Na podlagi petega odstavka 55. člena in za izvrševanje 60. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) je Vlada Republike Slovenije izdala

V Uredbi o podrobnejši vsebini in načinu priprave načrta upravljanja voda (Uradni list RS, št. 26/06) se besedilo 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. obalna voda je del morja, ki je v vsaki svoji točki oddaljen eno navtično miljo na morsko stran od najbližje točke temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja; kadar je primerno, se razteza do zunanje meje somornic;
2. za tip značilne hidromorfološke in fizikalno-kemijske razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi hidromorfoloških in fizikalno-kemijskih elementov površinske vode, ki niso spremenjene zaradi človekovega vpliva ali pa so te spremembe le zelo majhne v primerjavi z vrednostmi, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode brez motenj. To so za tip značilne razmere;
3. za tip značilne referenčne razmere so razmere, opredeljene z vrednostmi bioloških elementov površinske vode, ki jih običajno povezujemo s tem tipom, kadar ni motenj, in ne kažejo znakov ali kažejo le zelo majhne znake odmikov v primerjavi z vrednostmi, ki jih običajno povezujemo s tem tipom vodnega telesa površinske vode brez motenj. To so za tip značilne združbe;
4. hidrološka obremenitev vodnih teles površinskih voda je odvzem, dodajanje ali prerazporejanje vodnih količin površinske vode;
5. hidrološka obremenitev vodnih teles podzemnih voda je odvzem podzemne vode, umetno napajanje ali bogatenje podzemne vode;
6. morfološka obremenitev vodnih teles površinskih voda je antropogena sprememba vodnega toka ali drug antropogeni poseg, ki povzroči spremembo naravnih morfoloških značilnosti;
7. območja s posebnimi zahtevami so varstvena in ogrožena območja ter območja, pomembna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev v skladu s predpisi, ki urejajo vode, občutljiva in ranljiva območja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, zavarovana in varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda, območja salmonidnih in ciprinidnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo določitev odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, in druga območja, za katera sta pomembna vodni režim in kakovost voda;
8. kombinirani pristop nadzora nad odvajanjem v površinske vode in posrednim odvajanjem v podzemne vode iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja je nadzor v skladu z 29.a členom te uredbe;
9. finančni stroški so stroški tekočega poslovanja in vzdrževanja ter stroški investicij in investicijskega vzdrževanja;
10. okoljski stroški so stroški, nastali zaradi škode, ki jo posamezna vrsta storitve, povezane z obremenjevanjem voda, povzroči okolju in ekosistemom;
11. stroški vode kot naravnega vira so stroški, povezani z izgubo možnosti, ki jo utrpijo druge storitve, povezane z obremenjevanjem voda, zaradi storitve, povezane z obremenjevanjem voda, ki je večja, kot jo omogoča naravna stopnja obnovljivosti vode kot naravnega vira;
12. strokovne podlage so gradiva za posamezne vsebine načrta upravljanja voda in se nanašajo na območja s posebnimi zahtevami in upravljanje voda;
13. vrednost praga je standard kakovosti podzemne vode, določen za tista onesnaževala, skupine onesnaževal in kazalce onesnaženja, ki prispevajo k tveganju, da vodno telo podzemne vode ne bo doseglo dobrega kemijskega stanja;
14. prednostne snovi so snovi v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;
15. prednostne nevarne snovi so snovi v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;
16. območje mešanja je del vodnega telesa površinske vode v bližini mesta izpusta prednostnih ali prednostnih nevarnih snovi ali drugih onesnaževal v vodno telo površinske vode;
17. dobro količinsko stanje podzemne vode je stanje, pri katerem je gladina podzemne vode taka, da se pri dolgoletnem povprečju letne stopnje odvzema razpoložljiva količina podzemne vode ne izčrpa, in gladina podzemne vode zaradi človekovih posegov ni spremenjena tako, da bi to povzročilo:
– nedoseganje okoljskih ciljev za površinske vode, povezane s podzemno vodo,
– pomembno poslabšanje stanja površinskih voda, povezanih s podzemno vodo,
– pomembne poškodbe kopenskih ekosistemov, neposredno odvisnih od podzemne vode, ali
– vdore slane vode ali druge vdore;
18. razpoložljiva količina podzemne vode je dolgoročna povprečna letna stopnja celotne obnove vodnega telesa podzemne vode, zmanjšana za dolgoročni letni pretok, ki je potreben, da se dosežejo cilji ekološke kakovosti v skladu z 22. členom te uredbe za površinske vode, povezane z vodnim telesom podzemne vode, tako da se prepreči pomembno poslabšanje ekološkega stanja teh površinskih voda in pomembna škoda na kopenskih ekosistemih, ki so povezani z vodnim telesom podzemne vode.«.

V 5. členu se v tretji alinei 2. točke besedilo »rabe vode« nadomesti z besedilom »storitev, povezanih z obremenjevanjem voda«.
V 3. točki se besedilo »povzetek načina in rezultatov« nadomesti z besedo »opis«.

V 7. členu se v prvem odstavku v 4. točki črta beseda »obalnega«.
V tretjem odstavku se za besedilom »Podzemne vode in« črta beseda »obalno«.

V 8. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Opis za tipe značilnih referenčnih razmer mora vključevati tudi opis za tipe značilnih fizikalno-kemijskih in hidromorfoloških razmer. Za tipe značilne fizikalno-kemijske in hidromorfološke razmere ter za tipe značilne referenčne razmere se opredelijo po razpoložljivih podatkih o fizikalno-kemijskih, hidromorfoloških in bioloških elementih ali z metodami modeliranja oziroma se opredelijo z uporabo kombinacije obeh načinov.«.

V 10. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. opis presoje vplivov na vodna telesa površinskih in podzemnih voda, vključno z opisom uporabljene metode in meril, in prikaz teh vplivov, če je to primerno,«.

Za 11. členom se doda novi 11.a člen, ki se glasi:

(1) Prikaz obremenitev iz točkovnih virov onesnaževanja vključuje tudi prikaz območij mešanja, če so ta določena.
(2) Prikaz območij mešanja vključuje tudi:
– opis uporabljenih pristopov in metodologij za določitev teh območij in
– opis ukrepov, ki se izvajajo zaradi zmanjševanja območij mešanja v prihodnosti, kot so ukrepi iz tretje in pete alinee tretjega odstavka 29. člena te uredbe ali pregledi in posodobitve okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje naprav, ki povzročajo emisije snovi in toplote v vode, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.«.

V 12. členu se v drugem odstavku v napovednem stavku beseda »obratov« nadomesti z besedo »naprav«.
V drugem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. evidence naprav, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje, ki povzroča emisije snovi ali toplote v vode, pri točkovnih virih onesnaževanja,«.

Za 12. členom se doda novi 12.a člen, ki se glasi:

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati popis emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih in prednostnih nevarnih snovi ter drugih onesnaževal (v nadaljnjem besedilu: popis) v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda.
(2) Popis vključuje tudi grafične prikaze na kartah, če so na voljo, in koncentracije snovi iz predpisov, ki urejajo stanje površinskih voda, v sedimentu in bioti, če je to primerno.
(3) Popis se pripravi na podlagi:
– podatkov, zbranih v skladu z 10., 11., 12., 14., 15. in 16. členom te uredbe,
– podatkov, zbranih na podlagi monitoringa kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda,
– podatkov, zbranih v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), in
– drugih razpoložljivih podatkov o snoveh iz predpisov, ki urejajo stanje površinskih voda.
(4) Referenčno obdobje za oceno vrednosti onesnaževal, ki se vnesejo v popis, je izbrano leto pred zaključkom analize v skladu z 10. do 16. členom te uredbe. Za prednostne in prednostne nevarne snovi ter druga onesnaževala v skladu s predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize v skladu z 10. do 16. členom te uredbe.«.

V 13. členu se v prvem odstavku besedilo »rabo vode« nadomesti z besedilom »storitve, povezane z obremenjevanjem voda«.
V drugem odstavku se besedilo »z rabo voda ali rabo zemljišč« nadomesti z besedilom »s storitvami, povezanimi z obremenjevanjem voda, ali z rabo zemljišč«.

Za 15. členom se doda novi 15.a člen, ki se glasi:

Ocena verjetnosti doseganja ciljev za vodna telesa podzemnih voda mora vključevati tudi:
1. informacije o številu vodnih teles ali skupin vodnih teles podzemne vode, za katera je v skladu s prejšnjim členom ocenjeno, da ne bodo dosegla dobrega kemijskega stanja, ter o onesnaževalih in indikatorjih onesnaženja, ki določajo tako oceno, vključno z izmerjenimi koncentracijami oziroma vrednostmi, in
2. informacije o vodnih telesih iz prejšnje točke, zlasti o velikosti vodnih teles, razmerju med vodnimi telesi podzemne vode in z njo povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi in vrednosti naravnega ozadja v vodnih telesih podzemne vode v primerih naravno prisotnih snovi.«.

Naslov podpoglavja 2.3 se spremeni tako, da se glasi:
»2.3 Ekonomska analiza storitev, povezanih z obremenjevanjem voda«.

V 17. členu se besedilo »raba vode« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »storitev, povezana z obremenjevanjem voda« v ustreznih sklonih.

Za 17. členom se doda novi 17.a člen, ki se glasi:

(1) Analiza iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora vključevati opredelitev prispevkov posameznih storitev, povezanih z obremenjevanjem voda, razdeljenih vsaj na industrijo, gospodinjstva in kmetijstvo, k povračilu stroškov za storitve oskrbe s pitno vodo ter stroškov za storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ob upoštevanju načela, po katerem plača povzročitelj obremenitve.
(2) Pri ugotavljanju stroškov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi okoljski stroški in stroški virov ob upoštevanju analize iz prejšnjega člena.
(3) Za posamezno dejavnost storitve, povezane z obremenjevanjem voda, se lahko dopusti odstopanje od povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena, če to ne ogroža doseganja ciljev načrta upravljanja voda.
(4) Načrt upravljanja voda vključuje primere odstopanj od povračila stroškov iz prejšnjega odstavka in njihovo obrazložitev.«.

Naslov 3. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»3. Opis monitoringa vodnih teles površinskih in podzemnih voda«.

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati opis monitoringa vodnih teles površinskih voda, ki se pripravi ločeno za ekološko in kemijsko stanje, zlasti pa opis:
1. nadzornega monitoringa vodnih teles površinskih voda,
2. operativnega monitoringa vodnih teles površinskih voda in
3. preiskovalnega monitoringa vodnih teles površinskih voda, če je ta vzpostavljen.
(2) Opis monitoringa vodnih teles površinskih voda vključuje:
1. prikaz mreže merilnih mest, vključno z merilnimi mesti, ki so določena z Odločbo Komisije z dne 17. avgusta 2005 o vzpostavitvi registra mest, ki bodo sestavljala interkalibracijsko mrežo, v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2005/646/ES) (UL L št. 243 z dne 19. 9. 2005, str. 1),
2. opis elementov kakovosti,
3. opis pogostosti za nadzorni in operativni monitoring površinskih voda in
4. prikaz ekološkega in kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda.
(3) Opis monitoringa vodnih teles površinskih voda mora vključevati tudi opis merilnih mrež in rezultatov monitoringa vodnih teles površinskih voda ali njihovih delov na območjih s posebnimi zahtevami v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda.
(4) Opis monitoringa vodnih teles površinskih voda mora vključevati tudi oceno hidroloških parametrov, kot je ustrezno za oceno ekološkega ali kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda.
(5) Opis monitoringa vodnih teles površinskih voda mora vključevati tudi oceno ravni zaupanja in natančnosti rezultatov monitoringa površinskih voda.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Načrt upravljanja voda mora vključevati opis monitoringa vodnih teles podzemnih voda, ki se pripravi ločeno za kemijsko in količinsko stanje, zlasti pa opis:
1. nadzornega monitoringa vodnih teles podzemnih voda in
2. operativnega monitoringa vodnih teles podzemnih voda.
(2) Opis monitoringa vodnih teles podzemnih voda vključuje prikaz mreže merilnih mest, opis elementov kakovosti in pogostosti za nadzorni in operativni monitoring ter prikaz količinskega in kemijskega stanja vodnih teles podzemnih voda.
(3) Opis monitoringa vodnih teles podzemnih voda mora vključevati tudi oceno ravni zaupanja in natančnosti rezultatov monitoringa podzemnih voda.
(4) Opis monitoringa vodnih teles podzemnih voda mora vključevati tudi informacije v zvezi z onesnaževali, za katera so bile določene vrednosti praga, zlasti še:
– navedbo onesnaževal, za katere so bile določene vrednosti praga, in vrednosti pragov za ta onesnaževala, ali kakršne koli spremembe vrednosti pragov glede na vrednosti v predhodnem načrtu upravljanja voda;
– povzetek načina uporabe postopka za določitev vrednosti praga.
(5) Povzetek iz druge alinee prejšnjega odstavka, če je to mogoče, vključuje tudi:
1. informacijo o uporabi vrednosti praga na nacionalni ravni, na ravni vodnega območja ali na ravni dela mednarodnega vodnega območja, ali na ravni vodnega telesa ali skupine vodnih teles podzemne vode,
2. informacije o vrednosti praga,
3. informacije o razmerju med vrednostmi praga in vrednostmi naravnega ozadja v primeru naravno prisotnih snovi,
4. informacije o razmerju med vrednostmi praga in okoljskimi cilji kakovosti in drugimi standardi za varstvo voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter
5. informacije o razmerju med vrednostmi praga in drugimi relevantnimi informacijami o strupenosti, ekostrupenosti, obstojnosti, zmožnosti bioakumulacije in razprševanju onesnaževal.
(6) Opis rezultatov monitoringa vodnih teles podzemnih voda mora vsebovati tudi opis ocene kemijskega stanja podzemne vode in opis ugotovljenih trendov koncentracij onesnaževal ter obrazložitev o tem, kako se je pri končni oceni kemijskega stanja podzemne vode upoštevalo preseganje standardov kakovosti podzemne vode ali vrednosti praga na posameznih merilnih mestih. Vsebovati mora tudi poročilo o določitvi trenda ter obrazložitev določitve izhodiščnih točk za obrat trenda. Poročilo o določitvi trendov vsebuje tudi obrazložitev, kako je ocena trenda na podlagi posameznih merilnih mest v vodnem telesu ali skupini vodnih teles podzemne vode prispevala k določitvi, da gre za pomemben in stalno naraščajoč trend koncentracije onesnaževal ali za obrat takšnega trenda.
(7) Določitev trenda ter poročilo o tej določitvi se prvič vključi v prvi načrt upravljanja voda na vodnih območjih, če je to mogoče in ob upoštevanju obstoječih podatkov.
(8) Opis rezultatov monitoringa vodnih teles podzemnih voda mora vključevati tudi opis rezultatov dodatnega ocenjevanja trendov zaradi podrobnejšega ugotavljanja vplivov obstoječega obsega onesnaženja.«.

V 21. členu se v drugem odstavku besedilo »rabe vode« nadomesti z besedilom »storitev, povezanih z obremenjevanjem voda,«.
Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pregled pomembnih zadev upravljanja voda vključuje tudi razpoložljive podatke in analize, ki kažejo na pojav podnebnih sprememb na območju zadevnega načrta upravljanja voda.«.

V 22. členu se v četrtem odstavku v 3. točki za besedilom »človekove dejavnosti« črta vejica in za besedo »in« doda besedilo »znatno ogroža kakovost vodnih ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali človekovo rabo podzemne vode, in«.
Za devetim odstavkom se doda novi deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Cilji načrta upravljanja voda so tudi cilji upravljanja vodnih in priobalnih zemljišč v lasti države.«.

V 23. členu se črta 1. točka.
Dosedanje 2., 3. in 4. točka postanejo 1., 2. in 3. točka.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za umetna in močno preoblikovana vodna telesa se pri določanju izjem iz prejšnjega člena namesto ekološkega stanja upošteva ekološki potencial.«.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pri uporabi izjem iz 1. in 2. točke 23. člena te uredbe je treba najprej uporabiti izjemo iz 1. točke.«.

Naslov 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(pogoji glede podaljšanja rokov za doseganje ciljev načrta upravljanja voda)«.
V četrtem odstavku se besedilo »Opredelitev pričakovane časovne razporeditve izvajanja« nadomesti z besedo »Povzetek«.
Za četrtim odstavkom se doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V povzetek programa ukrepov iz 29. člena te uredbe se vključita tudi obrazložitev razlogov za kakršno koli večjo zamudo pri zagotavljanju izvedljivosti ukrepov iz prejšnjega odstavka in pričakovana časovna razporeditev za njihovo izvajanje.«.

V 27. členu se v sedmem odstavku za besedilom »začasnega poslabšanja« doda beseda »stanja«.

Za 28. členom se doda novi 28.a člen, ki se glasi:

(1) Odstopanje od okoljskih ciljev je dovoljeno, kadar:
1. je nedoseganje dobrega stanja vodnega telesa podzemne vode, dobrega ekološkega stanja ali dobrega ekološkega potenciala vodnega telesa površinske vode ali slabšanje stanja vodnega telesa površinske ali podzemne vode posledica novih preoblikovanj fizičnih značilnosti vodnega telesa površinske vode ali spremembe gladine vodnega telesa podzemne vode ali
2. je poslabšanje stanja vodnega telesa površinske vode iz zelo dobrega stanja v dobro stanje posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja in so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(2) Odstopanje od okoljskih ciljev iz prejšnjega odstavka je dovoljeno, če:
1. gre pri nameravanih preoblikovanjih za prevladujoč javni interes oziroma so koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja za zdravje ali varnost ljudi ali za trajnostni razvoj, večje od koristi, ki jih ima doseganje okoljskih ciljev za okolje in družbo, in
2. koristnih ciljev, ki bodo doseženi z novimi preoblikovanji, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov ni mogoče zagotoviti na drug način, ki je boljša okoljska možnost, in
3. se izvedejo vsi tehnično izvedljivi in sorazmerni ukrepi, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje voda.
(3) Primeri odstopanj od okoljskih ciljev iz prvega odstavka tega člena morajo biti navedeni in obrazloženi v načrtu upravljanja voda, okoljski cilji pa se ob vsaki spremembi in dopolnitvi načrta upravljanja voda ponovno pregledajo.«.

Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Povzetek ukrepov mora vključevati zlasti povzetke ukrepov, ki se izvajajo na podlagi:
1. predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo varstvo okolja in se nanašajo na varstvo voda;
2. predpisov, ki urejajo vode in se nanašajo na urejanje voda, in
3. predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo varstvo okolja in se nanašajo na rabo voda.
(2) Povzetek ukrepov, ki se nanašajo na varstvo voda, mora vključevati zlasti povzetke ukrepov:
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo območje kopalnih voda;
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja;
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo varstvo okolja, zaradi doseganja okoljskih ciljev;
– ki so sprejeti na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda;
– za izpolnjevanje zahtev v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost voda, ki se odvzemajo za oskrbo s pitno vodo;
– za preprečevanje povečanja onesnaženja morskih voda in
– za zagotavljanje nadzora nad posegi v hidromorfološke značilnosti vodnih teles.
(3) Povzetek ukrepov, ki se nanašajo na varstvo voda, mora vključevati tudi povzetke:
– načrtovanih ukrepov za izvajanje načela, po katerem plača povzročitelj obremenitve, ter povzetek mehanizmov, vključno s cenovno politiko za vodo, za zagotavljanje gospodarne in trajnostne rabe vode, da se ne ogroža doseganje okoljskih ciljev;
– načina uresničevanja načela povračila stroškov za storitve, povezane z obremenjevanjem voda, vključno z okoljskimi stroški in stroški naravnega vira, upoštevajoč načelo iz prejšnje alinee, ločeno za industrijo, gospodinjstvo in kmetijstvo;
– ukrepov za zagotavljanje nadzora nad točkovnim odvajanjem, vnosom onesnaževal iz razpršenih virov in nad drugimi dejavnostmi, ki lahko vplivajo na stanje vode;
– ukrepov, izvedenih za preprečevanje ali zmanjšanje vpliva dogodkov naključnega onesnaževanja v razmerah, ki jih ni bilo mogoče predvideti, in
– ukrepov in mehanizmov za izvajanje kombiniranega pristopa nadzora nad odvajanjem v površinske vode in posrednim odvajanjem v podzemne vode iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja.
(4) Povzetek ukrepov, ki se nanašajo na varstvo podzemnih voda, mora vključevati tudi:
1. povzetke ukrepov za varstvo vodnih ali kopenskih ekosistemov ali človekove rabe podzemne vode, ki so odvisni od dela vodnega telesa podzemne vode, ki predstavlja eno ali več merilnih mest, na katerih je standard kakovosti podzemne vode ali vrednost praga presežena, kemijsko stanje vodnega telesa podzemne vode pa je dobro;
2. povzetke ukrepov za obrat trendov, ki znatno ogrožajo kakovost vodnih ali kopenskih ekosistemov, zdravje ljudi ali dejansko ali potencialno dopustno rabo površinske ali podzemne vode;
3. povzetke ukrepov za preprečevanje ali omejevanje vnosov onesnaževal v podzemno vodo, zlasti še:
– povzetek ukrepov za preprečitev vnosa nevarnih snovi v podzemno vodo. Pri določitvi nevarnih snovi se upoštevajo zlasti snovi iz 1. do 6. točke tretjega odstavka 12. člena te uredbe in snovi, ki se uvrščajo v družine ali skupine snovi iz 7. do 9. točke tretjega odstavka 12. člena te uredbe, če te štejejo za nevarne;
– povzetek ukrepov za omejitev vnosa onesnaževal iz tretjega odstavka 12. člena te uredbe, ki ne štejejo za nevarna, ali drugih nenevarnih onesnaževal, ki pomenijo obstoječe ali možno tveganje onesnaževanja, da se prepreči poslabšanje kemijskega stanja podzemne vode ter prepreči pojav pomembnega in trajnega trenda naraščanja koncentracij onesnaževal v podzemni vodi. Taki ukrepi temeljijo najmanj na najboljših okoljskih praksah in najboljši razpoložljivi tehnologiji v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
– povzetek ukrepov za preprečevanje ali omejevanje vnosov onesnaževal iz razpršenih virov onesnaževanja, kadar je to tehnično izvedljivo.
(5) Povzetek ukrepov mora vključevati tudi povzetek ukrepov, sprejetih v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem.
(6) Povzetek ukrepov, ki se nanašajo na urejanje voda, mora vključevati zlasti povzetke ukrepov, ki se nanašajo na:
– ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, vključno z ukrepi za zmanjševanje posledic hidroloških suš;
– varstvo pred škodljivim delovanjem voda in
– vzdrževanje voda.
(7) Povzetek ukrepov, ki se nanašajo na rabo voda, mora vključevati zlasti povzetke:
– ukrepov za zagotavljanje nadzora nad odvzemi površinske in podzemne vode ter nadzora nad zajezitvami površinske vode, skupaj s povzetkom izjem, ki nimajo pomembnega vpliva na stanje vode;
– ukrepov za zagotavljanje nadzora nad umetnim napajanjem ali bogatenjem vodnih teles podzemne vode in
– določitev možnih vrst rabe vodnega in morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe ali drugih posegov v vodno in morsko dobro.
(8) Povzetek ukrepov mora vključevati navedbo morebitnih sprejetih dopolnilnih in dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje ciljev načrta upravljanja voda.
(9) Povzetek ukrepov mora vključevati tudi navedbo ukrepov iz četrtega, sedmega in osmega odstavka 27. člena te uredbe.
(10) Povzetki ukrepov iz tega člena morajo vključevati tudi analizo tehnične izvedljivosti in učinkovitosti posameznih ukrepov, terminski načrt izvajanja posameznih ukrepov ter izračune stroškov oziroma potrebnih finančnih sredstev za izvedbo posameznih ukrepov.«.

Za 29. členom se dodata nova 29.a in 29.b člen, ki se glasita:

(1) Kombinirani pristop nadzora nad odvajanjem v površinske vode in posrednim odvajanjem v podzemne vode vključuje:
– vzpostavitev in izvajanje nadzora nad emisijami, ki temelji na najboljših razpoložljivih tehnologijah ali ustreznih mejnih vrednostih emisij, in
– nadzor razpršenih virov onesnaževanja, ki vključuje najboljšo okoljsko prakso v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ter
– monitoring stanja vodnih teles površinskih ali podzemnih voda, v katera se neposredno ali posredno odvaja odpadna voda, če bi odvajanje odpadne vode pomembno vplivalo na stanje vodnih teles ali njihovih delov.
(2) Nadzor nad emisijami v površinske ali podzemne vode iz točkovnih virov se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod. Nadzor nad emisijami iz razpršenih virov se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in predpisi, ki urejajo fitofarmacevtska sredstva.
(3) Kadar doseganje okoljskih ciljev za posamezna vodna telesa površinskih voda ali standardov kakovosti okolja na podlagi pogojev iz predpisov iz prejšnjega odstavka ni mogoče doseči, se določi ustrezen strožji nadzor nad emisijami.

Pri opredelitvi ukrepov, ki se nanašajo na površinske vode, se lahko izvzamejo ukrepi za preprečevanje ali omejevanje vnosov onesnaževal, če:
– prekoračitev okoljskih standardov kakovosti izvira iz vira v drugi državi in zaradi takšnega čezmejnega onesnaževanja ni mogoče izvesti učinkovitih ukrepov za doseganje okoljskih standardov kakovosti,
– so bili uporabljeni razpoložljivi mehanizmi usklajevanja na zadevnem mednarodnem povodju ali porečju in
– so bile uporabljene določbe 23. člena te uredbe.«.

Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri pripravi programa ukrepov je treba izdelati analize stroškovne učinkovitosti dopolnilnih in dodatnih ukrepov in izbrati stroškovno najučinkovitejšo kombinacijo dopolnilnih in dodatnih ukrepov.
(2) Analiza iz prejšnjega odstavka vključuje tudi analizo občutljivosti posamezne kombinacije dopolnilnih in dodatnih ukrepov.«.

V 31. členu se v prvem odstavku besedilo »kombinacije ukrepov« nadomesti z besedilom »kombinacije dopolnilnih in dodatnih ukrepov«.

Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Program ukrepov mora vključevati tudi opredelitev finančnih posledic, ki poleg opredelitve finančnih sredstev za izvedbo dopolnilnih in dodatnih ukrepov vključujejo zlasti:
1. oceno socio-ekonomskih in distribucijskih vplivov programa ukrepov;
2. oceno finančnih posledic za proračun Republike Slovenije in proračun občin, vključno s pripravo finančnega načrta za izvedbo programa dopolnilnih in dodatnih ukrepov;
3. opredelitev spremljajočih ukrepov za izvedbo programa dopolnilnih in dodatnih ukrepov, zlasti finančnih, tehničnih in institucionalnih, in
4. oceno možnih vplivov na ekonomsko ceno storitev, povezanih z obremenjevanjem voda.
(2) Opredelitev finančnih posledic iz prejšnjega odstavka se pripravi ločeno za:
– ukrepe, ki se nanašajo na doseganje okoljskih ciljev, in
– ukrepe, ki se nanašajo na varstvo pred škodljivim delovanje voda.«.

V 38. členu se 13., 14., 15., 16. in 17. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»13. prikaz mrež merilnih mest za monitoring vodnih teles površinskih voda;
14. prikaz mrež merilnih mest za monitoring vodnih teles podzemnih voda;
15. prikaz stanja vodnih teles površinskih voda;
16. prikaz stanja vodnih teles podzemnih voda;
17. prikaz stanja vodnih teles, ki segajo na območja s posebnimi zahtevami, v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda;«.
Prva alinea 18. točke se spremeni tako, da se glasi:
»– ukrepov iz prvega odstavka 29. člena te uredbe, pri čemer se ukrepi prikažejo na ločenih podatkovnih slojih skladno z razdelitvijo ukrepov iz drugega, sedmega in osmega odstavka 29. člena te uredbe,«.

Naslov 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(oblika in vsebina spremenjenega ali dopolnjenega načrta upravljanja voda)«.
V drugem odstavku se na koncu besedila 3. točke črta beseda »in« ter doda vejica.
Za 4. točko se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. posodobljen popis iz prvega odstavka 12.a člena te uredbe in
6. posodobljene informacije iz 1. točke petega odstavka 20. člena te uredbe.«.
Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Nov, spremenjen ali dopolnjen načrt upravljanja voda lahko vključuje tudi podrobnejši načrt zmanjševanja ogroženosti pred poplavami.«.

V 44. členu se v tretjem odstavku besedilo »iz 6. točke« nadomesti z besedilom »iz 7. točke«.

(1) Območja mešanja v skladu z novim 11.a členom uredbe se prvič prikažejo v načrtu upravljanja voda najpozneje do 22. decembra 2015.
(2) Popis emisij, izpustov in uhajanj snovi iz prvega odstavka novega 12.a člena uredbe se prvič vključi v načrt upravljanja voda najpozneje do 22. decembra 2015.
(3) Referenčno obdobje iz četrtega odstavka novega 12.a člena uredbe za prvo oceno vrednosti onesnaževal je izbrano leto med letoma 2008 in 2010, za izračun vnosa kot povprečja treh let pa leta 2008, 2009 in 2010.
(4) Povzetek ukrepov iz novega šestega odstavka 29. člena uredbe se prvič vključi v načrt upravljanja voda najpozneje do 22. decembra 2015.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Strokovno navodilo za izdelavo vodnogospodarskih osnov (Uradni list SRS, št. 28/88).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.