I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe kmetijskih gospodarstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev iz PRP 2007–2013, za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov namenjenih za kmetijske namene ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah v letu 2008. Okvirna višina nepovratnih sredstev, namenjena za sofinanciranje projektov, prispelih na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov namenjenih za kmetijske namene ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah v letu 2008, znaša 2.000.000 EUR. Sredstva bremenijo proračunski postavki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 9200 PRP 2007–2013-EU, v višini 1.500.000 EUR, 9201 PRP 2007–2013 – slovenska udeležba, v višini 500.000 EUR. Delež prispevka EU v celotnih javnih izdatkih znaša 75%. Višina razpisanih sredstev se lahko poveča za nerazporejena sredstva v okviru iste proračunske postavke samo v primeru pozitivno rešenih pritožb. Vse naložbe po tem razpisu, morajo biti zaključene najkasneje do 5. 9. 2011. II. Vlagatelji: vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Republike Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje za dodelitev sredstev iz tega javnega razpisa. III. Predmet podpore Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne in zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi, ter naložbam, namenjenim izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Kot enostavne naložbe se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost vseh načrtovanih naložb v okviru iste vloge ne presega 50.000 EUR upravičenih stroškov (brez DDV). Kot zahtevne naložbe pa se štejejo naložbe, katerih skupna vrednost vseh upravičenih stroškov v okviru iste vloge presega 50.000 EUR upravičenih stroškov (brez DDV). Predmet podpore so naslednje naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo: – naložbe v hleve in pripadajočo opremo (oprema za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc; – naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje in izločke za nastanitev domačih živali, ki niso vključene v okviru predhodne alinee; – naložbe v skladišča za krmo in pripadajočo opremo; – naložbe v druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic razen opreme, ki se bo podpirala v okviru tehnične pomoči v sklopu podpor iz Programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2008–2010; – naložbe v objekte in pripadajočo opremo za shranjevanje kmetijske mehanizacije, namenjene za lastno primarno pridelavo na kmetijskem gospodarstvu oziroma opravljanju storitev s kmetijsko mehanizacijo; – naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajočo opremo; – naložbe v nakup in postavitev mrež proti toči; – naložbe v prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč. Seznam kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje Priloga I k Pogodbi in so upravičeni do podpor v okviru tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. IV. Pogoji za dodelitev sredstev: pogoji za dodelitev sredstev morajo biti izpolnjeni že ob vložitvi vloge, razen v primerih, ko je v nadaljnjem besedilu drugače določeno. Vlagatelj lahko pridobi pomoč za naložbe v okviru tega razpisa samo na podlagi ene odobrene vloge. IV/1. Splošni pogoji za dodelitev sredstev: 1. Do podpore so upravičena samo tista kmetijska gospodarstva, ki so na gospodarskih poslopjih in drugih objektih, namenjenih za kmetijsko dejavnost ter na trajnih nasadih sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so predmet obnove, utrpela škodo po naravni nesreči v letu 2008, kar mora biti razvidno iz Zapisnika delne škode na stavbah, povzročene po naravni nesreči oziroma iz Zapisnika izredne ocene škode v tekoči proizvodnji na pridelkih, povzročene zaradi dežja, poplave, močnega vetra in toče, predpisanih s strani komisije za ocenjevanje škode, ki deluje v okviru Uprave RS za zaščito in reševanje. 2. Vlagatelj mora predložiti popolno vlogo za dodelitev sredstev iz programa PRP na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije. Vlogi na posameznem obrazcu morajo biti priložene vse priloge in dokazila, ki so navedena v obrazcu vloge. 3. Kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Kolikor je vlagatelj kmetija, morajo biti v registru kmetijskih gospodarstev poleg nosilca kmetije vpisani tudi drugi člani kmetije, ki delajo na kmetiji. 4. Naložba mora prispevati k izboljšanju splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva, ki je vezana na gospodarsko vitalnost kmetijskega gospodarstva ter na izpolnjevanje posebnih ciljev ukrepa. – Kmetijsko gospodarstvo mora z naložbo prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od navedenih posebnih ciljev ukrepa: – uvajanja novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; – usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje minimalnih standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; – stabilizacije dohodkov na kmetijskih gospodarstvih. – Podpora bo namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki so že ob predložitvi vloge gospodarsko vitalna. – Šteje se, da je kmetijsko gospodarstvo gospodarsko vitalno, če na enoto vloženega dela to je na 1 polnovredno delovno moč (v nadaljevanju: PDM) oziroma na 1 stalno zaposleno osebo, ustvari bruto prihodek iz kmetijskih dejavnosti oziroma iz kmetijskih, gozdarskih in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah vsaj v višini 1 bruto minimalne plače na zaposlenega, ki je v letu 2007 znašala 6.345 EUR. Vrednost proizvodnje se bo lahko prikazalo na dva načina, in sicer z dejanskim prihodkom v primeru vlagateljev, ki vodijo knjigovodstvo po dejanskih prihodkih, in s pokritjem za ostale vlagatelje, ki ne vodijo takšnega knjigovodstva. – Izboljšanje splošne učinkovitosti kmetijskega gospodarstva mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb (VII. 1.1.2. Podatki o naložbi, Poglavje IV. Utemeljitev naložbe) oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb (Poglavje IV. Utemeljitev naložbe). – Kmetijsko gospodarstvo po naložbi ne sme zmanjševati skupnega prihodka in/ali skupnega obsega kmetijske pridelave in/ali storitev s kmetijsko mehanizacijo, predvidenih z naložbo, glede na stanje pred naložbo, kar mora biti razvidno iz prijavnega obrazca in iz kontrol, ki se bodo izvajale še nadaljnjih 5 let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. – V primeru zahtevnih naložb mora vlagatelj s poslovnim načrtom dokazati tudi ekonomsko upravičenost naložbe. Šteje se, da je naložba ekonomsko upravičena, če je kumulativni finančni tok pozitiven. Poslovni načrt mora biti izdelan v skladu z navodili, ki so objavljena na spletnih straneh MKGP www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si, in sicer za obdobje izvajanja naložbe in še vsaj za nadaljnjih pet let, vendar najmanj za obdobje vračanja investicijskih sredstev. – Kmetijsko gospodarstvo mora imeti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti že ob predložitvi vloge vsaj 1 stalno zaposleno osebo za polni delovni čas (velja za pravne osebe in s.p.). – Kadar kot kmetijsko gospodarstvo nastopa kmetija ali druga oblika fizične osebe, mora kmetijsko gospodarstvo zagotavljati obseg dela iz naslova opravljanja kmetijskih, gozdarskih ali dopolnilnih dejavnosti vsaj v višini 1 polne delovne moči, od tega vsaj 0,5 PDM iz naslova opravljanja kmetijskih dejavnosti. Šteje se, da kmetija dosega 0,5 PDM iz kmetijskih dejavnosti, če vrednost prihodka iz kmetijskih dejavnosti predstavlja vsaj 3.172,5 EUR. To mora biti razvidno iz prijavnega obrazca v primeru enostavnih naložb, oziroma iz poslovnega načrta v primeru zahtevnih naložb. – Pri izračunu obsega dela upoštevamo, da za 1 PDM velja oseba v aktivni življenjski dobi, ki za to dejavnost razpolaga vsaj z 1.800 delovnimi urami letno. Ne glede na to pa izračunane vrednosti ne smejo preseči vrednosti po navedenih statusih, in sicer: kmetijski zavarovanec/zavarovanka (1 PDM); najeta delovna sila (1 PDM); upokojenec (0,5 PDM); redno zaposlen izven kmetije (0,5 PDM); dijak ali študent (0,3 PDM); druge osebe na kmetijskem gospodarstvu (1 PDM). Pri izračunu občasno najete delovne sile se upošteva, da 1 PDM predstavlja 1.800 delovnih ur letno. Za drugo osebo na kmetijskem gospodarstvu, ki uveljavlja 1 PDM se prizna oseba v aktivni življenjski dobi, ki je zdravstveno zavarovana za opravljanje kmetijske dejavnosti. 5. Naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti s področja okolja, identifikacije in registracije živali, zdravja ljudi, živali in rastlin in dobrega počutja živali, na katere se nanašajo predpisane zahteve ravnanja iz Priloge 1 k Uredbi o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št. 34/07 in 66/07) in Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08), ki veljajo za takšno naložbo. – Mladim kmetom, ki so prejeli podporo v skladu z določili uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, se podpora lahko dodeli tudi za naložbe za usposobitev za izpolnjevanje obstoječih standardov Skupnosti, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu, na podlagi katerega je mladi kmet prejel podporo za prevzem kmetije. Obdobje mirovanja za izpolnitev standardov ne sme preseči 36 mesecev od datuma, ko je mladi kmet prvič lastniško prevzel kmetijo. – Seznam minimalnih standardov Skupnosti za posamezno vrsto navedenih naložb iz poglavja III. tega javnega razpisa, je objavljen na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. 6. Če vlagatelj kandidira za novogradnjo objektov mora biti novogradnja v neposredni zvezi s poškodovanim objektom (nadomestna gradnja). Vlagatelj mora v vlogi tudi pisno obrazložiti zakaj se je odločil za novogradnjo objekta (cenejša izvedba, tehnološke zahteve ipd.). 7. Vlagatelj ni upravičen do podpore za naložbo v povečanje proizvodnje mleka, če ne razpolaga s kvotami za tako povečano proizvodnjo do dokončanja naložbe. 8. Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora, varstvu kulturne dediščine in varstvu okolja. 9. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnjo ali obnovo nepremičnin (to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene ter nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo), ki niso v njegovi lasti, potem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno pogodbo o najemu nepremičnine za obdobje najmanj 10 let po zaključku naložbe. – Vlagatelj mora imeti notarsko overjeno soglasje lastnika oziroma morebitnih solastnikov, k naložbi. – Določila prejšnjih dveh alinej ne veljajo v primerih, ko je vlagatelj kmetija in so lastniki oziroma solastniki nepremičnin člani, ki delajo na kmetiji in so skupaj z nosilcem kmetije člani iste kmetije. 10. Upravičenec je moral v tekočem letu v skladu s kmetijsko dejavnostjo, ki jo opravlja, v predpisanem roku posredovati na Agencijo izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (zbirno vlogo), kakor jih določajo predpisi o izvedbi ukrepov kmetijske politike. V primeru, ko je vlagatelj mladi kmet, ki je prejel podporo v skladu z določili Uredbe, iz poglavja IV. Pomoč mladim prevzemnikom kmetij, in je prevzel kmetijo v času izven predpisanega roka iz prejšnjega stavka, se ta pogoj nanaša na prejšnjega nosilca kmetije. 11. V primeru, da v tekočem letu še ni bilo možno na Agencijo posredovati izpolnjenih osnovnih obrazcev o kmetijskem gospodarstvu (zbirne vloge) iz prejšnje točke, se šteje oddana zbirna vloga iz predhodnega leta. 12. Če se vlagatelj v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, šteje za naročnika, mora predložiti dokazilo, da je bil postopek izbire dobavitelja izveden v skladu z navedenimi predpisi. 13. Upravičenec mora za naložbo, za katero je prejel podporo, voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena v razpisni dokumentaciji, in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev. 14. Upravičenec ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Upravičenec se tudi obvezuje, da bo vsaj še 5 let od zadnjega izplačila sredstev uporabljal naložbo, za katero so mu bila dodeljena sredstva, vsaj v obsegu, opredeljenem z vlogo oziroma s poslovnim načrtom. 15. Sredstva se ne dodelijo za naložbe zunaj območja Republike Slovenije. 16. Sredstva se ne odobrijo upravičencu, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi za pridobitev sredstev, že prejel sredstva Evropske unije ali javna sredstva Republike Slovenije. 17. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, morajo biti iz priložene investicijsko tehnične dokumentacije razvidni: – popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo, – ločen popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis, – predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis del in stroškov, s katerim se vlagatelj prijavlja na razpis v primeru fazne gradnje. 18. Vlagatelj mora imeti zaprto finančno konstrukcijo za priznani in nepriznani del naložbe. Podatki morajo biti razvidni iz tabele št. 3/3 “Finančna konstrukcija celotne naložbe na kmetijskem gospodarstvu” iz Prijavnega obrazca. 19. Če vlagatelj kandidira za pridobitev sredstev za naložbe v novogradnje oziroma prenovo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov nakupa, izgradnje oziroma prenove celotnega objekta (skupni prostori, streha, fasada, ipd.) kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino objekta, ki jo ti prostori zasedajo. 20. Vlagatelj mora najkasneje v roku 30 dni od izdaje odločbe o pravici do sredstev pričeti s spremljanjem rezultatov gospodarjenja na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo po evropski metodologiji Farm Accountancy Data Network (v nadaljevanju: FADN) in zagotoviti obdelavo teh podatkov. Obvezuje se tudi, da bo spremljal rezultate gospodarjenja na kmetiji po tej metodologiji in zagotovil obdelavo teh podatkov vsaj še 5 obračunskih let po zadnjem izplačilu sredstev iz naslova tega ukrepa. Če se na kmetijskem gospodarstvu za primarno kmetijsko pridelavo že spremlja gospodarjenje na podlagi knjigovodstva po dejanskih odhodkih, spremljanje finančnih rezultatov gospodarjenja po metodologiji FADN ni potrebno. 21. Naložbena dejavnost, za katero upravičenec po tem razpisu prejme sredstva, se mora opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb ali odtujiti naložbe ter naložbe ne sme uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. V nasprotnem primeru je dolžan vrniti prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, od dneva izplačila do dneva vračila. 22. Kot bistvene spremembe naložbene dejavnosti se štejejo spremembe, ki: a) vplivajo na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali pa dajejo neupravičeno prednost kakemu podjetju ali javni organizaciji; b) izvirajo iz spremembe narave lastništva dela infrastrukture ali pa iz prenehanja, zmanjšanja obsega ali premestitve proizvodne dejavnosti v delu, ki se nanaša na prejeto podporo. 23. Prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko, del ni izvršil v skladu z obveznostmi ali določili uredbe in javnega razpisa, mora vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 24. Prejemnik sredstev iz prejšnje točke ne more pridobiti novih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike za dobo dveh let od dokončne odločbe kmetijskega inšpektorja oziroma prejema zahtevka za vračilo sredstev ter vrnitve vseh pridobljenih sredstev, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. 25. Ne glede na 20. točko tega poglavja, prejemnik sredstev ni dolžan vrniti vseh že pridobljenih sredstev, kadar gre za naslednje primere višje sile ali izrednih okoliščin: – dolgotrajna nezmožnost prejemnika sredstev za delo (velja za fizične osebe); – razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti; – huda naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče gospodarstva; – uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče; – kužna živalska bolezen, ki prizadene vso kmetovo živino ali njen del; – kužna rastlinska bolezen, ki prizadene kmetove rastline; – smrt prejemnika sredstev (velja za fizične osebe). 26. O primerih višje sile ali izrednih okoliščin mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti pristojni organ in predložiti ustrezne dokaze v 10 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti. 27. Vlagatelj ne sme biti v finančnih težavah: – Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije. – Če je vlagatelj kmetija, mora imeti nosilec kmetije poravnane vse obveznosti do države. 28. Vlagatelj mora biti registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, za katero uveljavlja podporo (velja za pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike). 29. Upravičenec mora izvesti naložbo v celoti, kot jo je prikazal z vlogo oziroma poslovnim načrtom. V primeru delne odobritve vloge mora upravičenec zagotoviti lastna sredstva ter naložbo navedeno v prijavnem obrazcu oziroma poslovnem načrtu izvesti v celoti. 30. Pogoji za nosilca kmetije: – Nosilec kmetije mora biti vlagatelj. – Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetije. Če je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetije davčni zavezanec in vsi računi se morajo glasiti na ime nosilca kmetije. 31. Upravičenec mora vse naložbe, za katere je prejel podporo po tem razpisu, označiti v skladu s Priročnikom za obveščanje javnosti in označevanje projektov za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013, ki je dosegljiv na spletni strani: www.mkgp.gov.si. 32. Upravičenec je dolžan omogočiti dostop do dokumentacije o projektu ARSKTRP, MKGP, revizijskemu organu ter drugim nadzornim organom. 33. Prejemnik sredstev je dolžan na zahtevo ARSKTRP poročati še pet let od prejema sredstev. IV/2. Specifični pogoji za dodelitev sredstev glede na vrsto upravičenih naložb oziroma sektorje primarne kmetijske pridelave a) Naložbe v sadjarstvu in vinogradništvu 1. Upoštevani morajo biti vsi predpisi s področja fitosanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 2. Podpora naložbam v prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov se lahko dodeli samo za tiste nasade, ki so utrpeli škodo iz naslova naravnih nesreč v letu 2008. Kolikor se škoda nanaša samo na del nasada, je vlagatelj upravičen do naložbe v prestrukturiranje sadovnjaka ali oljčnika na celotni površini nasada, ki se nanaša v okviru istega GERka nasada. Enako velja tudi v primeru postavitve mreže proti toči, v sadovnjakih oljčnikih ali vinogradih. 3. V okviru prestrukturiranja sadovnjakov in oljčnikov se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (zemeljska dela), priprava poti, nakup in postavitev sadik, nakup in postavitev ograj za zaščito pred divjadjo, opore, mrež proti toči, zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, stroški oskrbe (gnojenje in varstvo rastlin) v prvem letu postavitve. 4. Pri naložbah v prestrukturiranje intenzivnih nasadov jablan, mora biti postavitev mrež proti toči sestavni del naložbe, razen v primeru intenzivnih nasadov jablan, ki so narejeni na terasah. 5. Za ekstenzivni travniški sadovnjak se šteje vsak sadovnjak, za katerega so izpolnjeni pogoji, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programa (KOP) iz PRP 2007–2013. 6. Kot prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov se razume zamenjavo obstoječih sort s tržno bolj primernimi sortami ali pa sprememba tehnologije pridelave. 7. Kot tržno bolj primerne sorte se štejejo sorte, ki so navedene v veljavnem sadnem izboru Kmetijskega inštituta Slovenije oziroma sorte, kot jih določa predpis, ki ureja ukrepe kmetijsko okoljskega programma (KOP) iz PRP 2007–2013, kadar gre za ekstenzivne travniške sadovnjake. 8. Upravičenec je upravičen do podpore prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov tudi v primeru, da sadi sadno sorto, ki je ni v navedenem sadnem izboru, če za to sorto pridobi pozitivno mnenje Kmetijskega inštituta Slovenije. 9. Ob zaključku naložbe morata biti sadovnjak oziroma oljčnik, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. 10. Prispevek v naravi vlagatelja pri prestrukturiranju sadovnjakov in oljčnikov, pri postavitvi zaščite proti pokanju in ožigu plodov ter zaščitnih mrež proti ptičem, pri postavitvi mrež proti toči, ter pri postavitvi namakalne opreme v obliki lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela vlagatelja se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za sadjarstvo, oljkarstvo oziroma vinogradništvo. b) Naložbe v hmeljarstvu 1. Upoštevani morajo biti vsi predpisi s področja fitosanitarnega varstva kmetijskih rastlin. 2. Izrazi uporabljeni v okviru podpor za prvo postavitev oziroma prestrukturiranje hmeljišč imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, predpisu, ki ureja evidenco pridelovalcev hmelja in predpisu, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 3. Podpora naložbam v prestrukturiranje hmeljišč se lahko dodeli samo za tista hmeljišča, ki so utrpela škodo iz naslova naravnih nesreč v letu 2008. 4. V okviru prestrukturiranja hmeljišč se priznajo naslednji stroški: priprava zemljišča (rušitvena dela, zemeljska dela), prva postavitev oziroma obnova obstoječe hmeljske žičnice, nakup sadik, sajenje sadik ter oskrba nasada (gnojenje, varstvo rastlin, rez hmelja, napeljava vodil ter napeljava poganjkov hmelja na vodila, okopavanje in namakanje) v prvem letu postavitve nasada. 5. V primeru prestrukturiranja je v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, dovoljeno saditi certificirane sadike A, certificirane sadike B, standardne sadike in sadike iz uradno pregledanih proizvodnih hmeljišč, ki so pridelane v Republiki Sloveniji ter certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije. Za sadike hmelja pridelane v Republiki Sloveniji mora biti izdano potrdilo o uradni potrditvi za certificirane sadike A ali certificirane sadike B, potrdilo o pridelavi standardnih sadik za standardne sadike ali potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča za sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča. Za certificirane sadike A in certificirane sadike B pridelane v drugi državi članici Evropske unije mora biti izdan rastlinski potni list iz katerega je razvidna kategorija sadik. 6. Kot prestrukturiranje hmeljišč se razume: – zamenjava obstoječih sort hmelja s tržno bolj primernimi sortami hmelja, (oziroma) – zamenjava obstoječega necertificiranega sadilnega materiala s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, (oziroma) – sprememba tehnologije pridelave hmelja, (oziroma) – zamenjava obstoječih lesenih ali betonskih hmeljskih žičnic zaradi poškodovanja žičnice kot posledice naravne nesreče. 7. Kot tržno bolj primerne sorte hmelja se štejejo sadike sort hmelja, ki jih je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 8. Za zamenjavo obstoječega necertificiranega sadilnega materiala se šteje zamenjavo necertificiranega sadilnega materiala posajenega pred letom 2003 s sadilnim materialom, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 9. Ob spremembi tehnologije pridelave hmelja se lahko v hmeljišča v obdelavi sadi le sadilni material, ki ga je dovoljeno saditi v proizvodna hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 10. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je prejel sredstva za nakup certificiranih sadik A, pridelanih v Republiki Sloveniji, se je z izjavo dolžan obvezati, da bo novi nasad najmanj pet let po zasaditvi vzdrževal vsaj kot standardni matični nasad in ga najmanj pet let po zasaditvi sadik prijavljal v uradno potrditev vsaj standardnega matičnega hmeljišča v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. 11. Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, sadi certificirane sadike B oziroma standardne sadike iz lastne pridelave, mora priložiti kopijo potrdila o potrditvi za certifikate sadike B oziroma kopijo potrdila o pridelavi standardnih sadik, ki jo je izdala ustrezna institucija. 12. Nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki v skladu s predpisom, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja sadi sadike iz uradno pregledanega proizvodnega hmeljišča, se ne prizna stroškov nabave sadilnega materiala. Ne glede na to, pa mora nosilec kmetijskega gospodarstva za te sadike priložiti potrdilo o zdravstveni ustreznosti proizvodnega hmeljišča. 13. Prispevek v naravi vlagatelja pri prestrukturiranju hmeljišč v obliki lastnega dela nosilca kmetije in drugih polnoletnih članov kmetije oziroma v obliki zagotavljanja lastnega materiala (leseni drogovi in lesena sidra) se prizna samo v primeru, če nadzor nad opravljenim delom izvede kmetijski svetovalec specialist za hmeljarstvo oziroma strokovni sodelavec specialist zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. 14. Ob zaključku naložbe mora biti hmeljišče, vključno s podatki o nasadu, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v evidenco GERK. d) Naložbe v živinorejo 1. Pri navedbi napovedi staleža živali ob oddaji vloge na ta javni razpis, se upošteva stanje na dan oddaje zbirne vloge v letu 2008. 2. Kmetijsko gospodarstvo mora ob predložitvi vloge zagotoviti dovolj kmetijskih površin za porabo živalskih izločkov v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05 – v nadaljevanju: Uredba o mejnih vrednostih), ima zagotovljen odkup izločkov rejnih živali oziroma jih predeluje v okviru lastnega gospodarstva. Obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha. Pri preračunu količine hranil v živinskih gnojilih, ki se pridobijo na leto pri reji posamezne vrste domačih živali, se upošteva tabele iz Priloge 2 k Uredbi o mejnih vrednostih. 3. Kolikor kmetijsko gospodarstvo z naložbo povečuje obseg živinorejske proizvodnje, mora vlagatelj zagotoviti, da ob zaključku naložbe ne bo presegel obremenitev tal 1 ha kmetijskih zemljišč pri gnojenju z živinskimi gnojili v višini 170 kg letnega vnosa dušika oziroma preračun v ustrezno obremenitev GVŽ/ha oziroma mora predložiti ustrezna dokazila, da ima zagotovljen odkup za povečanje izločkov rejnih živali oziroma jih bo predelal v okviru lastnega gospodarstva. 4. Minimalna površina za živali mora biti v skladu s tehnološkimi standardi za posamezne kategorije živali in oblike reje oziroma skladna s predpisi s področja zaščite rejnih živali. e) Naložbe na področju pridelave medu in ostalih čebeljih proizvodov ter vzreje čebeljih matic 1. Kadar gre za naložbe v vzrejo čebeljih matic, mora imeti kmetijsko gospodarstvo letno proizvodnjo vsaj 1500 čebeljih matic avtohtone kranjske čebele ter registracijo za vzrejevalca čebeljih matic avtohtone kranjske čebele v predhodnem letu. 2. Kadar gre za naložbe v postavitev stacionarnih objektov (čebelnjakov) mora imeti čebeljnjak kapaciteto za vsaj 20 proizvodnih panjev. 3. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo plemenilnikov, se strošek nakupa ali lastne izdelave plemenilnikov šteje kot upravičen samo, če ima plemenilnik površino večjo od 2.000 cm2. 4. Kadar gre za nakup ali lastno izdelavo čebeljih panjev, se strošek nakupa ali lastne izdelave čebeljih panjev šteje kot upravičen samo, če ima AŽ panj vsaj 22 satov, oziroma če ima nakladni panj vsaj 30 satov. Do podpore v nakup čebeljih panjev so upravičena samo kmetijska gospodarstva, ki imajo ob predložitve vloge v lasti vsaj 40 čebeljih družin. 5. Strošek lastne izdelave čebeljih panjev in plemenilnikov se šteje kot upravičen samo, če ima vlagatelj, ki jih je izdelal, pridobljeno kmetijsko ali sorodno agroživilsko izobrazbo oziroma ima pridobljen certifikat nacionalnih poklicnih kvalifikacij (v nadaljevanju: NPK) za čebelarja. 6. Upravičenec mora imeti registrirane vse čebelje družine v skladu s predpisano zakonodajo. f) Naložbe v neposredno prodajo kmetijskih proizvodov na kmetijah Do naložb v novogradnjo ali obnovo objektov oziroma prostorov vključno s pripadajočo opremo namenjenih za neposredno prodajo so upravičene le kmetije, ki prodajajo kmetijske proizvode iz lastne primarne pridelave neposredno na eni izmed lokacij kmetije. g) Prispevki v naravi 1. Pri izvedbi naložbe se kot opravičljiv strošek prizna tudi prispevke v naravi upravičenca, in sicer nudenje blaga ali storitev, za katere ni prejeto plačilo, ki bi bilo podprto z računi ali enakovrednimi dokumenti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – prispevki vključujejo zagotavljanje opreme ali surovin ali neplačanega prostovoljnega dela, – vrednost prispevkov je mogoče neodvisno oceniti in preveriti. 2. V primeru lastnega (neplačanega oziroma prostovoljnega) dela, se vrednost tega dela opredeli ob upoštevanju porabljenega časa ter običajne urne ali dnevne postavke za opravljeno delo, po normativih, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Ne glede na to, pa se eni osebi ne prizna več kot 1.800 ur lastnega dela v enem koledarskem letu. 3. Prispevki v naravi ne smejo presegati 50% vseh upravičenih stroškov, za tiste naložbe, kjer se bo priznal prispevek v naravi. Ne glede na to, pa prispevek v naravi ne sme presegati z računi dokazljive vrednosti. 4. Celotni prispevek v naravi se prizna do tiste višine celotne priznane investicijske vrednosti, kakor jo bodo opredelili tehnični normativi za posamezno vrsto naložbe, ki se nahajajo v razpisni dokumenzaciji k temu javnemu razpisu. V. Upravičeni stroški: 1. Upravičeni stroški za naložbe iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa vključujejo: – stroške nakupa, novogradnje ali obnove nepremičnin, to je gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov, namenjenih za kmetijske namene, nakup pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, nakup pripadajoče računalniške programske in strojne opreme ter stroške novogradnje ali obnove cestne in vodne oziroma vodovodne infrastrukture na kmetijskem gospodarstvu ter nakup pripadajoče opreme; – pri posameznih gradbenih in obrtniških delih so povsod upoštevani stroški dobave gotovih elementov (nakup in transport), prevoz in njihove montaže ali stroški izvedbe del na mestu samem (stroški materiala, transporta in opravljenih del); – pri nakupu opreme se priznajo tudi stroški, povezani z vključitvijo opreme v tehnološki proces; – nakup in postavitev zavarovanih prostorov ter stroški obnove rastlinjakov in plastenjakov; – prispevek v naravi; – nakup računalniške programske in strojne opreme za vodenje kmetijskega gospodarstva; – splošne stroške za izvedbo projekta, ki so neposredno povezani z izvajanjem projekta, v deležu upravičenih stroškov za naložbe iz naslova tega ukrepa, določenem v razpisni dokumentaciji, ki pa ne presegajo 15% vseh upravičenih izdatkov načrtovanih naložb iz naslova tega javnega razpisa. 2. Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki nastanejo v obdobju od 1. 1. 2008 do 5. 9. 2011. V primeru, da je naložba že začeta v predhodnem obdobju, se priznajo stroški, nastali od 1. 1. 2007 dalje. Upravičeni splošni stroški so lahko nastali tudi med 1. 1. 2002 in 1. 1. 2007. 3. Kot ena naložba se štejejo vsi istovrstni upravičeni stroški, ki se nanašajo na isto alineo v seznamu naložb iz poglavja III. Predmet podpore javnega razpisa. 4. Kot začetek izvedbe naložbe se šteje prevzem katerekoli obveznosti upravičenca na račun morebitnih dodeljenih sredstev (sklenitev katerekoli pogodbe, naročanje materiala, opreme, storitev ali del). 5. Naložba mora biti končana pred zadnjim izplačilom sredstev. V okviru tega javnega razpisa, kadar gre za zahtevne naložbe, lahko vlagatelj vloži največ dva zahtevka, v primeru enostavnih naložb pa samo en zahtevek. Kadar vlagatelj vlaga dva zahtevka, mora posamezni zahtevek zajemati posamezen predmet podpore v celoti in mora predložiti ustrezna dokazila, ki se zahtevajo glede zaključka tega dela naložbe. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka pa se pri naložbah v prestrukturiranje trajnih nasadov sadovnjakov in oljčnikov kot celota lahko štejejo naložbe na istem GERKu. Pri naložbah v prestrukturiranje hmeljišč pa se kot celota lahko štejejo naložbe na isti enoti hmeljišča v obdelavi. Kot dokončanje naložbe se štejejo: – uporabno dovoljenje (velja za novogradnje) oziroma vključitev naložbe v uporabo. 6. Podpore se ne dodelijo za naslednje izdatke: – DDV, – obresti za dolgove, – plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu, – stroške tekočega poslovanja pri opravljanju dejavnosti (stroški vzdrževanja in najema itd.), – bančne stroške in stroške garancij, – stroške promocije. 7. Do podpore niso upravičene naslednje vrste naložb: – nakupi pravic kmetijske proizvodnje, – nakup živali, – naložbe na ravni trgovine izven podprtih dejavnosti, – nakup rabljene opreme, – naložbe, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru potrjenih programov organizacij pridelovalcev, kot jih določajo uredbe o tržnih redih, – naložbe, ki spadajo med ukrepe za podporo raziskovalnim projektom, ukrepe za promocijo kmetijskih proizvodov ali ukrepe za preprečevanje bolezni živali, – nakup neobogatenih baterijskih kletk, – preproste nadomestne naložbe. Kot preproste nadomestne naložbe se štejejo naložbe, ki preprosto nadomestijo obstoječo zgradbo ali stroj ali njune dele z novo, posodobljeno zgradbo ali strojem, brez povečanja proizvodne zmogljivosti za najmanj 25% ali brez temeljnega spreminjanja vključene narave proizvodnje ali tehnologije. Kot temeljno spreminjanje vključene narave proizvodnje ali tehnologije se šteje tudi prilagoditev na zahteve dobrobiti živali, zamenjava azbestne kritine z okolju bolj prijazno kritino ter prilagoditev objektov na podnebne spremembe. Za nadomestno naložbo se ne štejeta popolno rušenje najmanj 30 let starega kmetijskega poslopja in nadomestitev s posodobljenim poslopjem ali popolna prenova kmetijskega poslopja. Prenova se šteje za popolno, kadar stroški zanjo dosežejo najmanj 50% vrednosti nove stavbe. VI. Merila za izbor Vsaka popolna in vsebinsko ustrezna vloga bo ocenjena na podlagi meril za izbor. Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne bo priložil zahtevanih podatkov oziroma bodo podatki nepravilni, se bo v tem delu vloga ocenila z minimalnim številom 0 točk. Na podlagi ocenitve projekta z merili za izbor bo projekt dosegel določeno število točk. Odobrile se bodo samo tiste vloge, ki bodo pri ocenjevanju prejele 10 točk ali več. VII. Finančni pogoji dodeljevanja sredstev: 1. Finančna pomoč se zagotovi v obliki nepovratnih sredstev. Struktura financiranja je sledeča: od 40% do 60% se zagotovi iz javnih virov, od tega 3/4 zagotovi EU (Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja) in 1/4 zagotovi Republika Slovenija, od 40% do 60% zagotovi upravičenec. 2. Najvišja stopnja pomoči znaša 40% priznane vrednosti naložbe. 3. Kadar upravičenec uveljavlja višji delež pomoči za naložbe kmetijskih gospodarstev, ki se nahajajo na območjih iz točk (i), (ii) in (iii) odstavka (a) 36. člena Uredbe 1698/2005/ES, delež sofinanciranja znaša do vključno 50 odstotkov priznane vrednosti naložbe. 4. Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 EUR/vlogo, najvišji znesek dodeljene pomoči je 1.000.000 EUR na vlogo. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007–2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ 2.000.000 EUR podpore. 5. Pri izračunu deležev in zneskov odobrenih sredstev se upošteva najvišja priznana vrednost na enoto upravičenega stroška za posamezno vrsto naložbe. Seznam najvišjih priznanih vrednosti za posamezno vrsto naložbe se nahaja v razpisni dokumentaciji k temu javnemu razpisu. 6. V primerih, ko za posamezne vrste naložb niso opredeljene najvišje priznane vrednosti na enoto, mora vlagatelj pridobiti vsaj tri primerljive ponudbe različnih dobaviteljev oziroma izvajalcev del, ki jih mora priložiti zahtevku za izplačilo. 7. Kolikor je bilo pred oziroma po izdaji odločbe o pravici do sredstev naknadno ugotovljeno, da je vlagatelj oziroma upravičenec kršil standarde iz 4. točke podpoglavja IV/1 Splošni pogoji za dodelitev sredstev vendar o tem vlagatelj oziroma upravičenec ni bil seznanjen, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 4. točke podpoglavja IV/1 Splošni pogoji za dodelitev sredstev, če je odpravil kršitev v roku, ki mu ga je določila ARSKTRP. Kolikor je bilo ugotovljeno, da je vlagatelj oziroma upravičenec ponovno kršil isto zahtevo istega standarda v obdobju od vložitve vloge na javni razpis do izteka petih let po zaključku naložbe, mora vrniti vsa morebitno pridobljena sredstva po tem javnem razpisu skupaj z zamudnimi obrestmi. 8. Sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev. Zahtevku mora upravičenec priložiti originalne račune z originalnimi dokazili o njihovem plačilu in začasno oziroma končno gradbeno situacijo v primeru gradbenih del, potrjeno s strani pooblaščenega nadzornega organa in upravičenca z originalnimi dokazili o njihovem plačilu, ter poročilo o opravljenem delu, podpisano s strani upravičenca. ARSKTRP pri obravnavi zahtevkov za plačilo upošteva tudi določila 31. člena Uredbe 1975/06/ES. 9. Za izplačila v tekočem letu morajo upravičenci zahtevke za izplačilo sredstev poslati na ARSKTRP, od 1. 1. do 5. 10. tekočega leta v skladu z roki, opredeljenimi v odločbi o pravici do sredstev. Če ARSKTRP upravičencu izda odločbo o pravici do sredstev z datumom vlaganja zahtevka po 5. 10., se izplačila izvedejo v naslednjem koledarskem letu. 10. V primeru, da upravičenec zahtevka ne posreduje v roku navedenem v odločbi, lahko v primeru zamude zaradi objektivnih razlogov, zahtevek ponovno vloži v rokih, ki veljajo za naslednje tekoče leto, če je pred iztekom prvotno določenega roka pridobil soglasje ARSKTRP. Kot objektivni razlogi se poleg višje sile, štejejo tudi razlogi, na katere upravičenec ni mogel aktivno vplivati. Razlogi za ta razpis, na katere upravičenec ni mogel aktivno vplivati so: neugodne vremenske razmere, zamude pri dobavi kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, nepredvidena gradbena dela, ki bistveno vplivajo na predvideni potek naložbe, smrt ali dolgotrajna delovna nezmožnost člana kmetije, ki predstavlja vsaj 0,5 PDM. 11. Vlagatelj mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. VIII. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija za javni razpis za posodabljanje kmetijskih gospodarstev za obnovo gospodarskih poslopij in drugih zgradb ter objektov namenjenih za kmetijske namene ter trajnih nasadov sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah v letu 2008, vsebuje: – Povabilo k oddaji vloge; – Navodilo vlagateljem za izdelavo vloge; – Postopek za izbor upravičencev; – Merila in točkovalnik za ocenjevanje vlog; – Seznam upravičenih stroškov in najvišji priznani delež prispevka v naravi; – Seznam najvišjih priznanih naložbenih vrednosti na enoto glede na posamezne upravičene naložbe; – Prijavni obrazec: – osnovni podatki o vlagatelju; – dokazila. Vloga mora biti izpolnjena in oddana z vsemi prilogami v skladu z razpisno dokumentacijo. Informacije v zvezi z javnim razpisom je možno dobiti na ARSKTRP, tel. 01/580-77-92, od ponedeljka do četrtka od 8. do 15.30, v petek pa od 8. do 14.30. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov: aktrp@gov.si ali preko foruma, kjer bodo objavljeni tudi odgovori, na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si ter www.mkgp.gov.si. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do vključno zadnjega dneva objave razpisa, na spletnih straneh MKGP in ARSKTRP. IX. Rok in način prijave Vlogo je potrebno poslati s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (velja poštni žig) oziroma oddati na vložišču ARSKTRP, od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS, do naslednjega dneva po zaprtju javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Vloga se vlaga pisno na obrazcu, ki je del razpisne dokumentacije, ki je dostopna na spletni strani ARSKTRP in MKGP, v skladu z zahtevami javnega razpisa. Sestavni deli vloge morajo biti speti ali vloženi v mapo po vrstnem redu. Na ovojnici vloge mora biti razviden datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge, označen s strani pošte oziroma vložišča ARSKTRP, naslov vlagatelja ter oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja za naložbo. Na ovojnici mora biti označeno: Ne odpiraj – Vloga na javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev«/ enostavne naložbe /zahtevne naložbe. Na ovojnico napišite KMG-MID številko vašega kmetijskega gospodarstva ter ime, priimek in naslov nosilca kmetije. Vloge z nepravilno označenimi ovojnicami se ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. X. Obravnava vlog in postopek odobritve ARSKTRP odpira in obravnava vloge ter zahteva odpravo njihovih pomanjkljivosti po vrstnem redu oddaje vlog oziroma po vrstnem redu prejema popolnih vlog, ki izpolnjujejo predpisana merila do porabe razpisanih sredstev za ta ukrep. Če je skupna višina zaprošenih sredstev višja od razpisanih sredstev, ARSKTRP v primeru, da imata na zadnjem mestu seznama prejetih vlog dve ali več vlog na ovojnici enak datum in čas (ura, minuta) oddaje, izvede žrebanje o določanju vrstnega reda prispelih vlog. Žrebu lahko prisostvuje tudi vlagatelj. O dnevu žrebanja so vlagatelji obveščeni pisno. Tričlansko komisijo, ki nadzira žrebanje in osebo, ki vodi žrebanje, imenuje predstojnik ARSKTRP med javnimi uslužbenci, zaposlenimi na ARSKTRP. Žrebanje se opravi v uradnih prostorih ARSKTRP. Evidenčne številke vlog se izpiše na prepognjene listke, ki se z žigom ARSKTRP overijo v prisotnosti komisije, ki nadzira žrebanje. Listki z evidenčnimi številkami vlog se v prisotnosti komisije zaprejo v škatlo, ki se takoj zapečati. Škatla se odpre v navzočnosti prisotnih vlagateljev in komisije. Oseba, ki vodi žrebanje, vleče listke iz škatle in javno pove evidenčno številko izžrebane vloge ter izžrebani listek takoj odda komisiji. Z žrebom se določi vrstni red vlog. O žrebanju se sestavi zapisnik. Podpišejo ga člani komisije, ki nadzirajo žrebanje, oseba, ki je vodila žrebanje in vlagatelji, če so prisotni. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge obravnava ARSKTRP in jih tudi oceni. Po odprtju vloge se preveri njena popolnost. Vloga je popolna in se šteje za razumljivo, kadar so priloženi vsi zahtevani dokumenti in je zahteva stranke jasna. Če so podatki iz vloge in prilog nasprotujoči, se vloga zavrne zaradi neizpolnjevanja pogojev. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora ARSKTRP v treh mesecih od vložitve vloge od vlagatelja pisno zahtevati, da pomanjkljivosti odpravi. Rok za dopolnitev vloge je 30 dni od dneva vročitve poziva za dopolnitev. Dopolnjena vloga se uvrsti na konec seznama prejetih vlog. Za datum in čas njenega prejema se štejeta datum in čas (ura, minuta) oddaje na pošti ali oddaje v vložišču ARSKTRP. Po prejemu dopolnjene vloge na ARSKTRP se dopolnjena vloga ponovno pregleda. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Če se med postopkom preverjanja pregleda popolnost ugotovi, da vloga vsebinsko ni ustrezna, se zavrne. Popolna vloga se po vrstnem redu uvrsti na konec seznama popolnih vlog in dobi zaporedno številko. Ne glede na določilo predhodnih dveh odstavkov, poziv k dopolnitvi vloge zaradi manjkajočega pečata, številk uradnih dokumentov ali evidenc ne vpliva na uvrstitev na seznam prejetih ali popolnih vlog. Izpolnjevanje pogojev vloge se preverja po vrstnem redu uvrstitve na seznam popolnih vlog. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, se zavrnejo. Vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, se ocenijo na podlagi meril iz tega javnega razpisa. Odobri se le tista vloga, ki preseže postavljeni prag minimalnega števila točk, do porabe sredstev po tem javnem razpisu. Vloga, ki je popolna in izpolnjuje predpisane pogoje, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se lahko odobri do višine razpoložljivih sredstev, če se vlagatelj s tem strinja, sicer se zavrne. Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev. Odločbo izda predstojnik ARSKTRP. Zoper odločbo ARSKTRP je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva njene vročitve. Pritožbo se vloži pisno. Za izplačilo sredstev upravičenci vlagajo zahtevke na ARSKTRP, ki sredstva izplača na transakcijski račun upravičenca po opravljeni administrativni kontroli in nadzoru iz 114. člena uredbe. Nakazilo na transakcijski račun upravičenca pomeni, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, ARSKTRP o zahtevku odloči z odločbo. Zoper to odločbo pritožba ni dovoljena, mogoč pa je upravni spor. Brez predhodnega soglasja ARSKTRP, se odstopanje od določil odločbe ali poslovnega načrta oziroma investicijskega programa s strani upravičenca, šteje kot odstop od izvedbe naložbe. ARSKTRP lahko kadarkoli ugotavlja dejansko stanje upravičenca glede izpolnjevanja pogojev iz javnega razpisa. Administrativne kontrole in kontrole na kraju samem lahko izvaja tudi Organ upravljanja. Organ upravljanja je MKGP. V primeru kontrol se preveri znesek, ki se plača upravičencu na podlagi zahtevka. Kolikor znesek, do katerega je upravičen upravičenec po pregledu upravičenosti zahtevka, presega znesek, ki je dodeljen upravičencu za več kot 3%, se za razliko uporabi znižanje zneska, glede na navedbe 30. in 31. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006. Če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačen zahtevek, se zadevna dejavnost izključi iz podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poleg tega se upravičenec izključi iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za zadevno in naslednje leto. Prejemniki sredstev (ime in priimek oziroma naziv podjetja in kraj), opis aktivnosti oziroma naložbe in znesek odobrenih javnih sredstev, bodo objavljeni na spletni strani MKGP. Seznam INFO točk po Sloveniji za obveščanje in informiranje o ukrepih EKSRP Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki! Na tem mestu je v objavi uporabljena tabela ali kakšen drug element, ki ni tekst. Takšen element je viden v PDF datoteki!