Na podlagi 3., 8. in 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB1, 33/06 Odl. US: U-I-325/04-8, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP), od 7. do 16. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08, 57/08 – ZLDUVCP in 73/08 Odl. US) 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 Odl. US, 76/08 in 100/08 Odl. US), 3., 4., 5. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06 – ZJZP), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, 29/07 Odl. US, 58/07 Odl. US, 16/08, 17/08, 21/08 in 76/08 – ZIKS-1C) in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Straža (Uradni list RS, št. 75/08) ter 6., 15. in 73 člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07 in 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 17. seji dne 11. 12. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskih cestah v Občini Straža
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(Predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo:
– predpisi, ki urejajo javne ceste,
– predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov,
– predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa,
– kot ga ureja ta odlok.
2. člen
(Namen odloka)
Ta odlok določa:
– občinske ceste na območju Občine Straža in postopek njihove kategorizacije,
– upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih,
– način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe,
– inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in sankcioniranje kršitev tega odloka.
II. OBČINSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA
3. člen
(Občinske ceste)
Občinske ceste na območju Občine Straža so vse javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste.
4. člen
(Kategorije občinskih cest)
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste in javne poti.
Lokalne ceste v Občini Straža se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo v dve podkategoriji: zbirne krajevne ceste in krajevne ceste.
5. člen
(Postopek kategorizacije občinskih cest)
Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Straža z odlokom na predlog župana.
Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.
6. člen
(Spremembe kategorizacije občinskih cest)
Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se določijo po postopku iz prejšnjega člena tega odloka.
Spremembe kategorizacije občinskih cest lahko predlagajo zainteresirane pravne osebe (podjetja in druge organizacije). Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest.
O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči Občinski svet Občine Straža na predlog župana.
Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v tem sklepu.
Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo enkrat letno in se upoštevajo v strategiji razvoja in planu vzdrževanja občinskih cest za naslednje leto.
7. člen
(Novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Gradnje in rekonstrukcije občinskih cest ter kategorija novozgrajenih in rekonstruiranih cest se določijo v strategiji razvoja ali planu vzdrževanja občinskih cest v smiselni povezavi s prostorskim planom občine.
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot rekonstruirana cesta.
8. člen
(Opustitev občinske ceste)
Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.
Opuščena občinska cesta ali njen del se uporabi za parkirišča, počivališča ali druge potrebe udeležencev v prometu ali pa se agrotehnično obdela skladno s svojim okoljem.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko občinska cesta ali njen del, ki se opusti kot javna cesta, prenese med nekategorizirane ceste, če je tak prenos usklajen z bodočim upravljavcem te ceste. O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči Občinski svet Občine Straža na predlog župana.
9. člen
(Prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
Za nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če je bila v uporabi za javni promet najmanj zadnjih pet let in če se njen prenos opravi brezplačno in se jo vpiše v zemljiško knjigo.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za prenos gozdnih cest med občinske ceste, ki ga določajo predpisi o gozdovih.
O prenosu nekategoriziranih cest med občinske ceste odloči Občinski svet Občine Straža na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 5. člena tega odloka.
10. člen
(Planinske, turistične in druge poti)
Planinske poti, turistične poti, poti v parkovnih gozdovih in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu do planinskih koč in vrhov ali dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, niso javne poti po tem odloku.
Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.
Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti in iz dotacij občine njihovim upravljavcem.
III. UPRAVLJANJE OBČINSKIH CEST
11. člen
(Upravljavec občinskih cest)
Z občinskimi cestami, ki so javno dobro v lasti občine, upravlja Občina Straža.
12. člen
(Strategija razvoja in plan vzdrževanja občinskih cest)
Strategijo razvoja občinskih cest, s katero se določijo prednostne naloge razvoja občinskih cest, vire sredstev za uresničevanje strategije ter letno dinamiko njenega uresničevanja se opredeli z načrtom razvojnih programov, ki ga sprejme Občinski svet Občine Straža na predlog župana v okviru proračuna.
Letni plan vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določi uresničevanje plana vzdrževanje v posameznem koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, določenim za občinski proračun in je njegov sestavni del.
V letnem planu vzdrževanja občinskih cest se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na občinskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesreč ali izrednih dogodkov na občinskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, zmrzlinskih poškodb po hitrih odjugah, odstranjevanje nepredvidenih ovir na občinskih cestah ipd.) in izvedbe tistih ukrepov, ki jih je odredil pristojni občinski inšpektor, niso pa sestavni del rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih cest po tem planu.
13. člen
(Opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste)
Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni občinski upravni organ za ceste. Te obsegajo zlasti:
1. izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje strategije razvoja in plana vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov,
2. naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest,
3. naloge nadzora nad stanjem občinskih cest,
4. izvajanje postopkov za oddajanje gradbenih in vzdrževalnih del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi javnega razpisa,
5. izvajanje postopkov za izbiro izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest,
6. naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste,
7. vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna primerne porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah,
8. organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelave zbranih podatkov,
9. spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo skozi Občine Straža,
10. naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih,
11. izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih,
12. priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov,
13. izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
14. člen
(Financiranje občinskih cest)
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu Občine Straža.
Občinski svet Občine Straža lahko predlaga Vladi Republike Slovenije, da predpiše posebno povračilo za uporabo občinske ceste in objektov na njej, ki poteka po območju s statusom zavarovanega naravnega bogastva in določi prometno ureditev in nivo njenega vzdrževanja. Če je za vzdrževanje te ceste dana koncesija, se z zbranimi sredstvi povračila krijejo stroški njenega vzdrževanja.
IV. GRADITEV OBČINSKIH CEST
15. člen
(Varstvo okolja vzdolž občinske ceste)
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na zemljišču ali objektu soseda kot izvedba istih na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med sosedom in investitorjem občinske ceste, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.
16. člen
(Projektiranje občinskih cest)
Elementi za projektiranje občinskih cest se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.
V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov, za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
17. člen
(Rekonstrukcija občinske ceste)
Rekonstrukcija občinske ceste, ki se izvede zaradi izboljšanja njenih prometnih in varnostnih lastnosti in s katero se ne posega v prostor zunaj njenega varovalnega pasu ter za katero je pridobljena pravica graditi na zemljiščih, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo, se šteje za vzdrževalno delo v javno korist.
Če je zaradi rekonstrukcije občinske ceste potrebno izvesti razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini, pa taka rekonstrukcija ni določena s prostorskim aktom, se javna korist za to razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice ugotovi s sklepom občinskega sveta. Predlogu za izdajo sklepa je treba priložiti izvleček iz izvedbenega prostorskega akta, ki ureja območje rekonstrukcije, načrt parcelacije z mejo območja rekonstrukcije javne ceste, seznam parcel, potrebnih za rekonstrukcijo javne ceste, s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic in obrazložitev javne koristi.
18. člen
(Pridobitve zemljišč za gradnjo občinske ceste)
Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine.
19. člen
(Vračilo razlaščenih zemljišč)
Če se razlaščena zemljišča in druge nepremičnine iz prejšnjega člena tega odloka ne pričnejo uporabljati za namene razlastitve v roku štirih let, lahko razlaščenec zahteva vrnitev razlaščenih zemljišč in drugih nepremičnin ali pravic v skladu z zakonom.
Če je bila med investitorjem in lastnikom zemljišča ali druge nepremičnine sklenjena pogodba namesto razlastitve, lahko prejšnji lastnik v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena zahteva od investitorja sklenitev pogodbe o odkupu tega zemljišča in drugih nepremičnin. Pri sklenitvi pogodbe o odkupu se za določitev višine kupnine smiselno uporabljajo podlage, ki so bile uporabljene pri sklenitvi pogodbe.
20. člen
(Gradnja avtobusnih postajališč)
Avtobusna postajališča na lokalnih cestah morajo biti grajena zunaj vozišča.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni občinski upravni organ za ceste na predlog skupine krajanov ali javnega prevoznika v soglasju z občinskim inšpektorjem ter policijo po presoji okoliščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča na vozišču lokalne ceste. Če ugotovi, da za tako postajališče ni več potrebe ali da je postalo prometno nevarno, prekliče dovoljenje.
Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojni občinski upravni organ za ceste ob upoštevanju predlogov skupine krajanov ali javnih prevoznikov.
Za gradnjo avtobusnih postajališč zunaj vozišča lokalne ceste, ki niso v občinskem prostorskem planu, mora predlagatelj pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Stroške gradnje avtobusnega postajališča krije njen predlagatelj. Tako zgrajeno avtobusno postajališče postane del občinske ceste.
21. člen
(Križanja občinskih cest in železniških prog)
Križanja občinskih cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več občinskih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja občinskih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje ali rekonstrukcije, ki bremenijo cesto ali železniško progo, se uredita skladno s predpisi o varnosti v železniškem prometu.
22. člen
(Razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov)
Stroške gradnje ali rekonstrukcije objektov in naprav, ki posegajo v vodni prostor in so potrebni zaradi izgradnje občinske ceste, kadar prečka vodotok ali poteka ob njem, krije investitor ceste.
Vzdrževanje neposrednega zavarovanja podpornega zidu in premostitvenega objekta (brežine pod objektom in pragu pri objektu za zavarovanje temelja objekta) je sestavni del vzdrževanja občinske ceste.
Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka, so sestavni del vzdrževanja vodotoka.
23. člen
(Obveznost investitorja zaradi prestavitve občinske ceste)
Če je treba obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.
24. člen
(Obveznost usklajenega projektiranja)
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je treba opraviti na območju ceste.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka tega člena je odgovoren pristojni občinski upravni organ za ceste.
Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
25. člen
(Obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto)
Pristojni občinski upravni organ za ceste mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem, najmanj 60 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste mora dati investitorju oziroma upravljavcu objektov in naprav iz prejšnjega odstavka tega člena na razpolago načrte in podatke potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za investitorje oziroma upravljavce objektov in naprav v cestnem telesu ali ob njem, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti.
V. VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST
26. člen
(Odgovornost za stanje občinskih cest)
Občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja in predpisov, ki urejajo javne ceste in določbe 40. člena tega odloka, omogočajo varno odvijanje prometa.
Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe in izvajanje ukrepov iz tretjega odstavka 40. člena tega odloka je odgovoren izvajalec javne službe.
Za organiziranje obnavljanja občinskih cest in izvajanje ukrepov iz prvega odstavka 30. člena tega odloka je odgovoren pristojni občinski upravni organ za ceste.
27. člen
(Javna služba rednega vzdrževanja občinskih cest)
Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega:
– vzdrževalna dela za ohranjanje občinskih cest v dobrem stanju za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti občinskih cest, nadzor nad stanjem občinskih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje občinskih cest),
– organiziranje vzdrževalnih del, ki se na občinskih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: obnavljanje občinskih cest).
Vrsta vzdrževalnih del in nivo rednega vzdrževanja je določena s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98).
Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest določi Občinski svet Občine Straža v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora ob stavki svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko Občinski svet Občine Straža na predlog župana odloči, da redno vzdrževanje občinskih cest ali dela teh cest zagotavljajo na svojem območju posamezni krajani ali skupine krajanov in hkrati določi tudi program rednega vzdrževanja teh cest, potrebna sredstva, ki se zagotavljajo iz proračuna Občine Straža, in določi odgovorno osebo za izvedbo programa. Za stanje občinskih cest je Občina Straža subsidiarno odgovorna.
Obnovitvena dela na občinskih cestah se oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
28. člen
(Vzdrževanje križišč in križanj)
Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste skrbi pristojni občinski upravni organ za ceste.
Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.
29. člen
(Vzdrževanje cestnih objektov na nekategoriziranih cestah nad občinskimi cestami)
Za vzdrževanje premostitvene in podporne konstrukcije nadvozov in drugih cestnih objektov na nekategoriziranih cestah, po katerih je dovoljen javni promet, je pristojen občinski upravni organ za ceste.
30. člen
(Vzdrževanje občinskih cest ob preusmeritvah prometa)
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
O preusmeritvi prometa z občinske na državno cesto, ki bi bistveno povečala prometno obremenitev te ceste, se mora pristojni občinski upravni organ za ceste predhodno uskladiti z Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni občinski upravni organ za ceste predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
VI. ZIMSKA SLUŽBA
31. člen
(Opredelitev pojmov)
Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah.
Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
32. člen
(Način izvajanja, ukrepi)
Zimska služba se opravlja kot del gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
Zimska služba obsega predvsem naslednje ukrepe:
1. zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
2. pluženje in posipanje javnih prometnih površin,
3. odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
4. čiščenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge,
5. čiščenje zasneženih cestnih znakov,
6. obveščanje javnosti.
33. člen
(Izvajalec zimske službe)
Zimsko službo v skladu z določbami tega odloka izvaja izvajalec gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest«.
34. člen
(Izvedbeni program zimske službe)
Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsako leto do 15. oktobra pripraviti izvedbeni program zimske službe iz svoje pristojnosti in ga predložiti pristojnemu organu v potrditev.
V izvedbenem programu zimske službe se določijo zlasti:
1. organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti izvajalcev,
2. načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe,
3. razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del,
4. dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin,
5. načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega,
6. mesta izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti,
7. način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest.
35. člen
(Prednostni vrstni red izvajanja zimske službe)
Pri izvajanju zimske službe velja za koncesionarja v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe naslednji prednostni vrstni red opravil, ki so predmet zimske službe:
1. ceste, parkirni prostori in dostopne poti do zdravstvenih ustanov, vrtcev, šol, gasilskih domov, avtobusnih postaj in postajališč, parkirnih prostorov pred mrliškimi vežicami ter drugih javnih ustanov in institucij,
2. ceste, po katerih se šolski prevozi opravljajo z avtobusi,
3. pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja,
4. druge javne površine za pešce,
5. ostale javne površine.
36. člen
(Pričetek pluženja)
Koncesionar mora pričeti odstranjevati sneg, ko doseže debelino 15 cm. Višino zapadlega snega ugotavlja izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori pristojni organ.
V izjemnih primerih, ki jih ugotovi ali potrdi pristojni občinski organ, je možno ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena pričeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega.
Sneg mora biti odstranjen z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok 3 m. Očiščena širina pločnika mora biti najmanj 1 m.
Sneg mora biti na površinah iz 1. točke 35. člena tega odloka odstranjen takoj po prenehanju sneženja, na ostalih površinah pa najkasneje v 24 urah po prenehanju sneženja, upoštevaje prednostni vrstni red iz 35. člena tega odloka in v skladu z izvedbenim programom izvajanja zimske službe.
37. člen
(Posipavanje cest)
Posipanje javnih prometnih površin se prične izvajati takoj, ko se na njih zazna ali utegne zaznati pojav poledice.
Na cestah ali cestnih odsekih, za katere je v izvedbenem programu predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica.
Vse javne prometne površine se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Uporaba sredstev za posipanje je dovoljena samo v minimalnih potrebnih količinah, za posipanje pa je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino posipa, ki je že na vozišču.
38. člen
(Zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu:
1. s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati javno površino pod njimi,
2. poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi.
Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.
V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.
39. člen
(Izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)
V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.
VII. VARSTVO OBČINSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH
40. člen
(Omejitve uporabe občinske ceste)
Če je občinska cesta v takem stanju:
1. da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
2. da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno propadanje te ceste,
3. da to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno), lahko predstojnik občinskega upravnega organa za ceste začasno prepove ali omeji promet na tej cesti ali njenem delu z ukrepi, kot so omejitev prometa posameznih vrst vozil, zmanjšanje dovoljene skupne mase, osne obremenitve ali dimenzij vozil, zmanjšanje dovoljene hitrosti vozil in drugimi ukrepi, dokler obstajajo razlogi za takšen ukrep,
4. da to terjajo utemeljeni razlogi za varnost izvajanja vzdrževanja cest (nevarnost pluženja zaradi snega, poledice lahko povzroči nevarnost izvajalca pri vzdrževanju izpostavljenih cest v velikih strminah).
Predstojnik pristojnega občinskega upravnega organa za ceste mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge točke prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in občinski inšpektorat najmanj petnajst dni pred njihovo označitvijo s prometno signalizacijo na občinski cesti, javnost pa obvesti preko sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred dnem označitve.
Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje in četrte točke prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali neugodnih zimskih razmerah. O teh ukrepih se mora nemudoma obvestiti policijo, občinski inšpektorat in javnost preko sredstev javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojni občinski upravni organ za ceste.
Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta, se določi v skladu z določbo 52. člena tega odloka.
Določbe tega člena se nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.
Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja ceste v okviru izvajanja te gospodarske javne službe.
41. člen
(Varovalni pas ob občinski cesti)
Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnja ali rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 15. členom tega odloka.
Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 8 m,
– pri javni poti 6 m,
– pri glavni mestni cesti 12 m,
– pri zbirni mestni cesti 10 m,
– pri zbirni krajevni cesti 8 m.
42. člen
(Napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
Telefonski, telegrafski in drugi kabelski vodi, nizkonapetostni električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave, katerih investitor ni Občina Straža, se smejo napeljevati oziroma postavljati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma prestavitev.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto in promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.
43. člen
(Dela na občinski cesti)
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na občinski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
V dovoljenju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti občinski upravni organ, pristojen za ceste, in izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja ceste in občinski upravni organ.
Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno ali popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo in občinski inšpektorat.
44. člen
(Opravljanje del ob občinski cesti)
Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del.
45. člen
(Izredni prevoz)
Vozila ne smejo presegati predpisanih največjih dovoljenih osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, predpisanih za posamezne vrste vozil.
Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih dimenzij, mase ali osnih obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz. Dovoljenje za izredni prevoz, ki poteka samo po občinskih cestah, izda pristojni občinski upravni organ za ceste v 15 dneh po vložitvi popolne zahteve. O izdanih dovoljenjih obvesti policijo, Občinski inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest, po katerih bo izredni prevoz opravljen.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj, zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
46. člen
(Nadzor izrednih prevozov)
Največje dovoljene osne obremenitve, skupno maso in dimenzije vozil na občinskih cestah nadzorujejo izvajalci rednega vzdrževanja občinskih cest ali pogodbeni izvajalec v sodelovanju s policisti.
Vozilo, ki opravlja izredni prevoz brez dovoljenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, policist izloči iz prometa. Izvajalec prevoza mora plačati povračilo za izredni prevoz in povrniti škodo na občinski cesti, če jo je povzročil.
47. člen
(Spremljajoče dejavnosti na občinski cesti)
Površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, določene v skladu z določbo drugega odstavka 16. člena tega odloka, in površine, ki jih za te namene pristojni občinski upravni organ za ceste določi ob obstoječih občinskih cestah, pristojni občinski upravni organ odda najugodnejšemu ponudniku za opravljanje teh dejavnosti.
Razmerja v zvezi s postavitvijo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti in drugimi pogoji rabe površin iz prejšnjega odstavka se uredijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
Za vsako gradbeno spremembo objektov in naprav za opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
48. člen
(Priključki na občinsko cesto)
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
Pristojni občinski upravni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka tega člena, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je treba ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni občinski upravni organ za ceste zaradi ugotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz prvega odstavka tega člena.
49. člen
(Obvezna rekonstrukcija priključka)
Če priključek na občinsko cesto zaradi prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen. Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
50. člen
(Ukinitev priključka)
Občinski inšpektor lahko zahteva ustrezno ureditev priključka na občinsko cesto, odredi prepoved uporabe priključka ali njegovo ukinitev, če ta ni vzdrževan v skladu s pogoji iz soglasja iz 48. člena ali je zgrajen brez soglasja ali če ta ni preurejen v skladu z določbo iz predhodnega člena tega odloka.
Stroške za izvedbo ukrepa iz prejšnjega odstavka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
51. člen
(Varovalni gozdovi in hudourniki ob občinski cesti)
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko pristojnemu organu za gozdarstvo predlaga, da se gozd vzdolž občinske ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred drsenjem zemljišča, bočnega vetra, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu s predpisi o gozdovih.
Pravne ali fizične osebe, ki ob občinski cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, morajo sodelovati s pristojnim občinskim upravnim organom za ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo občinske ceste.
52. člen
(Graditev žičniških naprav čez občinske ceste)
Za graditev žičniških naprav nad občinskimi cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Občinska cesta, ki jo prečka žičniška naprava, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.
53. člen
(Izkoriščanje kamnin ob občinski cesti)
Kamnolomi, peskokopi in glinokopi lahko obratujejo le v takšni oddaljenosti od občinske ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnega telesa, na vzdrževanje ceste in na varnost prometa.
Za odpiranje objektov iz prejšnjega odstavka tega člena mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
54. člen
(Omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinske ceste)
Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasje.
55. člen
(Prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njih)
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, ter izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Prav tako je prepovedano na zemljiščih ali na objektih ob cesti izvajati ali opustiti kakršna koli dela ali karkoli nameščati, kar bi utegnilo škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej.
Prepovedano je predvsem:
1. odvajati na cesto padavinsko vodo, odplake in druge tekočine,
2. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo,
3. ovirati odtekanje vode s ceste,
4. z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto,
5. z živalskimi iztrebki ali drugimi snovmi onesnažiti cesto puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg,
6. razsipati po cesti sipek material, zemljo,blato ali kako drugače onesnaževati cesto,
7. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če je parkiranje ali ustavljanje na njih izrecno dovoljeno,
8. parkirati na javnih površinah v varovalnem pasu javne ceste, če je to prepovedano s prometno signalizacijo,
9. ob cesti postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete, če bi to škodovalo cesti, njeni preglednosti ali urejenosti ali zmanjševalo varnost prometa,
10. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjševale varnost prometa,
11. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete,
12. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa,
13. poškodovati, odstranjevati, prestavljati ali kakorkoli spreminjati prometno signalizacijo in prometno opremo,
14. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo,
15. postavljati na ali ob cesto kakršne koli predmete (nagrobne plošče in druga spominska znamenja, stojala, transparente, plakate in druge oblike obveščanja ali oglaševanja, in podobno) ali jih metati nanjo (sneg, odpadke in podobno), razsipati po cesti sipek material, nanašati blato ali kako drugače onesnaževati cesto,
16. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali,
17. voditi psa brez povodca,
18. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto,
19. namerno zažigati ob cesti strnišča, odpadne in druge gorljive snovi,
20. orati v razdalji 4 m od cestnega telesa v smeri proti njej ali v širini 1 m od cestnega telesa vzporedno z njo,
21. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje,
22. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami,
23. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.
Izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste je dolžan s ceste takoj odstraniti vse ovire ali druge posledice prepovedanih ravnanj, ki bi utegnile škodovati cesti ali ogrožati, ovirati ali zmanjševati varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, mora oviro ali nevarno mesto na cesti zavarovati s predpisano prometno signalizacijo. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na cesti mora poravnati povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na cesti. Če povzročitelj ni znan, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja občinske ceste.
56. člen
(Naležne ploskve na kolesih vozil)
Vozila, ki vozijo po občinskih cestah, morajo imeti kolesa s takšnimi naležnimi ploskvami, da ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti po občinskih cestah samo, če imajo gosenice obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča.
57. člen
(Obveznosti sosedov ob občinski cesti)
Sosedje ob občinski cesti morajo dopustiti prost odtok vode in odlaganja snega na njihovo zemljišče.
Sosedje ob občinski cesti morajo v skladu z zakonom in za odškodnino dopustiti dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja, gradnjo odtočnih in ponikovalnih jarkov in drugih naprav za odvod vode od cestnega telesa ter postavitev začasnih ali stalnih naprav in ureditev za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi, če teh ni mogoče postaviti na zemljišče, ki je sestavni del ceste.
Sosedje ob občinski cesti morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg, pritrjene snegolove. Sosedi morajo z objektov ob občinski cesti odstraniti ledene sveče pravočasno in tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.
VIII. UKREPI ZA VARSTVO PROMETA
58. člen
(Zapora ceste zaradi del ali prireditev na občinski cesti)
Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le z dovoljenjem iz 59. člena tega odloka.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdrževanje cest ter za opravljanje tistih obnovitvenih del na cesti, za katera je izvedba zapore ceste urejena v pogodbi o oddaji teh del.
Dovoljenje za zaporo občinske ceste je treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Dovoljenje se lahko izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore občinske ceste ne ustavi za daljši čas. Dovoljenje za zaporo občinske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogoče preusmeriti na druge javne ceste ali če se promet zaradi zapore ne ustavi za dalj kot 60 minut.
59. člen
(Izdaja dovoljenj za zaporo občinske ceste)
Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni občinski upravni organ za ceste. O izdanih dovoljenjih pristojni občinski upravni organ za ceste obvesti policijo, občinski inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest. Dovoljenju mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometno tehnična dokumentacija začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
O delnih ali popolnih zaporah občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katere na podlagi drugega odstavka 49. člena tega odloka ni potrebno pridobiti dovoljenja, mora izvajalec teh del najmanj tri dni pred začetkom njihovega izvajanja obvestiti policijo, občinski inšpektorat in izvajalca rednega vzdrževanja ceste, na kateri se bodo dela izvajala. Obvestilu mora biti priložena od pristojnega občinskega upravnega organa za ceste potrjena prometnotehnična dokumentacija začasne ureditve v času delne ali popolne zapore občinske ceste.
Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste oziroma 60 dni pred predlaganim rokom zapore ceste zaradi športnih in drugih prireditev ter mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometnotehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Predlagatelj popolne zapore ceste mora o njej in o preusmeritvi prometa obvestiti policijo ter javnost preko sredstev javnega obveščanja najmanj tri dni pred zaporo ceste.
60. člen
(Polje preglednosti)
V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovnic ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja odstraniti ovire. Če ovir ne odstrani, jih na njegove stroške odstrani občinski upravni organ za ceste.
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča ima v polju preglednosti zaradi omejitev uporabe zemljišča pravico do odškodnine. Omejitev uporabe zemljišča in odškodnino uredita lastnik oziroma uporabnik zemljišča in pristojni občinski upravni organ za ceste v skladu z zakonom. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik zemljišča v polju preglednosti ni upravičen do odškodnine, če je bila taka omejitev uporabe zemljišča določena v soglasju pristojnega občinskega upravnega organa za ceste iz 32. člena tega odloka.
V območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev rastlinja, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.
61. člen
(Prometna signalizacija na občinskih cestah)
Prometno signalizacijo na občinskih cestah postavlja, zamenjuje, dopolnjuje ali odstranjuje občinski upravni organ, pristojen za ceste, razen v primerih iz 40. člena ter tretjega odstavka 55. člena tega odloka in v primerih, ko je njena postavitev, zamenjava, dopolnitev ali odstranitev posledica odredb o prepovedih ali omejitvah prometa na javnih cestah, za izdajo katerih je pristojen predstojnik občinskega upravnega organa za ceste ter predstojnik občinskega upravnega organa za okolje in prostor.
Ob občinskih cestah se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge signalizacije odloči občinski upravni organ, pristojen za ceste, s sklepom. Pristojni občinski upravni organ za ceste ima pravico do povrnitve stroškov za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje, dopolnjevanje in odstranitev.
62. člen
(Obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinski cesti je prepovedano.
Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinskih cestah zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanje in odstranitve.
Tabele, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka tega člena se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisih o javnih cestah. Soglasje za njihovo postavitev izda pristojni občinski upravni organ za ceste po pogojih in postopku, ki ga določa občinski predpis, ki ureja plakatiranje oziroma sorodne oblike javnega oglaševanja. V soglasju določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih, ter pogoje vzdrževanja in odstranitve teh objektov in naprav.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste izda praviloma le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.) in za tiste občinske ceste, ki jih določi Občinski svet Občine Straža. Transparenti morajo biti izobešeni najmanj 4,5 m nad voziščem občinske ceste.
63. člen
(Opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah zunaj naselja)
Kdor namerava ob občinski cesti zunaj naselja opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladu z določbo 48. in 49. člena tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma pristop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
V postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor ter uporabnega dovoljenja za objekte in prostore za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
64. člen
(Pritožbeni organ)
Zoper dovoljenja in soglasja, ki niso izdana v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor in katera po določbah tega odloka izdaja pristojni občinski upravni organ za ceste, ter zoper sklep iz drugega odstavka 61. člena tega odloka je dovoljena pritožba na župana.
IX. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
65. člen
(Opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov o javnih cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira pristojni občinski inšpektorat.
Občinski inšpektorat je lahko organiziran samostojno, lahko kot medobčinske inšpekcijske službe za več občin.
66. člen
(Pogoji za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva)
Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest občinske uprave, ki ga izda župan, se določi število delovnih mest in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati občinski inšpektorji. Če je občinski inšpektorat organiziran kot medobčinske inšpekcijske službe, morajo akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest medobčinske inšpekcijske službe sprejeti vsi župani občin, ki ustanavljajo skupna medobčinske inšpekcijske službe.
67. člen
(Naloge inšpekcijskega nadzorstva)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima na podlagi drugih predpisov, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati dela pri rednem vzdrževanju in obnavljanju cest, pregledovati dokumentacijo za ta dela in odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti, ki bi lahko povzročile poslabšanje stanja ceste ali ogrožale varnost prometa na njej;
2. nadzorovati izpolnjevanje pogojev za opravljanje rednih vzdrževalnih del na cestah, ki so bila oddana izvajalcu rednega vzdrževanja občinske ceste;
3. nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in prometa na njih;
4. ustaviti vsa dela na cesti, ki se ne opravljajo v skladu z določbami tega odloka;
5. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda;
6. odrediti, da se v polju preglednosti odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, povzročene s kršenjem predpisanih ukrepov za zagotavljanje preglednosti ceste;
7. nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev za posege v varovalni pas ceste;
8. odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni izročena prometu.
Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi četrte, pete, šeste in osme točke prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.
V zadevah iz pete točke prvega odstavka tega člena, ko je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor lahko odloči po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski inšpektor odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest ima občinski inšpektor pravico:
1. pregledovati ceste, cestno infrastrukturo, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
2. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
3. pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
4. vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
5. pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, podatke o lastništvu vozil, podatke o lastništvu zemljišč in objektov v varovalnem pasu ceste in druge podatke, potrebne za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka.
O ukrepih, ki jih je odredil po peti točki prvega odstavka tega člena, mora občinski inšpektor obvestiti župana, pristojni občinski upravni organ za ceste in policijo.
X. KAZENSKE DOLOČBE
68. člen
(Prekrški)
Z globo 4.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršnekoli druge objekte in naprave (drugi odstavek 41. člena),
2. brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in druge podobne naprave (prvi odstavek 42. člena),
3. brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 43. člena),
4. brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja (44. člen),
5. postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni objekte in naprave ali samo dejavnost brez soglasja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste (47. člen),
6. brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 48. člena),
7. vrste in obseg del pri pogozdovanju ali urejanju hudournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje občinska cesta (drugi odstavek 51. člena),
8. brez soglasja gradi žičniške naprave nad občinskimi cestami ali ne zavaruje žičnice z ustrezno lovilno napravo (52. člen),
9. brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdrževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (53. člen),
10. brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vplivala na cesto in varnost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega soglasja (54. člen),
11. začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del ali izvaja ali opusti kakršna koli dela na cesti in zemljišču in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (55. člen),
12. vozi vozilo s takšnimi naležnimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (prvi odstavek 56. člena),
13. vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s primernimi oblogami, ki ne poškodujejo vozišča (drugi odstavek 57. člena),
14. ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se lahko na občinsko cesto vsuje sneg ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu (tretji odstavek 57. člena),
15. brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti (prvi odstavek 58. člena),
16. ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek 59. člena),
17. izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v nasprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja (tretji odstavek 59. člena),
18. ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v polju preglednosti (prvi odstavek 60. člena),
19. ne odstrani oziroma postavi nagrobno ali spominsko znamenje ob občinski cesti ali brez soglasja postavi tablo, napis in drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja (62. člen).
Z globo 1.500 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
69. člen
(Prekrški posameznikov)
Z globo 800,00 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena.
70. člen
(Kršitev obveznosti vzdrževanja cest)
Z globo 4.000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest:
1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanje prometa (prvi in drugi odstavek 26. člena),
2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob morebitni stavki (četrti odstavek 26. člena).
Z globo 1.500 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
71. člen
(Kršitev obveznosti uskladitve del)
Z globo 4.000 EUR se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v cestnem telesu občinske ceste ali ob njem, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega občinskega upravnega organa za ceste ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji odstavek 25. člena).
Z globo 1.500 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(Legalizacija priključkov)
Investitorji in njihovi pravni nasledniki, ki so zgradili priključek nekategorizirane ceste na občinsko cesto brez predpisanega dovoljenja ali soglasja pristojnega organa, morajo vložiti vlogo za pridobitev tega soglasja pri pristojnem občinskem upravnem organu za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Po preteku tega roka se uveljavijo ukrepi iz 49. člena tega odloka.
73. člen
(Odstranitev nagrobnih in spominskih znamenj)
Lastniki nagrobnih znamenj oziroma lastniki zemljišč, na katerih takšna znamenja stojijo ob občinskih cestah, morajo takšna znamenja odstraniti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
74. člen
(Prilagoditev neprometnih znakov)
Neprometni znaki, ki so postavljeni ob občinskih cestah na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in na podlagi Pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list RS, št. 17/82 in 22/84), se morajo prilagoditi določbam 61. in 62. člena tega odloka ter določbam novega predpisa o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Neprometni znaki, ki so postavljeni brez dovoljenja iz drugega odstavka 106. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) ali na podlagi Pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list RS, št. 17/82 in 22/84) ali so postavljeni v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, se odstranijo.
75. člen
(Obstoječe kategorizirane občinske ceste)
V primerih, ko poteka kategorizirana občinska cesta po nepremičninah, ki so v lasti drugih fizičnih ali pravnih oseb, se lahko lastninska pravica pridobi, odvzame ali omeji v skladu z določili zakona, ki ureja javne ceste.
Določbe 55. člena tega odloka se uporabljajo ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih teče obstoječa občinska cesta iz prvega odstavka tega člena.
76. člen
(Začetek veljavnosti tega odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00700-24/2008-4
Straža, dne 11. decembra 2008
Župan
Občine Straža
Alojz Knafelj l.r.
