Na podlagi 8. in 44. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 33/06 – odl. US, 45/08 in 57/08 – ZLDUVCP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 15. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08 in 100/08 – odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 32/08 in 99/08) ter 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) je Občinski svet Občine Brežice na 16. redni seji dne 16. 12. 2008 sprejel

(1) Ta odlok določa:
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih javnih cest in prometa na njih,
– urejanje, vzdrževanje in varstvo drugih javnih površin,
– način izvajanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter način za določitev njihovih izvajalcev,
– postopke in pogoje za poseganje v občinske javne ceste in druge javne površine in za zagotavljanje njihovega varstva,
– pogoje, način odstranitve in hrambe zapuščenih vozil,
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi javnimi cestami in drugimi javnimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka ter
– druga vprašanja v zvezi z urejanjem občinskih cest in drugih javnih površin.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za gospodarski javni službi »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin«, s katerim so določeni predmet in pogoji za opravljanje teh dveh gospodarskih javnih služb.

Z občinskimi javnimi cestami in drugimi javnimi površinami na območju občine upravlja Občina Brežice (v nadaljevanju: Občina).

(1) Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ).
(2) Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).

(1) Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Občinske javne ceste so javno dobro v lasti Občine Brežice in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu (spremljajoče dejavnosti) ob pogojih in postopku, določenim z zakonom in tem odlokom, pridobiti posebno pravico uporabe.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je na javni cesti mogoče pridobiti služnost napeljave vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih naprav plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

Občinske javne ceste na območju občine se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javne ceste, varstvo okolja, urejanje prostora, graditev objektov, varnost cestnega prometa in ta odlok.

(1) Druge javne površine po tem odloku so vse površine, ki so javno dobro v lasti občine ter druge površine v lasti Občine Brežice in ne sodijo med ceste v smislu zakona o javnih cestah. Druge javne površine so praviloma javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, skupine gozdnega drevja in posamezne skupine dreves v naseljih, zelene površine v stanovanjskih naseljih, druge zelenice ob javnih objektih, kopališča, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi in podobne rekreacijske površine, druge površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste ter podobne površine v lasti Občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji in njihovo vzdrževanje načeloma bremeni občinski proračun, razen v obsegu, ko za te površine ob svojih objektih skrbijo upravljavci javnih objektov oziroma izvajalci drugih javnih služb (na primer vrtci, šole, muzeji in drugi zavodi, katerih ustanovitelj je občina).
(2) Vrsta storitev vzdrževanja javnih površin pri objektih, za katere skrbijo zavodi in druge organizacije, katerih ustanovitelj je občina in obseg teh storitev se določijo v dogovoru, ki ga v postopku priprave razpisne dokumentacije in sklepanja koncesijske pogodbe sklenejo upravljavci objektov z županom.

(1) Obseg in vsebina gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« sta določeni v 28. oziroma 62. členu tega odloka.
(2) Gospodarski javni službi vzdrževanje javne razsvetljave na javnih površinah ter urejanje in čiščenje javnih tržnic se uredita v posebnem odloku.

(1) Kataster vseh občinskih javnih cest in drugih javnih površin zagotavlja občina, lahko pa vodenje katastra občinskih javnih cest in drugih javnih površin podeli v izvajanje izvajalcu gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest vzdržuje kataster vseh občinskih javnih cest in drugih javnih površin ter ga vodi po vrstah in namenih uporabe objektov, opreme in naprav javne infrastrukture. Kataster zajema tudi evidenco dreves in drugih nasajenih rastlin, evidenco elementov urbane opreme ter evidenco nad začasno uporabo teh javnih površin za druge namene oziroma o posegih vanje.
(3) Uskladitev obstoječega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z ureditvijo obstoječega katastra in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska pogodba.
(4) Kataster je v lasti občine in ga mora izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest ob prenehanju koncesije, ne glede na način prenehanja, v enem tednu predati občini z vso dokumentacijo, podatki, programsko opremo in drugimi njegovimi sestavnimi deli.
(5) Kataster se vodi tekstualno in grafično v obliki elektronske baze podatkov skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. Voden mora biti ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na infrastrukturi v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
(6) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest mora občini vzpostaviti in vzdrževati stalni spletni (»on-line«) dostop, ki mora omogočati tekstualni in grafični izpis po posameznih skupinah podatkov in po vseh skupinah podatkov skupaj.
(7) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni upravičeni interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega pravnega interesa. Prosilcem je dolžan posredovati vse informacije iz katastra skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Vsa vprašanja, ki se nanašajo na občinske ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi zakona o javnih cestah in podzakonskih predpisov.

Občinske ceste so vse javne ceste na območju občine, ki niso kategorizirane kot državne ceste v skladu z zakonom.

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti v skladu z metodologijo, določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kategorizacijo javnih cest.

(1) Prometne površine, ki niso kategorizirane na način iz 11. člena, se obravnavajo kot nekategorizirane ceste. Promet na njih je dovoljen na način in pod pogoji, ki jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določi lastnik ali od lastnika pooblaščeni upravljalec.
(2) Določbe 37, 38., 39., 40., 41., 42., 43., 45., 50., 51., 53., 54. in 55. člena tega odloka se za nekategorizirane ceste uporabljajo na enak način kot za kategorizirane.

(1) Občinske ceste in njihova kategorizacija se določijo z odlokom, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.
(2) Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

(1) O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana.
(2) Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima takšno kategorijo, kot je določena v sklepu o prenosu.
(3) Spremembe kategorizacije občinskih cest se izvedejo na način iz 13. člena tega odloka in se upoštevajo v planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest v letu, ki sledi letu, v katerem je sprememba kategorizacije nastala.

Obnovljeni del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščeni del občinske ceste.

(1) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
(2) Opuščena občinska cesta ali njen del se lahko uporabi za parkirišča, počivališča in druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
(3) O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana.

(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 11. in 13. člena tega odloka.

(1) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(2) Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda, kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost ali pridobi druga stvarna pravica za takšno izvedbo.

(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
(2) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter dostopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter se po potrebi predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(3) Občinske ceste in druge javne površine morajo biti projektirane in zgrajene tako, da omogočajo normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

(1) Za gradnjo in rekonstrukcijo občinskih cest se smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnih cestah, ki se nanašajo na gradnjo in rekonstrukcijo državnih cest.
(2) Pri gradnji in rekonstrukciji občinskih cest ima pristojni organ v zvezi z zadevami iz prvega odstavka enake pristojnosti, kot jih ima za državne ceste Direkcija za ceste.

(1) Obračališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo izven vozišča. Avtobusna postajališča na glavni mestni cesti morajo biti zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ v soglasju s prekrškovnim organom ter po posvetovanju s policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču lokalne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ po preučitvi vseh podanih predlogov.
(4) Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča glavne mestne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu ali planu razvoja in vzdrževanja občinskih cest, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.

(1) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 60 dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu.

Domača in tuja pravna ali fizična oseba lahko pridobi koncesijo za graditev občinske ceste in objektov na njej. Posamezni primer podelitve take koncesije se, skladno z zakonom, uredi z odlokom.

(1) Plan razvoja in vzdrževanja občinskih javnih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, sprejme župan.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana razvoja in vzdrževanja občinskih javnih cest za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju te gospodarske javne službe, najkasneje do 30. 9. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni plan razvoja in vzdrževanja občinskih javnih cest sprejme župan.
(3) V letnem planu razvoja in vzdrževanja občinskih javnih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih javnih cestah, ki so potrebni zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih javnih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb, odpravljanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil prekrškovni organ, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.

(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ.
(2) Te naloge obsegajo zlasti:
– izvajanje postopkov za izbiro koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest,
– pripravo programov in organizacijo izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske javne ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov,
– izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih javnih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih,
– vodenje postopkov za določitev mej občinskih javnih cest,
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Naloge pristojnega organa (javna in druga pooblastila), ki se s tem odlokom prenašajo na izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest, so:
– vodenje evidenc o občinskih javnih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah, vključno z vodenjem katastra (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije),
– izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih javnih cest in izdelava osnutkov teh planov,
– spremljanje prometnih tokov na občinskih javnih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine,
– naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih ter obveščanje o zaporah,
– izdajanje projektnih pogojev, dovoljenj, mnenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih javnih cest in za zavarovanje prometa na njih, razen dovoljenj iz 21., 37. in 38. člena, pete alineje tretjega odstavka 40. člena, tretjega odstavka 44. člena in 57. člena tega odloka in v primerih, ko je izvajalec za ceste stranka v postopku ali njen podizvajalec.
(4) Kritje stroškov, ki nastanejo izvajalcu gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka, se uredi s koncesijsko pogodbo. Stroški morajo biti ocenjeni vnaprej in potrjeni s strani pristojnega organa.
(5) Pristojni organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih javnih cest in nad izvajanjem gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ.

Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih javnih cest se zagotavljajo v proračunu občine.

Kategorizirane občinske javne ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo javne ceste in varnost cestnega prometa ter določb tega odloka omogočajo varno odvijanje prometa.

(1) Vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela na lokalnih cestah po vrstah in obsegu, kot jih določa podzakonski akt o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest ter vzdrževanje javnih poti na tistih delih občine, kjer vzdrževanje javnih poti ni preneseno na krajevne skupnosti, predvsem pa:
– vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah,
– organiziranje vzdrževalnih del, ki se na občinskih javnih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti,
– vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja, in sicer: odstavnih pasov, parkirišč in podobnih površin, namenjenih odvijanju prometa skozi naselja; podhodov in nadhodov za pešce ali kolesarje v naselju, kolesarskih stez in pločnikov v naselju,
– vzdrževanje prometne signalizacije, prometne opreme, cestnih naprav in ureditev v dobrem stanju,
– odvoz in hrambo vozil, za katere je odrejena odstranitev.
(2) Gospodarska javna služba iz prvega odstavka obsega tudi vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih. V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode, kolikor to ni mogoče pa je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.
(3) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest do 30. 9. tekočega leta pripravi predlog letnega programa izvajanja gospodarske javne službe za naslednje leto in ga predloži v potrditev pristojnemu organu. Letni program mora zajemati vrsto in obseg načrtovanih del ter podatke o objektih in napravah, kjer je potrebno dela izvajati, terminski načrt in oceno specificiranih stroškov po vrstah načrtovanih del. Letni program mora vsebovati tudi poročilo o stanju infrastrukture na področju, na katerem se izvaja gospodarska javna služba.
(4) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest vodi vsa izvedena dela v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po letnem programu izvajanja gospodarske javne službe, najmanj pa naslednje:
– objekt, naprava ali oprema, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– količina opravljenega dela (skupno s porabljenim materialom) – enote mere ali
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno, porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, če le-to nima določene cene po enoti mere iz koncesijske pogodbe,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja infrastrukture skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(5) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest lahko vodi kontrolno knjigo tudi v elektronski obliki. Občini jo posreduje v potrditev do 5. dne v mesecu za opravljena dela v preteklem mesecu. Potrditev vsakokratnega stanja kontrolne knjige je pogoj za plačilo opravljenih storitev.
(6) Izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest je dolžan vsako leto najkasneje do 28. 2. pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama in obrazložitve morebitnih odstopanj od letnega programa in poročilo o stanju infrastrukture na področju izvajanja gospodarske javne službe.
(7) Poročilo o poslovanju mora vsebovati zbirne podatke o vrstah in obsegu opravljenih del v preteklem letu, terminski prikaz izvedbe del in prikaz stroškov glede na razpoložljive vire financiranja. V poročilu o poslovanju morajo biti navedeni tudi podatki o interventnih posegih v primerih izrednih dogodkov. Poročilo mora prikazovati tudi morebitna odstopanja od letnega programa izvajanja gospodarske javne službe za preteklo leto in razloge ter obrazložitve teh odstopanj. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima izvajalec po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev izvajalca in o reševanju le- teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju izvajalca,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

Izvajalec gospodarske javne službe je fizična ali pravna oseba, ki pridobi koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest (v nadaljnjem besedilu: izvajalec za ceste).

(1) Občinski svet s tem odlokom prenaša na krajevno pristojne krajevne skupnosti, razen KS Brežice, v izvajanje vzdrževanje občinskih javnih poti, ki so z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 5/99) kategorizirane kot javne poti (JP).
(2) Merilo za financiranje in vzdrževanje javnih poti, določenih v tem členu, je dolžina javnih poti, ki ležijo na območju posamezne krajevne skupnosti. Pri izboru izvajalcev posameznih del se mora krajevna skupnost ravnati po predpisih o javnih naročilih.
(3) Izdajanje projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih javnih cest in za zavarovanje prometa na njih tudi za tiste občinske javne poti, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena prenesene v izvajanje vzdrževanja na ožje dele občine, izvaja pristojni organ oziroma izvajalec za ceste.

Izvajalec za ceste mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih javnih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

Vzdrževanje križanj občinskih javnih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske javne ceste začasno preusmeri promet na državno javno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske javne ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske javne ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

(1) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi območje najpomembnejših javnih prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja;
– obdobje dneva, v katerem se na določenih javnih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb;
– območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.
(2) Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu občinske javne ceste.

(1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
(3) Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest skladno s predpisi o vzdrževanju javnih cest.
(4) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu, ki meji na občinske ceste ali druge javne površine:
– s streh in žlebov redno in nemudoma odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce,
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi in v primeru zdrsa snega s strehe ali poledenitve javne površine, ki je posledica vplivov njihove nepremičnine, sneg ali led nemudoma odstraniti z občinske ceste ali javne površine.
(5) Pri odstranjevanju snega z javnih površin, prometnih površin in nepremičnin, ki so v lasti pravnih in fizičnih oseb, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
(6) V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
(7) Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

(1) Če je občinska javna cesta v takem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil pospešil propadanje te ceste ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko pristojni organ oziroma izvajalec za ceste s sklepom začasno, do odprave vzroka, prepove ali omeji promet vseh in posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep, vendar najdlje za čas enega leta.
(2) Pristojni organ oziroma izvajalec za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka obvestiti policijo, prekrškovni organ, pristojni organ oziroma izvajalca za ceste, Regijski center za obveščanje najmanj petnajst dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na sami cesti, javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na sami cesti.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi tretje alineje prvega odstavka lahko sprejmeta tudi izvajalec za ceste in vodja intervencije ob naravnih nesrečah, o teh ukrepih pa morata nemudoma obvestiti policijo, prekrškovni organ, pristojni organ, Regijski center za obveščanje in javnost po sredstvih javnega obveščanja.
(4) Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec za ceste okviru izvajanja te javne službe.

(1) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa, ki se izda na podlagi mnenja izvajalca za ceste.
(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih z 19. členom tega odloka.
(5) Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta, je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 10 m,
– pri javni poti 6 m,
– pri nekategorizirani cesti 2 m.
(6) Kakršenkoli trajni poseg v pas, ki se od roba cestnega sveta nahaja 1,5 m, tudi ne s strani lastnika nepremičnine, na kateri se tak pas nahaja, ni dovoljen, razen za posege, ki ščitijo elemente javne ceste oziroma preprečujejo njene poškodbe in zagotavljajo ustrezno varnost, razen s soglasjem pristojnega organa, ki se izda na podlagi mnenja izvajalca za ceste.
(7) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za območja, drugače urejena s prostorskimi akti.

(1) Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi, plinovodi ter druge podobne naprave, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske javne ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenim z dovoljenjem pristojnega organa.
(2) Pristojni organ lahko zahteva od lastnika oziroma upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske javne ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov lastnik oziroma upravljalec.
(3) Pristojni organ lahko odkloni izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko javno cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste ali če bi vodi in naprave povzročili bistveno podražitev morebitne rekonstrukcije te ceste.

(1) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski javni cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega organa.
(2) V dovoljenju, ki ga izda pristojni organ in v skladu s katerim se lahko sklene pogodba o ustanovitvi stvarne služnostne pravice za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določi način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Če so sočasno izpolnjeni tudi drugi pogoji, lahko to dovoljenje pridobi tudi značaj dovoljenja iz 54. člena.
(3) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko javno cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. V tem primeru mora upravljalec naprav in napeljav takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljalec naprav in napeljav mora po odstranitvi neposredne nevarnosti čim hitreje odstraniti poškodbe na le-teh, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca za ceste.
(4) Če se mora zaradi del iz prvega odstavka občinsko javno cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljalec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko javno cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo, prekrškovni organ, pristojni organ, izvajalca za ceste, Regijski center za obveščanje in javnost po sredstvih javnega obveščanja.

(1) Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno dovoljenje pristojnega organa. V dovoljenju za posebno uporabo javne ceste oziroma dovoljenju za uporabo javne površine se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda z odločbo v upravnem postopku.
(3) Določba prvega odstavka se smiselno uporablja tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja:
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč,
– ureditev gradbišč,
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala,
– izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev,
– postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic, teras in drugih oblik širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja,
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.
(4) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna pod odrom in ob njem.
(5) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca za ceste, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.

Za posebno uporabo javnih cest in drugih javnih površin po 40. členu se plačuje občinska taksa, ki se določi v posebnem odloku o občinskih taksah, ki ga na predlog župana sprejeme občinski svet.

Občina lahko zaračuna takso oziroma drugo obliko plačila (npr. parkirnina) za parkiranje na za ta namen določenih javnih površinah. Parkirnine površine, vrsta in način določitve plačila ter zavezanci se določijo s posebnim odlokom.

(1) Vozila, ki uporabljajo občinske javne ceste, ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste vozil.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in/ali višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenemu delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih javnih cestah, izda izvajalec za ceste v 8 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, prekrškovni organ, pristojni organ, Regijski center za obveščanje in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Višina povračila se določi ob smiselni uporabi podzakonskega predpisa, ki ureja povračila za izredne prevoze na državnih cestah.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih javnih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob drugih izrednih razmerah.
(5) Škodo, povzročeno zaradi izrednega prevoza, povrne izvajalec izrednega prevoza.

(1) Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni organ določi ob obstoječih javnih cestah, ta organ na podlagi postopka, določenega z zakonom, odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje te dejavnosti.
(2) Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
(3) Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojnega organa.

(1) Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na kategorizirane občinske javne ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(2) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih javnih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski informaciji ali projektni dokumentaciji za te gradnje, ki mora vsebovati tudi soglasje iz prvega odstavka tega člena.
(3) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko javno cesto, vključno s postavitvijo oziroma ureditvijo in vzdrževanjem potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. Investitor priključka oziroma uporabnik objekta oziroma območja, ki mu je priključek namenjen, je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka in ga redno vzdrževati.
(4) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske javne ceste sestavni del te ceste.
(5) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni organ zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.

(1) Kdor si želi zagotoviti nemoteno uporabo priključka iz 45. člena za prehod vozil, v primeru da mora pri tem prečkati javni pločnik ali da ga sicer pri uporabi priključka lahko ovirala morebiti parkirana vozila na občinski javni cesti, lahko pridobi dovoljenje za enotno označitev zakonito urejenega priključka z napisom »prehod za vozila« in ustrezno signalizacijo, ki mu zagotavlja tako nemoteno prečkanje pločnika, kot prepoveduje parkiranje vseh vozil oziroma onemogočanje prehoda vozil na območju priključka.
(2) Občinski svet lahko s pravilnikom določi natančne pogoje in postopek za izvajanje določb prvega odstavka tega člena, vključno z enotno označitvijo prehodov za vozila.
(3) Stroški v zvezi s pridobitvijo dovoljenja in postavitvijo ustrezne signalizacije ter v zvezi z njenim vzdrževanjem bremenijo uporabnika priključka.

Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, ali če zaradi priključka prihaja do nanosov materiala ali prekomernega dotoka meteorne vode na javno cesto oziroma drugih nesorazmernih motenj na cesti, mora prekrškovni organ ali pristojni organ po uradni dolžnosti izdati upravno odločbo, s katero zahteva od investitorja priključka ali njegovega pravnega naslednika, da prilagodi priključek spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Prekrškovni organ lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko javno cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če priključek ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 45. člena ali če ni preurejen v skladu z odločbo 47. člena tega odloka ali priključek v postopku iz drugega odstavka tega člena ne pridobi soglasja upravljavca.
(2) Prekrškovni organ lahko uporabniku priključka, ki je v uporabi ali usposobljen brez akta, ki ustreza gradbenemu dovoljenju, oziroma soglasja iz prvega odstavka 45. člena, naloži pridobitev tega soglasja in mu za to določi rok, ki ne sme biti krajši od enega leta in daljši od treh let. Če uporabnik priključka soglasja v postavljenem roku ne predloži prekrškovnemu organu, prekrškovni organ ukrepa skladno z možnostmi iz prvega odstavka.
(3) Stroške za izvedbo ukrepov krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.

(1) Za občinske javne ceste se določbe zakona, ki urejajo varstvo državnih cest smiselno uporabljajo glede:
– varovalnih gozdov in hudournikov ob občinski javnih cesti,
– graditve žičniških naprav čez občinske javne ceste,
– izkoriščanja kamnin ob občinski javni cesti,
– omejitev opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske javne ceste, ki bi lahko – povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja javne ceste ali na promet na cesti.
(2) Pristojnosti Direkcije za ceste, ki se nanašajo na državne ceste v zvezi z zadevami iz prvega odstavka, ima pri občinskih javnih cestah pristojni organ.

(1) Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko javno cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti, zlasti pa:
1. ovirati odtekanje vode s ceste;
2. postavljati ograje ali nasipe, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete;
3. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet;
4. nameščati na cesto kakršnekoli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa;
5. poškodovati, odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo;
6. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto; postavljati na cesto kakršnekoli predmete ali material oziroma drugo snov ali jih metati nanjo, razsipati po cesti kakršenkoli material, nanašati blato nanjo ali jo kakorkoli drugače onesnaževati;
7. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami;
8. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;
9. z mazili, živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi namastiti cesto;
10. odvajati na cesto vodo, odplake, in druge tekočine;
11. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo;
12. voziti po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili;
13. pustiti, ustaviti ali parkirati vozilo na cesti ali drugi javni površini, ki ni namenjena parkiranju ali ustavljanju;
14. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete;
15. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka zanjo;
16. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti, živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali;
17. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto;
18. sežigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi;
19. orati v razdalji manj kot 4 m v smer proti kategorizirani cesti ali manj kot 1 m vzporedno z njo;
20. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje;
21. spodkopavati ali z zemeljskimi deli kakorkoli povzročati nevarnost plazov;
22. posegati v cesto na kakšenkoli drug način, s katerim se cesta lahko poškoduje ali promet na njej ogroža.
(2) Na javnih površinah in javnih cestah je – razen uradnim organom v zvezi z opravljanjem uradnih dejanj – posebej prepovedano:
1. voditi govedo, konje, drobnico in druge domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega organa,
2. puščati živali brez nadzora,
3. voditi pse brez povodca.
(3) Izvajalec za ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto takoj zavarovati s predpisano prometno signalizacijo.
(4) Vse stroške odprave poškodb na cesti, odstranitve ovir in drugih s tem povezanih ukrepov ter stroške odprave drugih posledic prepovedanih ravnanj mora poravnati povzročitelj v roku 15 dni od prejema obvestila pristojnega organa o višini stroškov. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja občinske javne ceste.

(1) Vozila, ki vozijo po občinskih javnih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
(2) Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih javnih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.

(1) Sosedi ob občinski javni cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča bistvena škoda.
(2) Sosedi ob občinski javni cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste. Odškodnino določita stranki sporazumno. Kolikor do sporazuma ne pride, jo določi sodno zapriseženi izvedenec – cenilec.
(3) Sosedi ob občinski javni cesti, ne glede na morebitno lastništvo nepremičnine, po kateri poteka kategorizirana cesta, morajo posekati drevje in veje, ki onemogočajo varno odvijanje prometa ter dopustiti, da proti primerni odškodnini, katera se določi na enak način kot v prejšnjem odstavku tega člena, upravljalec sam odstrani drevesa (pri korenini).

(1) Dela na občinski javni cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 54. člena tega odloka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
(3) Dovoljenje za zaporo občinske javne ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore na lokalni cesti ne ustavi za več kot 120 min, na javni poti pa več kot 240 minut.

(1) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske javne ceste izda pristojni organ ali izvajalec za ceste na podlagi vloge. O izdanih dovoljenjih se obvesti policijo, prekrškovni organ in izvajalca za ceste oziroma pristojni organ po tem odloku. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste, ki jo je dolžan vlogi priložiti prosilec.
(2) O delnih ali popolnih zaporah občinske javne ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 53. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, prekrškovni organ, pristojni organ in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega organa potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
(3) Z dovoljenjem za zaporo občinske javne ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, način in obseg njene izvedbe, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(4) Vloga za zaporo občinske javne ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.
(5) Določba prejšnjega odstavka o vsebini vloge za zaporo občinske javne ceste zaradi del na cesti se smiselno uporablja tudi za športne in druge prireditve na občinski javni cesti.
(6) Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost po sredstvih javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.

(1) V bližini križišča občinske javne ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske javne ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo prekrškovnega organa ali policista odstraniti ovire. Če tega ne stori, zagotovi odstranitev ovir pristojni organ na stroške lastnika oziroma uporabnika zemljišča.
(3) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni organ v skladu z zakonom.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega organa iz 37. člena tega odloka.

(1) Prometna ureditev na občinskih javnih cestah se določi v posebnem odloku.
(2) Z odlokom iz prvega odstavka tega člena se župana pooblasti, da za ustrezna območja sprejme načrt prometne ureditve, s katerim se celovito določi popolna prometna signalizacija na njih.
(3) Ob sprejemanju ukrepov, za katere je občina pooblaščena s predpisom o varnosti v cestnem prometu v naseljih, je župan dolžan določiti tudi potrebno prometno signalizacijo, kar je županova pristojnost tudi ob pomembnejših oziroma večjih spremembah prometnega režima. O drugih spremembah v prometni signalizaciji odloča pristojni organ.
(4) Postavljanje oziroma urejanje kakršnekoli prometne signalizacije na ali ob občinskih cestah, ki vpliva na promet na občinski cesti, brez ustreznih aktov organov po določbah tega odloka je prepovedano.

(1) Ob občinski javni cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobo (turistična in druga obvestilna signalizacija) samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane fizične ali pravne osebe odloči pristojni organ na podlagi mnenja izvajalca za ceste.
(2) Izvajalec za ceste mora omogočiti postavitev, vzdrževanje in odstranitev signalizacije iz prvega odstavka tega člena v skladu z dovoljenjem. Kolikor imetnik ne upošteva pogojev iz dovoljenja in na zahtevo prekrškovnega ali pristojnega organa ne vzdržuje oziroma ne odstrani signalizacije iz prvega odstavka tega člena v roku, postavljenem v zahtevi ter o morebitnih ovirah za izpolnitev zahteve v istem roku ne obvesti prekrškovnega ali pristojnega organa, opravi vzdrževanje signalizacije iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno odstranitev na zahtevo prekrškovnega ali pristojnega organa izvajalec za ceste. Imetnik signalizacije iz prvega odstavka tega člena mora pristojnemu organu povrniti vse stroške in morebitno škodo, nastalo zaradi vzdrževanja ali odstranitve, v roku 15 dni od prejema obvestila o njihovi višini.
(3) Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih javnih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste. Pristojni organ lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.
(4) Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih javnih cestah v naselju praviloma postavljajo le zunaj cestišča, vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah, oziroma pogojih in po postopku, ki ga določa občinski predpis, ki ureja plakatiranje oziroma sorodne oblike javnega oglaševanja.
(5) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske javne ceste se lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) v skladu s predpisi o varnosti v cestnem prometu in o prometni signalizaciji in opremi ter občinskim odlokom, ki ureja plakatiranje in sorodne oblike javnega oglaševanja. Transparenti morajo biti izobešeni tako, da je njihov spodnji rob na višini najmanj 4,5 m nad voziščem občinske javne ceste.
(6) Postavljanje nagrobnih in spominskih in podobnih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano.

(1) Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno, in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 45. člena in 47. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(2) V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa.

(1) V primeru, da prekrškovni organ na občinskih javnih cestah ali drugih javnih površinah najde zapuščeno vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe.
(2) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik zapuščenega vozila, ki vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Če lastnik oziroma imetnik ne odstrani zapuščenega vozila v treh dneh, ga na njegove stroške odstrani izvajalec za ceste. Po treh mesecih se zapuščeno vozilo lahko uniči.
(4) Odstranjeno vozilo se odpelje na varovan prostor, ki ga zagotavlja izvajalec za ceste. Prekrškovni organ mora o vsaki opravljeni odstranitvi vozila obvestiti policijo.
(5) Če pride voznik lastnik oziroma imetnik vozila k vozilu po tem, ko je odredba za odstranitev že napisana in se vozilo nalaga na vozilo za odvoz vozil, vendar še ni odpeljano, mora voznik oziroma imetnik vozila plačati polovico predpisanih stroškov odvoza.
(6) Prekrškovni organ mora vsako vozilo, za katerega je odredil odstranitev, fotografirati in napisati zapisnik o vizualnem stanju vozila. V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja odstranitve, je izvajalec za ceste dolžan poravnati nastalo škodo.
(7) Stroški za odvoz nepravilno zapuščenega vozila se določijo s sklepom Občinskega sveta Občine Brežice.
(8) Stroški odstranitve, hrambe in uničenja vozila bremenijo lastnika ozirom imetnika.

Javne površine se ureja, vzdržuje in varuje v okviru gospodarske javne službe »urejanje in čiščenje javnih površin«.

Izvajalec gospodarske javne službe je fizična ali pravna oseba, ki pridobi koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin (v nadaljnjem besedilu: izvajalec za javne površine).

(1) Gospodarska javna služba urejanje in čiščenje javnih površin zajema:
1. urejanje in čiščenje javnih površin iz 6. člena;
2. praznjenje in vzdrževanje košev za smeti, kot elementov mestne opreme na javnih krajih;
3. vzdrževanje in tekoče urejanje parkov, drevoredov, zelenic in drugih javnih nasadov oziroma drugih javnih površin, zlasti pa:
– negovanje, čiščenje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trat ter košnja travnatih površin;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– varstvo rastlin pred požarom, mrazom, sušo, poplavo, rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– redno čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov ter čiščenje po posledicah elementarnih nezgod;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, meteorne kanalizacije, ograj, vodometov, klopi, posod za odpadke, igral in drugih elementov mestne opreme;
– postavljanje, vzdrževanje in obnavljanje opozorilnih napisov (prepovedi, usmerjanje in podobno) na drugih javnih površinah;
4. tekoče in interventno vzdrževanje tlakov, robnikov, bankin, sistema odvodnjavanja in drugih elementov drugih javnih površin, skrb za pravilno vegetacijo, postavljanje in vzdrževanje elementov mestne opreme, postavljene na ali ob vzdrževanih drugih javnih površinah ter posredovanje podatkov zaradi vodenja ustreznih katastrov in evidenc;
5. izobešanje zastav;
6. priprava programa izvajanja gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin in poročila o stanju javnih površin.
(2) Izvajalec za javne površine ureja in vzdržuje tudi tiste javne površine, ki predstavljajo funkcionalno celoto s parkom, zelenico, prometno oziroma drugo javno površino, za katere vzdrževanje je pooblaščen, če je za to podan javni interes ter elemente opreme na teh javnih površinah.
(3) Za potrebe vodenja katastra iz 8. člena tega odloka mora izvajalcu za ceste v roku 30 dni od nastanka spremembe posredovati podatke, ki se vpisujejo v ta kataster.
(4) Gospodarska javna služba urejanje in čiščenje javnih površin obsega tudi strokovna opravila, potrebna za pravočasno pripravo pogojev za tekoče vzdrževanje javnih površin in urejanje nasadov na njih.
(5) V to gospodarsko javno službo sodi tudi vzdrževanje in urejanje posameznih dreves in drugih nasajenih rastlin, rastočih v naseljih na javnih površinah.
(6) Izvajalec za javne površine do 30. 9. tekočega leta pripravi letni program izvajanja gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin za naslednje leto in ga predloži v potrditev pristojnemu organu. Letni program mora zajemati vrsto in obseg načrtovanih del, terminski načrt in specificirano oceno stroškov po vrstah načrtovanih del ter poročilo o stanju javnih površin in infrastrukture na njih.
(7) Izvajalec za javne površine vodi vsa izvedena dela v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja gospodarske javne službe, najmanj pa naslednje:
– zemljišča, objekti, naprave in oprema, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– količina opravljenega del (skupno s porabljenim materialom) – enote mere ali
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno, porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, če le to nima določene cene po enoti mere iz koncesijske pogodbe,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja infrastrukture skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(8) Izvajalec za javne površine lahko vodi kontrolno knjigo tudi v elektronski obliki. Občini jo posreduje v potrditev oziroma zahteva potrditev do 5. dne v mesecu za opravljena dela v preteklem mesecu. Potrditev vsakokratnega stanja kontrolne knjige je pogoj za plačilo opravljenih storitev.
(9) Izvajalec za javne površine je dolžan letno najkasneje do 28. 2. pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama in obrazložitve morebitnih odstopanj od letnega programa.
(10) Poročilo o poslovanju mora vsebovati zbirne podatke o vrstah in obsegu opravljenih del v preteklem letu, terminski prikaz izvedbe del in prikaz stroškov glede na razpoložljive vire financiranja. V poročilu o poslovanju morajo biti navedeni tudi podatki o interventnih posegih v primerih izrednih dogodkov. Poročilo mora prikazovati tudi morebitna odstopanja od letnega programa izvajanja gospodarske javne službe za preteklo leto in razloge ter obrazložitve teh odstopanj ter poročilo o stanju infrastrukture na področju, na katerem se gospodarska javna služba izvaja. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima izvajalec po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev izvajalca in o reševanju le- teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju izvajalca,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

(1) Gospodarska javna služba urejanje in čiščenje javnih površin se financira iz proračuna Občine v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca za javne površine. S temi akti morajo biti znotraj letnega plana gospodarske javne službe ločeno obravnavane javne ceste ter druge javne površine. Poleg tega mora biti v planu podan prikaz predvidenih vzdrževalnih del in poročilo o stanju javnih površin.
(2) Z letnim planom gospodarske javne službe se določa obseg opravljanja gospodarske javne službe po njenih posameznih sestavinah in prostoru ter periodičnost opravljanja posameznih rednih opravil.
(3) Letni program mora vsebovati:
– načrt rednega vzdrževanja javnih površin, ki vsebuje seznam javnih površin, na katerih bo opravljeno redno vzdrževanje in obseg finančnih sredstev za redno vzdrževanje,
– načrt investicijskega vzdrževanja javnih površin, ki vsebuje seznam javnih površin, na katerih bo opravljeno investicijsko vzdrževanje in obseg potrebnih finančnih sredstev za investicijsko vzdrževanje.

Pristojni organ določa pogoje in daje soglasja oziroma dovoljenja za posege na drugih javnih površinah.

(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih prireditev in aktivnosti na prostem so dolžni mesto prireditve opremiti z zadostnim številom ustreznih posod oziroma košev za odpadke in zadostnim številom mobilnih kemičnih stranišč.
(2) Po končani prireditvi mora prireditelj prireditveni prostor očistiti in odpadke najkasneje v roku 12 ur od zaključka prireditve pripraviti tako, da jih najkasneje v 24 urah po zaključku prireditve izvajalec gospodarske javne službe za ravnanje z odpadki lahko odpelje na odlagališče, v času 24 ur od zaključka prireditve mora organizator prireditve poskrbeti tudi za odvoz mobilnih kemičnih stranišč.

(1) Izvajalec za javne površine, ki jih vzdržuje, upravljavci sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih javnih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem gospodarske javne službe za ravnanje z odpadki dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te gospodarske javne službe.
(2) Osebe iz prvega odstavka so dolžne na javne površine, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.

(1) Če izvajalec vzdrževanja oziroma upravljalec javne površine oziroma objekta ne zagotovi čistoče skladno s 66. členom, lahko prekrškovni organ, v breme kršitelja, odredi izvajanje ukrepov za vzdrževanje čistoče ustreznemu izvajalcu, praviloma izvajalcu gospodarske javne službe za zbiranje in prevoz odpadkov.
(2) V primeru poškodovanja posod mora škodo poravnati tisti, ki jo je s svojim ravnanjem povzročil.

(1) Druge javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni z zakoni in prostorskimi akti ali drugimi odločitvami Občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka, ki se nanašajo na občinske ceste, mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.
(2) Na drugih javnih površinah je zlasti prepovedano:
1. zmanjševanje ali spreminjanje namena javnih površin brez dovoljenja pristojnega organa;
2. spreminjanje funkcionalnosti in estetskega videza javne površine;
3. postavljanje ovir, ki bi oteževale prosto gibanje, brez dovoljenja pristojnega organa;
4. vožnja in parkiranje motornih vozil;
5. odlaganje ali hramba predmetov ali kakršnihkoli količin odpadnega ali uporabnega materiala;
6. odlaganje odpadkov;
9. zažiganje travne površine, suhljadi, odpadkov in podobno;
10. izlivanje ali spuščanje odpadne vode;
11. premikanje, prevračenje ali poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov mestne opreme;
12. obešanje plakatov ali drugih napisov na drevje, klopi, koše za smeti, igrala, posode s cvetjem, svetilke ali druge elemente mestne opreme;
13. brez pridobljene posebne pravice uporabe in brez ustreznega upravnega dovoljenja postavljati začasne objekte (barake, drvarnice, nadstrešnice, stojnice, kioske in podobno), kuriti, odlagati ali skladiščiti odpadni ali drug materiala ter opravljati gospodarsko dejavnost;
14. prirejati prireditve brez dovoljenja pristojnega organa;
15. taboriti ali kampirati oziroma prebivati ali prenočevati v vozilih;
16. izvajati kakršnokoli drugo dejavnost, ki posega ali poškoduje javno površino ali ovira uporabo javne površine drugim uporabnikom.
(3) Na drugih javnih površinah je prepovedano lomljenje drevja ali grmovja, trganje gojenih rastlin ali poškodovanje živih mej, prosto gibanje psov in drugih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki, odmetavanje papirja, cigaretnih ogorkov ali podobnih odpadkov. Lastnik ali imetnik živali mora počistiti iztrebke živali in jih odvreči v posode za odpadke.

Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati v skladu z ureditvijo, predpisano v prostorskih načrtih, skladno z načrti ureditve zelenih površin oziroma jih čistiti, hortikulturno urejati in vzdrževati tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje ali žive meje ne motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na občinske ceste ali dele cest ali druge javne površine, da na njih ni smeti ali drugih odpadkov ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od standarda urejenosti sosednjih površin.

(1) Drevja na javnih površinah v urbanih območjih ni dovoljeno sekati brez dovoljenja pristojnega organa.
(2) Dovoljenje se izda na podlagi gozdarskega oziroma hortikulturnega strokovnega mnenja.
(3) Dovoljenje ni potrebno za poseke na javnih površinah, ki jih izvede izvajalec za javne površine v primerih, ko drevo zaradi preraščenosti, fizičnega propada, naravnih katastrof in drugih razlogov ogroža osebe, infrastrukturo, varnost cestnega prometa ali premoženja. O takih primerih je izvajalec za javne površine dolžan nemudoma obvestiti pristojni organ.

(1) Za pridobitev in izdajo projektnih pogojev in soglasij oziroma soglasij za priključitev pri graditvi objektov se uporablja zakon, ki ureja graditev objektov, podzakonski predpisi in ostale določbe tega odloka.
(2) Vlogo za pridobitev in izdajo projektnih pogojev in soglasij oziroma za dovoljenja za posege v javne površine ter zaradi prireditev prosilec vloži pri pooblaščenem izvajalcu za ceste ali pri pristojnem organu. Pristojni organ odloka posreduje vlogo v reševanje izvajalcu za ceste za tiste občinske javne ceste na katerih le-ta izvaja gospodarsko javno službo vzdrževanje občinskih cest.
(3) Vlogam za izdajo dovoljenj mora prosilec, če z zakonom ni določeno drugače, priložiti:
– projekt ali ustrezni del projekta, idejno zasnova oziroma drugačen grafični prikaz nameravanega posega oziroma uporabe ceste ali druge javne površine ter
– izjavo, da bo uporabljeni oziroma ogroženi del občinske javne ceste oziroma druge javne površine povrnil v prejšnje stanje do določenega roka ter da bo prekopano občinsko javno cesto v primeru posedanja vzdrževal na svoje stroške še najmanj v zakonsko določenem roku (odgovornost za solidnost gradnje).
(4) V izdanem dovoljenju po vlogi iz drugega odstavka pristojni organ predpiše zlasti: rok dokončanja del na javni cesti oziroma drugi javni površini in rok za njeno vzpostavitev v prejšnje stanje, način zavarovanja gradbišča, delno ali popolno zaporo javne ceste za promet pešcev ali vozil na motorni pogon in obvozne smeri, nadzor nad vzpostavitvijo ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje. V dovoljenju pristojni organ lahko ob upoštevanju vseh okoliščin primera določi:
– da se morajo dela opraviti neprekinjeno ali samo v nočnem času oziroma izven prometnih konic;
– da bo namesto upoštevanja izjave iz druge alineje tretjega odstavka sam, vendar na stroške prosilca in ob upoštevanju predpisov o javnih naročilih poskrbel za povrnitev občinske javne ceste oziroma druge javne površine v prejšnje stanje in višino zneska, ki ga mora prosilec v ta namen založiti, rok za založitev pologa ter navedbo, ali je založitev pologa pogoj za začetek veljavnosti soglasja.
(5) Za večje posege v občinske javne ceste in druge javne površine, predvsem za večja vzdolžna prekopavanja cest, lahko pristojni organ v dovoljenju zahteva preplastitev celotne širine vozišča ali preplastitev celotnega voznega pasu, po katerem se izvaja poseg. Pred izdajo dovoljenja pristojni organ kot jamstvo za dobro izvedena dela lahko po presoji vseh okoliščin primera zahteva garancijo banke ali drug ustrezni inštrument zavarovanja.
(6) Če prosilec ne izpolni kakršnekoli obveznosti iz soglasja oziroma iz dovoljenja, potrebna dela opravi na njegove stroške izvajalec za ceste, stroške pa mora prosilec poravnati v roku 15 dni od vročitve obvestila o njihovi višini.
(7) V upravnih zadevah iz tega odloka odloča, razen ko je to z javnim pooblastilom preneseno na izvajalca za ceste, na prvi stopnji z upravno odločbo (dovoljenje, soglasje) pristojni organ, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom določeno drugače.
(8) Izvajalec za ceste je pogoje za izdajo dovoljenj oziroma soglasij, ko ta odloča na prvi stopnji, dolžan predhodno uskladiti z Občino, slednja pa ima pravico pred izdajo dovoljenja oziroma soglasja seznaniti se z le-tem. Izvajalec za ceste evidence o upravnih postopkih, ki jih vodi skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, posreduje pristojnemu organu vsaj enkrat letno v elektronski in pisni obliki oziroma skladno z določili koncesijske pogodbe.

(1) O vlogi zainteresirane osebe za postavitev objektov iz 57. člena in za postavitev objektov na drugih javnih površinah se odloči tudi ob upoštevanju določb občinskega odloka, ki ureja postopek, način in vrsto tabel, napisov in drugih objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje (obvestilne table, reklamne table, plakati in podobno).
(2) V soglasju se določijo pogoji postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih ter pogoji vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.

(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb po tem odloku izvaja pristojni organ. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Občina Brežice lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.

Izvajanje tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske javne ceste, nadzira prekrškovni organ, policija pa mora v primerih kršitev tega odloka ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.

Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih javnih cestah nadzorujejo prekrškovni organ v sodelovanju s policijo, drugimi občinskimi nadzornimi organi ter izvajalcem za ceste.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih javnih cest ima pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti;
2. nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo v nasprotju z zakonom ali v nasprotju s projektno dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim;
5. odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa;
6. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
7. odrediti ukrepe za zagotovitev polja preglednosti;
8. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v varovalnem pasu ceste;
9. odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekonstruirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
(2) Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, skladno z zakonom o javnih cestah, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa, skladno z zakonom, pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah;
– proti potrdilu za največ osem dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste in jo kopirati ali drugače razmnožiti in uporabiti za potrebe vodenja postopka;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v za to določenem roku poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.
(5) Če pri izvajalcu za ceste pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, lahko poda koncendentu obrazložen predlog za uveljavitev sankcij.
(6) Stroške izvajanja odrejenih ukrepov iz tega člena ter stroške inšpekcijskega postopka (dnevnica, potni stroški in drugi stroški, ki so nastali v zvezi z začetkom postopka), ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

(1) Pristojni organ lahko z odločbo ugotovi pomanjkljivosti pri izvajanju odloka, ki niso v izključni pristojnosti prekrškovnega organa in kršitelju naloži njihovo odpravo in odpravo posledic kršitev. Z odločbo določi tudi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če ta rok ni upoštevan, pristojni organ odredi izvršitev odločbe po drugi osebi na stroške kršitelja.
(2) Z odločbo iz prvega odstavka se odredi:
– ukrepe za negovanje in obnavljanje gozdnega in parkovnega drevja, grmičevja, cvetličnih nasadov in trt;
– vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj, vodometov, klopi, posod za smeti, meteorne kanalizacije in druge opreme;
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin;
– ukrepe za varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami;
– ukrepe za varstvo rastlin pred požarom, sušo, poplavo ipd.;
– ukrepe za vzdrževanje živih mej in dreves ob javnih cestah, da ne ovirajo preglednosti in ne zakrivajo prometne signalizacije ali kazijo videz kraja;
– čiščenje zelenih površin od elementarnih nezgod;
– čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov;
– postavitev opozorilnih tabel za prepoved hoje po zelenicah, prepoved odlaganja smeti in odpadkov;
– odstranitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– odstranitev začasno deponiranega gradbenega in drugega materiala;
– odstranitev kioskov, telefonskih govornic, stojnic ter miz in stolov pred gostinskimi in drugimi lokali ali drugih objektov in predmetov, nedovoljeno postavljenih na javni cesti ali drugi javni površini;
– da se po končanih delih uporabljena občinska javna cesta oziroma javna površina povrne v prvotno stanje;
– odstranitev prometne in druge signalizacije, postavljene brez dovoljenja pristojnega organa;
– vzdrževanje varnostnih ograj;
– odvoz parkiranega vozila na zeleni javni površini ali drugi javni površini na stroške kršitelja.
(3) Pri opravljanju nadzorstva ima organ iz prvega odstavka, skladno z zakonom, pravico:
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov ob oziroma na javni cesti ali površini, potrebne za vodenje upravnega postopka v zvezi s kršitvami tega odloka in predpisov o javnih cestah;
– od odgovorne osebe zahtevati, da v roku, ki ga določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva.

(1) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. s streh in žlebov objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju ne odstrani ledenih sveč oziroma pri njihovem odstranjevanju ne zavaruje ustrezno pločnika za pešce (prva alineja četrtega odstavka 35. člena),
2. ne poskrbi, da so na pročeljih objektov v njegovi lasti, uporabi ali upravljanju, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi in v primeru zdrsa ali poledenitve javne površine, ki je posledica vpliva njegove nepremičnine, takoj ne odstrani leda oziroma snega (druga alineja četrtega odstavka 35. člena),
3. odlaga sneg na vozišče ali na pločnik oziroma na mesto, kjer le-ta ovira promet vozil ali pešcev (peti odstavek 35. člena),
4. ne poskrbi, da je omogočen dostop do hidranta, ki je v uporabi zaradi požarne varnosti (sedmi odstavek 35. člena),
5. brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte in naprave (drugi odstavek drugi odstavek 37. člena),
6. ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka 37. člena,
7. brez dovoljenja ali v nasprotju s pogoji iz dovoljenja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetnostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (38. člen),
8. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi in drugi odstavek 39. člena),
9. brez dovoljenja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (prvi odstavek 40. člena),
10. omeji javno uporabo javnih cest in drugih javnih površin brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstavek 40. člena),
11. ne izvede prehoda za pešce pod gradbenim odrom tako, da je hoja varna (četrti odstavek 40. člena),
12. izvaja izredni prevoz po občinski cesti brez dovoljenja pristojnega organa ali o izdanem dovoljenju ne obvesti v skladu s tretjim odstavkom 43. člena (tretji odstavek 43. člena),
13. postavi na površinah ob cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega organa (44. člen),
14. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 45. člena),
15. vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodi tako, da se zavaruje občinska cesta (49. člen),
16. brez soglasja ali v nasprotju z njim gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (49. člen),
17. brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (49. člen),
18. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (49. člen),
19. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (prvi odstavek 50. člena),
20. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene z oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 51. člena),
21. krši določbo 57. in 58. člena,
22. na površinah iz 6. člena krši prepovedi iz drugega odstavka 68. člena,
23. ne ureja ali vzdržuje funkcionalne površine skladno z 69. členom,
24. poseka ali obseka drevo na urbanem območju v nasprotju s tem odlokom (70. člen),
25. izvaja dela na cesti v času, ko mu dovoljenje tega ne dopušča (71. člen).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

(1) Z globo 800 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. opravlja čiščenje prometnih površin ali zbira komunalne odpadke na krajih in v času, ko na podlagi odločitve pristojnega organa ni dovoljeno (34. člen),
2. v času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, ne odstrani svojega vozila z javnih prometnih površin (šesti odstavek 35. člena),
3. po odstranitvi neposredne nevarnosti brez objektivnih razlogov ne odstrani takoj poškodb na napravah in objektih ter vzpostavi ceste v prvotno stanje ali ne obvesti o omejitvah prometa in prenehanju omejitev (tretji in četrti odstavek 39. člena),
4. ne skrbi za nemoteno delovanje odtočnega sistema javne ceste na območju priključka, ki ga je usposobil oziroma ga uporablja (tretji odstavek 45. člena),
5. označi prehod za vozila brez dovoljenja (46. člen),
6. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 51. člena),
7. če ne dopusti ali ne izvede obveznosti, ki jih ima kot sosed občinske ceste (52. člen),
8. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 53. člena),
9. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 54. člena),
10. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 54. člena),
11. ne obvesti javnosti po sredstvih javnega obveščanja o zapori ceste ali preusmeritvi prometa, ki jo je predlagal (šesti odstavek 54. člena),
12. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (55. člen),
13. kot organizator prireditve na prostem ne ravna v skladu s 66. členom,
14. ne ravna skladno s 67. členom.
(2) Z globo 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

(1) Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. parkira vozilo ali kako drugače onemogoči prehod vozilu na prehodu za vozila (46. člen),
2. po mestnih ulicah vodi domače delovne živali brez dovoljenja pristojnega organa ali vodi pse brez povodca (drugi odstavek 50. člena),
3. po javnih površinah lomi drevja ali grmovja, trga gojene rastline ali poškoduje žive meje, dopusti prosto gibanje psov in drugih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki, odmetava papir, cigaretne ogorke ali podobne odpadke ali ne počisti iztrebkov živali in jih odvrže v posode za odpadke (tretji odstavek 68. člena).
(2) Z globo 100 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 50 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.

(1) Z globo 2000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako da omogočajo varno odvijanje prometa,
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki.
(2) Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest.

(1) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske javne ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa ali če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (22. člen).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.

Če je napis, opozorilni znak, reklamna tabla ali podoben objekt, ki ni prometni znak, postavljen v varovalnem pasu ceste brez dovoljenja, ali če je postavljen v nasprotju s pogoji iz dovoljenja oziroma soglasja, ali če ni redno vzdrževan, ali če je postavljen v nasprotju z merili in kriteriji iz veljavnih predpisov, lahko prekrškovni organ odloči o njegovi takojšnji odstranitvi na stroške tistega, ki ga je postavil. Pritožba zoper to odločitev ne odloži njene izvršitve.

(1) Ob neupravičeni uporabi javne površine lahko pristojni organ in prekrškovni organ izda odredbo o:
– takojšnji odstranitvi parkiranega vozila; postopek se izvede po postopku za prisilni odvoz nepravilno parkiranih vozil na občinskih javnih cestah,
– takojšnji odstranitvi postavljenih predmetov ali materiala.
(2) Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.

(1) Odprava poškodb ali onesnaženja občinske javne ceste ali druge javne površine bremeni tistega, ki jo je povzročil. Pri tem poškodba ali onesnaženje, ki jo povzroči:
– vozilo, bremeni voznika ali lastnika,
– žival, bremeni lastnika oziroma rejca.
Povzročitelj oziroma oseba, ki jo bremeni odprava posledic, je dolžna sama poskrbeti za to. Če tega sama ne stori, ji to odredi organ nadzora.
(2) Če se ugotovi, da oseba sama tega ne bo storila ali da strokovno ni usposobljena ali da ni opremljena za to, se odredi odstranitev posledic oziroma vzpostavitve prejšnjega stanje po za to usposobljenem izvajalcu na breme osebe iz prvega odstavka.
(3) Plačilo stroškov odprave poškodb ali onesnaženja občinske javne ceste ali druge javne površine ne izključuje morebitne odgovornosti za prekršek.

Gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka, se izvajata na območju celotne Občine Brežice in se financirata iz proračuna Občine Brežice.

(1) Koncendent po tem odloku je Občina Brežice.
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi, ki uporabljajo občinske javne ceste in druge javne površine.
(3) Uporabniki imajo pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev in oblikovati predloge in pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje. Izvajalec je dolžan o opozorilu, predlogu in pobudi uporabnika podati odgovor uporabniku in koncendentu v pisni obliki v roku 15 dni od vložitve opozorila, predloga in pobude. V enakem roku je dolžan odgovoriti tudi na pobude Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Brežice oziroma mu na njegovo zahtevo posredovati zahtevane podatke.
(4) Organ občinske uprave Občine, pristojen za gospodarske javne službe, je tudi pristojni organ po tem odloku.
(5) Postopek oddaje koncesije se izvede skladno z določbami Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javnem naročanju.

(1) Koncesionar se izbere z javnim razpisom.
(2) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja sprejme župan na predlog pristojnega organa.
(3) O izbiri najugodnejšega ponudnika odloči občinska uprava z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan.
(4) Koncesijsko pogodbo sklene župan.
(5) Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom občine določeno drugače.
(6) V ponudbi za pridobitev koncesije (prijavi na razpis) mora ponudnik dokazati, da je sposoben in usposobljen izvajati storitve, ki so predmet gospodarske javne službe in zagotoviti njihovo interventno izvajanje.
(7) Razpisna dokumentacija vsebuje predvsem naslednje sestavine:
– povabilo k oddaji ponudbe;
– podrobnejše pogoje za pridobitev koncesije v skladu s tem odlokom;
– opisana in vrednotena merila za izbiro koncesionarja;
– obrazec ponudbe;
– obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika;
– rok za prijavo na razpis in način prijave;
– seznam dokumentacije, ki jo mora vsebovati prijava;
– rok za izbiro koncesionarja;
– postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi noben kandidat.

(1) Koncesijska pogodba se po tem odloku sklene za določen čas 4 leta od sklenitve koncesijske pogodbe.
(2) Izbrani ponudnik mora pred podpisom koncesijske pogodbe:
– skleniti zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti v višini 25% od letne vrednosti koncesijske storitve, določene z proračunskimi sredstvi, in sicer za škodo, ko jo povzroči Občini Brežice z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe nastane uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane iz objektivne odgovornosti za stvar. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Brežice. Škoda zaradi nerednega ali nevestnega opravljanja javne službe obsega tudi stroške, ki nastanejo zaradi izbiranja novega izvajalca javne službe, ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja javne službe po krivdi koncesionarja in
– predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% od vrednosti pogodbe, ki mora biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv, za celotno dobo pogodbenega razmerja.
(3) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.

(1) Koncesionar mora do konca meseca septembra. predložiti koncendentu v potrditev letni program za naslednje leto in poročilo o stanju infrastrukture na področju, ki je predmet koncesije.
(2) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor izvaja pristojni organ. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(3) Koncedent ima pravico in dolžnost nadzorovati izvajanje javne službe na terenu in poslovanje koncesionarja.
(4) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti po elektronski pošti ali faksu en dan pred nenapovedanim nadzorom in utemeljiti razloge nenapovedanega nadzora.
(6) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(7) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(8) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi skupni prekrškovni organ, ki je tudi pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

(1) Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za to javno službo voditi ločeno knjigovodsko evidenco.
(2) Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
(3) Koncesionar mora koncendentu zagotoviti dostop do podatkov, ki jih ta potrebuje za nemoteno delovanje gospodarske javne službe.
(4) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno z spremembo razpolaganja z osnovnimi sredstvi, ki so potrebni za izvajanje koncesije, če bi taka sprememba lahko vplivala na koncesijsko razmerje. Če koncesionar tega ne stori in, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent koncesijo odvzame.

(1) Razmerje med koncedentom in koncesioranjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo,
– v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesija ni prenosljiva, razen v primeru, da koncendent k predlaganemu prenosu izda predhodno pisno soglasje.
(3) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem.
(2) Koncendent lahko razdre pogodbo:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če prenese koncesijo brez predhodnega pisnega soglasja koncendenta,
– iz razlogov v 94. členu tega odloka.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(1) Koncedent lahko koncesionarju odvzame koncesijo v primeru hudih kršitev koncesijske pogodbe ali drugih ponavljajočih se ali neodpravljenih kršitev.
(2) Hude kršitve koncesijske pogodbe so predvsem:
– nepravočasen pričetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo;
– ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti;
– ponavljajoče se neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne;
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta;
– opustitev vodenja katastra;
– opustitev sklenitve zavarovanja;
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
(3) Druge kršitve koncesijske pogodbe, na podlagi katerih je možen odvzem koncesije, so:
– občasno neupoštevanje veljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih;
– drugi primeri, neposredno določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.
(4) Odvzem koncesije v primerih iz tretjega odstavka je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in ga pri tem opozoril na možnost odvzema. Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
(5) O odvzemu koncesije se odloči z upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava. O pritožbi zoper odločbo odloča župan. Posledica pravnomočnosti te upravne odločbe je odvzem koncesije in prenehanje koncesijske pogodbe.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.

V primeru prenehanja koncesijskega ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov, zato mora koncesionar gospodarsko javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbo z drugim koncesionarjem, vendar največ eno leto.

Župan lahko imenuje Komisijo za tehnično urejanje prometa, sestavljeno iz strokovnjakov, ki strokovno proučuje razmere in presoja predloge ukrepov s področja urejanja prometa, predvsem glede tehničnega urejanja cest, signalizacije in drugih vprašanj, ki se nanašajo na urejanje cest. Člane komisije imenuje in razrešuje župan. Komisija nudi svoja strokovna stališča županu, pristojnemu organu in drugim telesom pred sprejemom ustreznih odločitev.

(1) Razpisa za podelitev koncesije po tem odloku se objavi v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2) Do podelitve koncesije za izvajanje gospodarskih javnih služb po določbah tega odloka opravlja naloge koncesionarja izvajalec, ki ima veljavno pogodbo za izvedbo teh del.

(1) Obvestilna in druga podobna signalizacija postavljena na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), se mora prilagoditi določbam tega odloka ter določbam veljavnega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na občinskih javnih cestah najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega predpisa.
(2) Obvestilna in druga podobna signalizacija, postavljena brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali postavljena v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstrani.

Določbe 56. člena tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih javnih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Brežice (Uradni list SRS, št. 2/85 in Uradni list RS, št. 24/91), Odlok o javnih poteh (Uradni list SRS, št. 16/85) in Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih na območju Občine Brežice (Uradni list 9/89 in Uradni list RS, št. 24/91).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.