Številka: Up-2402/08-10
Datum: 27. 11. 2008
S K L E P
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Marija Vuzem, Maribor, na seji dne 27. novembra 2008
s k l e n i l:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Ip 793/2008 z dne 19. 6. 2008 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. 1018 Ig 85/2008 z dne 21. 4. 2008 se zavrže.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Sodišče prve stopnje je izvršbo, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi proti družbi, ki je bila na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra, nadaljevalo proti pritožnici kot edini družbenici izbrisane družbe. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da pritožnica lahko uspešno ugovarjala sklepu o nadaljevanju izvršbe zoper njo le, če bi izkazala, da v času izbrisa družbe iz sodnega registra ni bila družbenica izbrisane družbe; česar pa ni niti zatrjevala.
2. Pritožnica zatrjuje kršitev pravic iz 14. in iz 22. člena Ustave. Navaja, da je v pritožbi uveljavljala, da postopek proti njej kot družbenici še ni potekal pred 7. 4. 2008, to je pred uveljavitvijo sprememb ZFPPod. Meni, da ni v skladu z Ustavo stališče, da lahko upniki družb, ki so bile izbrisane pred 7. 4. 2008, svoje terjatve brez omejitev uveljavljajo proti družbenikom še v roku enega leta, medtem ko družbeniki družb, ki so izbrisane po tem datumu, za obveznosti družbe odgovarjajo le ob pogojih spregleda pravne osebnosti, ker bi ti družbeniki morali biti v enakem položaju. Pritožnica navaja, da ji z nadaljevanjem izvršbe grozi zelo velika škoda in da je lahko ogroženo njeno preživljanje. Meni, da gre za rešitev širše pomembnega ustavnopravnega vprašanja, saj naj bi bilo vloženih več pobud za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena ZFPPod.
B.
3. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) v 1. alineji drugega odstavka 55.a člena določa, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika (torej da ustavna pritožba na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ni dovoljena), tudi kadar gre za posamične akte izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D) se je s 1. 10. 2008 zvišala vrednost, pri kateri gre za spor majhne vrednosti, in sicer na vrednost 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), oziroma v gospodarskih sporih na vrednost 4.000 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP).
4. ZPP-D v prehodnih določbah (130. člen) določa, da se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Ta prehodna določba je namenjena varstvu procesnih pravic pritožnikov v rednih sodnih postopkih in ne pred Ustavnim sodiščem. Zato je treba šteti, da se je vrednost spornega predmeta, ki je odločilna za presojo, ali je ustavna pritožba dovoljena, spremenila s 1. 10. 2008.
5. Z vložitvijo ustavne pritožbe posameznik še ne pridobi pravice do ustavne pritožbe, temveč šele, ko Ustavno sodišče začne postopek obravnavanja oziroma odločanja o ustavni pritožbi (sklep št. U-I-259/07 z dne 15. 11. 2007). Ob takem izhodišču (ki je nosilni razlog navedenega sklepa) je treba zato tudi dovoljenost ustavne pritožbe glede na prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS presojati po vrednosti spornega predmeta, ki je odločilna v času, ko Ustavno sodišče začne postopek obravnavanja oziroma odločanja. Ker je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 1.242,78 EUR, ustavna pritožba pritožnice ni dovoljena.
6. Pritožnica sicer zatrjuje, da gre za posebej utemeljen primer (to je za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve). Vendar pa je Ustavno sodišče vprašanje, ki ga pritožnica izpostavlja, že obravnavalo v odločbi št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07 in OdlUS XVI, 64). Zato ne gre za primer iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS.
C.
7. Senat je ta sklep sprejel na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejel soglasno.
mag. Marija Krisper Kramberger l.r.
Predsednica senata