopolnitev vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc, ne vpliva na uvrstitev na seznam prejetih ali popolnih vlog. Preverjanje izpolnjevanja pogojev vloge se opravi po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo.. V primeru naložb v ukrep a) »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev«, se odobrijo vse vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje. V primeru naložb v ukrep b) »Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti in podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij«, se vse vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, ocenijo na podlagi meril. Odobri se le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev za ta javni razpis. Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja. V nasprotnem se vloga zavrne. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP. Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožbo se vloži pisno na način iz prvega odstavka X. poglavja javnega razpisa, kot je določen za vložitev vloge. Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca, po opravljenih administrativnih kontrolah ter izvedenem nadzoru iz 28. člena uredbe. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena.