Na podlagi tretjega odstavka 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/07, 58/08 in 80/08) in petega odstavka 8. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07 in 104/08) ministrica za kulturo izdaja

(1) Ta pravilnik določa merila za ugotavljanje redne delovne uspešnosti direktorjev oziroma direktoric pravnih oseb javnega prava s področja kulture (v nadaljnjem besedilu: direktor) iz naslova izvajanja javne službe oziroma programa dela v javnem interesu na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: javna služba).
(2) Podlagi za ugotavljanje redne delovne uspešnosti iz prejšnjega odstavka sta izpolnitev potrjenega in z ustanoviteljem oziroma pretežnim javnim financerjem usklajenega programa pravne osebe javnega prava ter pravočasno oddano redno letno poročilo pravne osebe javnega prava s področja kulture o preteklem poslovnem letu.

(1) Višino dela plače za redno delovno uspešnost direktorja določi s sklepom organ, pristojen za imenovanje direktorja, na podlagi meril iz tega pravilnika in v skladu s proračunskimi možnostmi.
(2) Predlog za določitev plače za redno delovno uspešnost iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika poda organu iz prejšnjega odstavka svet pravne osebe javnega prava, najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo poslovno leto.
(3) Če organ iz prvega odstavka tega člena ni hkrati organ pretežnega javnega financerja, mora pri določitvi višine dela plače za redno delovno uspešnost pridobiti soglasje organa pretežnega javnega financerja.
(4) Če direktorja imenuje Vlada Republike Slovenije, poda mnenje k predlogu vrednotenja minister oziroma ministrica, pristojna za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1) Višino dela plače za redno delovno uspešnost direktorja osebe javnega prava se določi na podlagi naslednjih meril:
– preseganje izpolnitve letnega programa dela javne službe po obsegu in kakovosti,
– doseganje ali preseganje določenih merljivih kazalcev glede na povprečje v določenem obdobju,
– doseganje deleža nejavnih prihodkov v celotnem letnem prihodku iz naslova javne službe.
(2) Po merilu iz prve alineje prejšnjega odstavka se lahko doseže največ 50 odstotnih točk, iz druge alineje največ 30 odstotnih točk in iz tretje alineje največ 20 odstotnih točk.

(1) Merljivi kazalci iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena so po posameznih kulturnih dejavnostih naslednji:
1. področje uprizoritvenih in glasbenih umetnosti:
a) povprečje zasedenosti prostorov za publiko v ocenjevalnem obdobju (100 odstotkov je polna zasedenost sedežev)
– 70–80-odstotna zasedenost pomeni 5 odstotnih točk,
– 81–100-odstotna zasedenost pomeni 10 odstotnih točk;
b) delež prodanih vstopnic od vseh vstopnic v ocenjevalnem obdobju:
– 70–80 odstotkov pomeni 5 odstotnih točk,
– 81 do 100 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
c) povprečno število nastopov zaposlenih članov ansambla glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 2 odstotka pomeni 10 odstotnih točk;
2. področje muzejske dejavnosti:
a) število predmetov, na novo vpisanih v inventarno knjigo, glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 5 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
b) število restavriranih predmetov iz muzejskega fonda v lastni delavnici glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 5 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
c) število izdanih vstopnic v primerjavi s triletnim povprečjem:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 2 odstotka pomeni 10 odstotnih točk;
3. področje galerijske dejavnosti:
a) število izvedenih strokovnih obdelav in predstavitev premične in žive kulturne dediščine v skladu s poslanstvom, opredeljenim v ustanovitvenem aktu v ocenjevalnem obdobju, glede na povprečje zadnjih treh let:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 5 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
b) delež prodanih vstopnic od vseh vstopnic v ocenjevalnem obdobju:
– 70–80 odstotkov pomeni 5 odstotnih točk,
– 81 do 100 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
c) število realiziranih lastnih projektov in projektov v sodelovanju z drugimi institucijami glede na triletno povprečje:
– preseženo za en projekt pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za dva ali več projektov pomeni 10 odstotnih točk;
4. področje arhivske dejavnosti:
a) število vseh uporabnikov arhivskega gradiva glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 10 odstotkov pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo do vključno 20 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo nad 20 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
b) število dokumentiranih obiskov pri ustvarjalcih in imetnikih arhivskega gradiva glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 10 odstotkov pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo do vključno 20 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo nad 20 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
c) število pripravljenih razstav in izdanih publikacij glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo do vključno 10 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo nad 10 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
5. področje knjižnične dejavnosti:
a) doseženi letni dotok gradiva glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 odstotka pomeni 6 odstotnih točk;
b) število uporabnikov knjižnice – dokumentiran fizični obisk (brez obiska spletne strani, glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 odstotka pomeni 6 odstotnih točk;
c) število enot izposojenega gradiva (število enot, izposojenih na dom, in enot, izposojenih v čitalnice, in število enot, izposojenih z medknjižnično izposojo, skupaj), glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 odstotka pomeni 6 odstotnih točk;
č) doseženi obseg arhiva digitaliziranega knjižničnega gradiva v bitih (število digitaliziranih posnetkov skenogramov knjižničnega gradiva) glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 odstotka pomeni 6 odstotnih točk;
d) število prireditev in dogodkov, ki jih je organizirala knjižnica, glede na triletno povprečje (število razstav, število dogodkov bralne kulture, usposabljanja uporabnikov, število predavanj namenjenih javnosti, število izdanih publikacij):
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 odstotka pomeni 6 odstotnih točk;
e) število realiziranih projektov (izobraževalnih, raziskovalnih, kulturnih) v sodelovanju z drugimi institucijami glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 odstotka pomeni 6 odstotnih točk;
Med merljivimi kazalci za področje knjižnične dejavnosti je treba za posamezno knjižnico izbrati pet kazalcev od razpoložljivih šestih.
6. področje varstva nepremične kulturne dediščine:
a) število izdelanih konservatorskih načrtov in konservatorsko restavratorskih programov in projektov glede na triletno povprečje:
– preseženo od vključno 10 do 29 odstotkov pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo od 30 do 49 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo za 50 odstotkov ali več pomeni 10 odstotnih točk;
b) število izdelanih strokovnih gradiv za smernice in mnenja za prostorske akte (za varovanje spomenikov in dediščine v prostoru) glede na triletno povprečje:
– preseženo za vključno 10 do 29 odstotkov pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo za 30 do 49 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo za 50 odstotkov ali več pomeni 10 odstotnih točk;
c) število in skupna vrednost opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegov glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 5 do vključno 10 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseganje za več kot 10 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk;
7. področje dela kulturnih domov in centrov:
a) število prireditev glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka ali za več kot 5 prireditve pomeni 3 odstotne točke,
– preseženo nad 2 do vključno 4 odstotke ali za več kot 10 prireditev pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo nad 4 odstotki ali za več kot 20 prireditev več pomeni 10 odstotnih točk;
b) število obiskovalcev glede na triletno povprečje:
– preseganje za do 2 odstotka ali za do 1000 obiskovalcev več pomeni 3 odstotne točke,
– preseganje od 2 do 4 odstotke ali za od 1000 do 3000 obiskovalcev več pomeni 7 odstotnih točk,
– preseganje za 4 odstotke ali več oziroma za več kot 3000 obiskovalcev več pomeni 10 odstotnih točk;
c) izkoristek zmogljivosti za kulturni program:
– obratovanje dvoran od 150 do 199 dni v letu pomeni 2 odstotni točki,
– obratovanje dvoran od 200 do 249 dni v letu pomeni 5 odstotnih točk,
– obratovanje dvoran od 250 do 299 dni v letu pomeni 7 odstotnih točk,
– obratovanje dvoran 300 ali več dni v letu pomeni 10 odstotnih točk;
8. področje dela javnega zavoda Arboretum Volčji Potok:
a) število obiskovalcev glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo nad 5 do vključno 10 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk,
– preseženo nad 10 odstotkov pomeni 15 odstotnih točk;
b) število dogodkov v okviru druge kulturne in turistične ponudbe doma in na gostovanjih glede na triletno povprečje:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 7 odstotnih točk,
– preseženo nad 2 do vključno 5 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk,
– preseženo nad 5 odstotki pomeni 15 odstotnih točk;
9. področje dela javnega zavoda Slovenska kinoteka:
a) število prodanih vstopnic v primerjavi s triletnim povprečjem:
– preseženo do vključno 2 odstotka pomeni 10 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 2 odstotka pomeni 20 odstotnih točk;
b) število inventariziranih predmetov v primerjavi s triletnim povprečjem:
– preseženo do vključno 5 odstotkov pomeni 5 odstotnih točk,
– preseženo za več kot 5 odstotkov pomeni 10 odstotnih točk.
(2) Ocenjevalno obdobje je preteklo polno poslovno leto.
(3) Triletno povprečje pomeni povprečje treh let pred ocenjevalnim obdobjem.

Vrednotenje deleža nejavnih prihodkov za javno službo v celotnem letnem prihodku javnih zavodov ali javnih agencij se izvede po naslednji lestvici:
– do 5-odstotni delež prinese 5 odstotnih točk,
– od 5 do 10-odstotni delež prinese 10 odstotnih točk,
– od 10 do 15-odstotni delež prinese 15 odstotnih točk,
– 15-odstotni ali višji delež prinese 20 odstotnih točk, razen na področju arhivov in knjižnic, kjer se vrednotenje izvede po naslednji lestvici:
– do 1-odstotni delež prinese 5 odstotnih točk,
– od 1 do 3-odstotni delež prinese 10 odstotnih točk,
– od 3 do 5-odstotni delež prinese 15 odstotnih točk,
– 5-odstotni ali višji delež prinese 20 odstotnih točk.

Vrednotenje po merilih iz 4. in 5. člena na podlagi podatkov, praviloma pridobljenih iz letnega poslovnega poročila, preverijo službe organa, pristojnega za imenovanje direktorjev pravnih oseb javnega prava s področja kulture.

(1) Organ, pristojen za imenovanje direktorja, lahko izjemoma v okviru svojih pristojnosti dodatno vrednoti tudi izjemne poslovne dogodke.
(2) Med dogodke iz prejšnjega odstavka se lahko štejejo zlasti investicije, pred začetkom poslovnega leta nenačrtovani in med letom od ustanovitelja zahtevani veliki obsegi določenih del ter v svetu izjemno odmevni umetniški in strokovni dosežki.
(3) Organ iz prvega odstavka tega člena lahko v primerih iz prejšnjega odstavka pri vrednotenju s posebno utemeljitvijo dodeliti do 10 odstotnih točk tako, da se v skupnem seštevku celotnega vrednotenja ne preseže 100 odstotnih točk.

Pri vrednotenju preseganja izpolnitve letnega programa dela Filmskega sklada Republike Slovenije, Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Filmskega studia Viba film, Kobilarne Lipica in Radiotelevizije Slovenija se določbe tega pravilnika upoštevajo smiselno.

(1) Odstotne točke, dosežene na podlagi ovrednotenih meril iz 3., 4., 5. in 6. člena tega pravilnika, se seštevajo.
(2) Višina dela plače za redno delovno uspešnost se izračuna tako, da se dobljeno število odstotnih točk pomnoži z višino dveh osnovnih mesečnih plač direktorja iz decembra preteklega leta.
(3) Če direktor nastopi mandat ali pa mu preneha med poslovnim letom, mu redna delovna uspešnost pripada sorazmerno s trajanjem mandata v tem poslovnem letu.

Direktorju ne pripada del plače iz naslova redne delovne uspešnosti za izvajanje javne službe, če:
– pravna oseba javnega prava ocenjevano poslovno leto zaključi z izgubo,
– za ocenjevano obdobje prejme negativno mnenje Računskega sodišča Republike Slovenije,
– v ocenjevanem obdobju ne odpravi pomanjkljivosti, ki jih v predhodnem obdobju ugotovi pristojni nadzorni organ ali Računsko sodišče Republike Slovenije,
– ustanovitelja oziroma pretežni javni financer ob izvedem nadzoru v ocenjevanem obdobju ugotovi nezakonitosti pri poslovanju,
– v roku ne predloži dokumentov, ki so določeni s predpisi o financiranju pravne osebe javnega prava.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja kulture (Uradni list RS, št. 28/06 in št. 43/07).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.