Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 14. januarja 2009.

S tem zakonom se za omejitev učinkov svetovne gospodarske krize z namenom ohranitve delovnih mest ureja delno subvencioniranje polnega delovnega časa s sofinanciranjem plač za polni delovni čas.

(1) Gospodarski družbi oziroma fizični osebi, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), in zaradi ohranitve delovnih mest v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, kot polni delovni čas določi delovni čas 36 ur na teden, se zagotovi subvencija za delno sofinanciranje plač (v nadaljnjem besedilu: subvencija) v znesku 60 eurov na mesec na delavca oziroma delavko (v nadaljnjem besedilu: delavec).
(2) Delodajalcu iz prejšnjega odstavka, ki z reprezentativnimi sindikati sklene dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, se zagotovi subvencija v dodatnem znesku 60 eurov na mesec na delavca za skrajšanje za štiri ure oziroma v znesku, ki je sorazmeren skrajšanju.

(1) Subvencija se delodajalcu dodeli pod pogojem, da v obdobju prejemanja subvencije izplačuje plače in poravnava prispevke za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, ne odpušča delavcev iz poslovnih razlogov in za poslovno leto, v katerem je vključen v izvajanje ukrepa, ne odreja nadurnega dela delavcem in ne izplačuje nagrad organom vodenja in nadzora.
(2) Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi zahtevka za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: zahtevek), ki ga vloži na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod). Zavod s sklepom odloči o zahtevku po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zoper sklep ni pritožbe.
(3) Na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka sklene delodajalec z zavodom pogodbo o subvencioniranju (v nadaljnjem besedilu: pogodba), v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pogodba mora zlasti vsebovati predmet, višino, način izplačila subvencije, pogoje in način vračila subvencije, čas prejemanja subvencije, spremljanje, poročanje, sankcije za kršitve ter nadzor nad izvajanjem.
(4) V kolikor delodajalec ne ravna v skladu s prvim odstavkom tega člena, mora vrniti prejeto subvencijo oziroma njen ustrezni del.

(1) Delodajalec mora zahtevek vložiti do 30. septembra 2009, vloži pa ga lahko največ enkrat na podlagi prvega odstavka 2. člena in enkrat na podlagi drugega odstavka 2. člena tega zakona.
(2) Subvencija se delodajalcu izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, ki delajo v delovnem času, določenem v 2. členu tega zakona, za obdobje v skladu z zahtevkom delodajalca, a skupaj največ za šest mesecev.

Sredstva za subvencijo se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

(1) Zavod opravlja nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencije ter izvajanjem pogodbe.
(2) Za potrebe dodeljevanja subvencij in izvajanje nadzora ima zavod pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za katere delodajalec prejme subvencijo, in sicer osebno ime, enotno matično številko občana, zavarovalno podlago, dejanski in polni delovni čas ter izplačane plače in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk osebnih podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Davčne uprave Republike Slovenije.

Vlada poroča Državnemu zboru o dodeljenih subvencijah po tem zakonu dvakrat letno, in sicer hkrati s Poročilom o polletnem izvrševanju proračuna Republike Slovenije in hkrati s Predlogom zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za posamezno leto.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.