Na podlagi tretjega odstavka 15. člena ter prvega odstavka 31. člena in v zvezi z 58. ter 61. členom Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije

1. V Sklepu o splošnih pravilih izvajanja denarne politike (Uradni list RS, št. 131/06 in 103/07) se v poglavju 1.5 spremeni točka (f) tako, da se glasi:
»(f) je nasprotni stranki trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti po Direktivi 2006/48/ES ali po Direktivi 2004/39/ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih in finančnih instrumentih, ki dopolnjuje Direktivi Sveta 85/611/EGS in 93/6/EGS in Direktivo 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta in preklicuje Direktivo Sveta 93/22/EGS ali po direktivah, ki ju nadomestijo, in kot so implementirane v relevantni državi članici;«
Spremeni se točka (h) tako, da se glasi:
»(h) so zoper nasprotno stranko sprejeti ukrepi, kot so navedeni v členih 30, 31, 33, in 34 Direktive 2006/48/ES;«
Za točko (o) se dodajo točke od (p) do (t), ki se glasijo:
»(p) nasprotni stranki Skupnost zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe, s katerimi se ji omeji uporaba sredstev;
(q) nasprotni stranki država članica zamrzne sredstva in/ali naloži druge ukrepe v skladu s členom 60(2) Pogodbe, s katerimi se ji omeji uporaba sredstev;
(r) vsa sredstva ali znaten delež sredstev nasprotne stranke je predmet odredbe o zamrznitvi, zaplembe, rubeža ali drugega postopka, katerega namen je zaščita javnega interesa ali pravic upnikov nasprotne stranke;
(s) vsa sredstva ali znaten delež sredstev nasprotne stranke se prenesejo drugemu subjektu;
(t) kateri drugi grozeč ali dejanski dogodek, ki lahko ogrozi izvršitev obveznosti nasprotne stranke iz dogovorov h katerim je pristopila za namene izvajanja operacij denarne politike ali katerih drugih pravil, ki se uporabljajo v odnosu med nasprotno stranko in katero od centralnih bank Eurosistema;«
V drugem odstavku se za peto alinejo doda nov stavek, ki se glasi: »Z namenom zagotovitve enotnega izvajanja naloženih ukrepov lahko Svet ECB odloči o ukrepih, ki vključujejo začasno ali trajno izključitev iz uporabe instrumentov denarne politike.«
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz prvega odstavka tega poglavja:
– iz alineje (a) in (p) se izvede ukrepe proti nasprotni stranki, ne da bi se jo o tem obvestilo,
– iz alinej (b), (c) in (q) se lahko izvede ukrepe proti nasprotni stranki brez obvestila ali pa se jo o ukrepu obvesti,
– v primerih iz alinej od (d) do (o) in od (r) do (t) se o ukrepu obvesti nasprotno stranko. V obvestilu o ukrepu lahko Banka Slovenije po prostem preudarku odloči, da stranki omogoči, da v roku, ki ga določi Banka Slovenije, odpravi primer. Rok za odpravo lahko traja največ tri delovne dni Banke Slovenije.«
2. Besedilo poglavja 1.10 se spremeni tako, da se glasi: »Vsa plačila, ki se izvajajo v okviru operacij denarne politike, so v eurih, razen plačil v tujih valutah pri valutnih zamenjavah in morebitnem posredovanju denarnih tokov pri finančnem premoženju, ki je denominirano v tuji valuti in je bilo dano v zavarovanje Banki Slovenije v skladu z določbami poglavja 5.«
3. V poglavju 2.2 se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah Banka Slovenije izvaja posle z nasprotnimi strankami, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja. Hitre avkcije in dvostranske operacije se lahko izvajajo tudi s širšim naborom nasprotnih strank.«
4. V poglavju 3.1 se v točki a) spremeni besedilo drugega odstavka tako, da se glasi: »Eurosistem izvaja operacije odprtega trga v obliki povratnih transakcij, ki so zavarovane s prenosom lastništva (repo pogodba ali pogodba o prenosu v zavarovanje) ali z vzpostavitvijo zastavne pravice na primernem finančnem premoženju (zavarovana posojila), dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB, valutnih zamenjav ali zbiranja vezanih depozitov.«
5. V poglavju 3.2.1 se v prvem stavku besedna zveza »repo pogodb« nadomesti z besedno zvezo »prenosa lastništva«.
Črta se drugi, tretji in četrti odstavek tega poglavja.
6. V poglavju 3.5.1 se v šesti alineji za besedno zvezo »Banka Slovenija« doda beseda »lahko«.
7. V poglavju 3.5.2 se v peti alineji za besedno zvezo »Banka Slovenija« doda beseda »lahko«.
V četrtem in v petem odstavku se besedna zveza »s petim« nadomesti z besedno zvezo »z drugim«.
8. V poglavju 3.5.3 se v peti alineji za besedno zvezo »Banka Slovenija« doda beseda »lahko«.
9. V poglavju 3.7 se črta tretji odstavek.
10. V poglavju 4.3.1.1 se v prvem poglavju pod naslovom »Standardne in hitre avkcije« četrti stavek spremeni tako, da se glasi: »Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku 90 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom, poravnava operacije pa je običajno isti dan.«
11. V poglavju 4.3.1.2 se na koncu drugega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Pri hitrih avkcijah, ki niso vnaprej javno najavljene, Banka Slovenije neposredno obvesti izbrane nasprotne stranke.«
12. V poglavju 4.3.5 se v drugem odstavku spremeni besedilo drugega stavka tako, da se glasi: »V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje povratnih operacij finega uravnavanja v skladu z določbami poglavja 2.2.«
13. V poglavju 4.3.5.4 se v prvem stavku tretjega odstavka besedna zveza »ob 14. uri« nadomesti z besedno zvezo »do 14. ure«.
14. V poglavju 4.3.6 se v drugem odstavku spremeni besedilo drugega stavka tako, da se glasi: »V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje zbiranja vezanih depozitov v skladu z določbami poglavja 2.2.«
15. V poglavju 4.3.7 se v drugem odstavku spremeni besedilo drugega stavka tako, da se glasi: »V primeru, da operacija ni vnaprej javno najavljena s strani ECB, Banka Slovenije o tem neposredno obvesti vse primerne nasprotne stranke, ki so izbrane za izvajanje operacij finega uravnavanja v obliki valutnih zamenjav.«
16. V poglavju 4.3.7.1 se v drugem stavku četrtega odstavka beseda »eurih« nadomesti z besedno zvezo »osnovni valuti«.
V četrtem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Najnižji znesek vsake izmed protiponudb nasprotne stranke je praviloma naveden v najavi avkcije.«
17. V naslovu Tabele 2 se beseda »Urnik« nadomesti z besedno zvezo »Običajni urnik«.
18. V poglavju 5 se v prvem odstavku spremeni drugi stavek tako, da se glasi: »Zato vse operacije Eurosistema za povečevanje likvidnosti temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, ki ga zagotovijo nasprotne stranke bodisi v obliki prenosa lastništva oziroma odstopa terjatve (v primeru dokončnih poslov, repo pogodb ali pogodb o prenosu v zavarovanje), zastave, ali spremenljivega zavarovanja (ang. charge) primernega finančnega premoženja.«
Črta se četrti odstavek.
Za dosedanjim sedmim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Banka Slovenije daje nasprotnim strankam pojasnila glede primernosti finančnega premoženja samo za tržno finančno premoženje, ki je bilo že izdano oziroma, v primeru netržnega finančnega premoženja, šele ko je bila posojilna pogodba že sklenjena.«
19. V poglavju 5.1.1 se pod naslovom »Vrsta finančnega premoženja« besedilo točke a) spremeni tako, da se glasi:
»a) fiksen, brezpogojni znesek glavnice (obveznice, ki vključujejo opcijo ali drugo podobno pravico, niso primerne); in«.
Besedilo tretjega odstavka naslova »Vrsta finančnega premoženja« se spremeni tako, da se glasi: »Finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in je podlaga zavarovanju kolateraliziranih vrednostnih papirjev, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
(a) pridobitev finančnega premoženja mora urejati pravo države članice EU;
(b) nosilec s posebnim namenom pri listinjenju mora finančno premoženje zakonito pridobiti od originatorja ali posrednika in sicer v skladu z zakonodajo države članice EU ter na način, ki ga Eurosistem šteje za »pravo prodajo«, izvršljivo proti tretjim osebam; finančno premoženje pa mora biti zunaj dosega originatorja in njegovih upnikov, tudi v primeru originatorjeve insolventnosti; in
(c) finančno premoženje ne sme vsebovati, v celoti ali delno, dejansko ali potencialno, kreditnih zapisov ali podobnih terjatev, ki bi izhajale iz prenosa kreditnega tveganja s izvedenimi kreditnimi finančnimi instrumenti.«
Besedilo četrtega odstavka naslova »Vrsta finančnega premoženja« se spremeni tako, da se glasi: »Finančno premoženje je primerno, če znotraj strukturirane izdaje tranša (oz. podtranša) ni podrejena dugim tranšam iste izdaje. Šteje se, da tranša (oz. podtranša) ni podrejena v odnosu do drugih tranš (oz. podtranš) iste izdaje, če v skladu s prioriteto plačila glede na predloženo izjavo o uveljavitvi kot jo določa ponudbeni prospekt, nobena druga tranša (oziroma podtranša) nima prednosti pred to tranšo (oziroma podtranšo) glede izplačila (glavnice ali obresti), in je torej ta tranša (oz. podtranša) med različnimi tranšami (oziroma podtranšami) znotraj strukturirane izdaje zadnja, ki bi utrpela škodo.«
20. V poglavju 5.1.1 se pod naslovom »Kraj izdaje« drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Poleg tega morajo biti mednarodni dolžniški vrednostni papirji v globalni prinosniški obliki, izdani prek mednarodnega CRVP Euroclear Bank (Belgija) in Clearstream Banking Luxembourg, od 1. januarja 2007 dalje izdani v obliki novih svetovnih zadolžnic (New Global Notes, NGN) in morajo biti deponirani pri skupnem skrbniku, ki je mednarodni register vrednostnih papirjev ali, kjer je to primerno, CRVP, ki izpolnjuje minimalne standarde, določene s strani ECB.«
21. V poglavju 5.1.2.1 se pod naslovom »Vrsta finančnega premoženja« zadnji stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Pravice iz naslova odplačila glavnice oziroma obresti ne smejo biti podrejene pravicam (morebitnih) imetnikov drugih bančnih posojil (ali drugim tranšam oziroma podtranšam istega sindiciranega posojila) ali dolžniških instrumentov istega izdajatelja.«
V drugem odstavku naslova »Vrsta finančnega premoženja« se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Poleg tega so primerna tudi bančna posojila, vezana na gibanje inflacije.«
22. V poglavju 5.1.2.1 se pod naslovom »Vrsta dolžnika oziroma garanta« drugi in tretji stavek spremenita tako, da se glasita: »Vsak dolžnik je solidarno odgovoren za celotno poplačilo bančnega posojila. Posojilo, pri katerem več dolžnikov skupno odgovarja za posamezno bančno posojilo, ni primerno.«
23. V poglavju 5.1.2.1 se pod naslovom »Minimalni znesek« v drugem odstavku črta zadnji stavek.
24. V poglavju 5.1.2.1 se v prvem stavku drugega odstavka besedna zveza »njihove realizacije« nadomesti z besedno zvezo »realizacije zavarovanja na posojilu«. V tretji alineji se črta besedna zveza »da posojilna pogodba vključuje«. V peti alineji se besedna zveza »bančnega posojila« nadomesti z besedno zvezo »zavarovanja na bančnem posojilu.«
Četrti in peti stavek tretjega odstavka se nadomestita z besedilom, ki se glasi: »Posojilodajalec mora ob vpisu/izbrisu posojila v/iz registra finančnega premoženja pri Banki Slovenije ter vzpostavitvi/ukinitvi zavarovanja ravnati v skladu z določbami Sklepa o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja (Uradni list RS, št. 21/07 s spremembami).«
25. V poglavju 5.2. se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Šteje se, da je nasprotna stranka z izdajateljem, dolžnikom oziroma garantom v tesni povezavi, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
– nasprotna stranka ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, 20% ali več izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala;
– izdajatelj, dolžnik oziroma garant ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij, 20% ali več kapitala nasprotne stranke;
– tretja oseba ima v lasti več kot 20% kapitala nasprotne stranke in več kot 20% izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij.«
Besedilo tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Zgornje določbe se ne uporabljajo za: (a) tesne povezave med nasprotno stranko in javnimi institucijami držav EGP ali v primeru, ko ima dolžniški instrument primerno jamstvo s strani osebe javnega sektorja, ki je upravičena do obdavčenja; (b) krite bančne obveznice, izdane v skladu z merili, določenimi v členu 22(4) UCITS direktive; ali (c) primere, v katerih dolžniške instrumente ščitijo posebna pravna varovala, primerljiva s točko (b), kot so na primer RMBD, ki niso vrednostni papirji.«
Za tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Nasprotna stranka ne sme predložiti v zavarovanje kolateraliziranega vrednostnega papirja, če nasprotna stranka (ali katerakoli tretja oseba, s katero je nasprotna stranka v tesni povezavi) zagotavlja valutno zaščito za kolateralizirani vrednostni papir s tem, da je z izdajateljem sklenila transakcijo valutne zaščite ali če zagotavlja likvidnostno podporo za najmanj 20% vrednosti izdaje kolateraliziranega vrednostnega papirja.«
26. V poglavju 5.3 se za tretjim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: »V primeru ECAI vira mora ocena temeljiti na javni bonitetni oceni. Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva kakršna koli pojasnila, ki se mu zdijo potrebna. Za kolateralizirane vrednostne papirje mora biti bonitetna ocena pojasnjena v javno objavljenem bonitetnem poročilu (v obliki podrobnega poročila pred prodajo oziroma poročila ob novi izdaji), ki mora med drugim vsebovati celovito analizo strukturnih in pravnih vidikov, podrobno oceno sklada finančnega premoženja, analizo udeležencev v transakciji ter analizo vseh drugih relevantnih posebnosti transakcije. Poleg tega mora ECAI za kolateralizirane vrednostne papirje objavljati redno nadzorno poročilo, in sicer vsaj četrtletno. Pri vrednostnih papirjih, kjer osnovno finančno premoženje daje polletno ali letno izplačilo glavnice in obresti, pa je nadzorno poročilo lahko objavljeno polletno oziroma letno. Poročilo mora vsebovati vsaj najnovejše ključne podatke o transakcijah (npr. sestavo sklada finančnega premoženja, udeležence transakcij, kapitalsko strukturo), kot tudi podatke o poslovanju.«
V dosedanjem četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »»Enojni A« predstavlja dolgoročno bonitetno oceno »A-« agencij Fitch ter S&P's ali oceno »A3« agencije Moody's in oceno »AL« agencije DBRS.«
Besedilo dosedanjega petega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Eurosistem si pridržuje pravico odločiti, ali izdaja, izdajatelj, dolžnik ali garant izpolnjujejo zahteve glede visokega bonitetnega standarda na podlagi katere koli informacije, za katero meni, da je relevantna, in na tej osnovi finančno premoženje zavrne, omeji njegovo uporabo ali pri njegovem vrednotenju uporabi dodatne odbitke, če je to potrebno za zagotovitev zadostne zaščite Eurosistema pred tveganji v skladu z 18.1 členom Statuta ESCB. Te vrste ukrepov lahko uporabi tudi za posamezne nasprotne stranke, še posebej, če kreditno tveganje nasprotne stranke nakazuje na visoko korelacijo s kreditnim tveganjem finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka dala v zavarovanje. Če zavrnitev finančnega premoženja temelji na informacijah o skrbnem in varnem poslovanju, se morajo informacije, ki so jih posredovale nasprotne stranke ali nadzorniki, uporabljati zgolj v obsegu, ki je ustrezen in potreben za izvajanje nalog Eurosistema pri vodenju denarne politike.«
Za dosedanjim petim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »Finančno premoženje, ki je izdano ali ima jamstvo s strani subjektov, za katere velja ukrep zamrznitve sredstev in/ali drugi ukrepi, ki jih je naložila Evropska Skupnost ali država članica v skladu z 60(2) členom Pogodbe, ki omejuje uporabo njenih sredstev, ali pa je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni ali trajni prepovedi dostopa do instrumentov denarne politike, se lahko izključi z liste primernega finančnega premoženja.«
27. V poglavju 5.3.3.1 se v prvem stavku druge alineje prvega odstavka za besedo »kriterije« doda besedna zveza »in zagotavljati primerno stopnjo pokritja«.
28. V poglavju 5.4. se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Eurosistem si pridržuje pravico, da uporabi dodatne ukrepe za obvladovanje tveganj, če je to potrebno za zagotovitev primerne zaščite Eurosistema pred tveganji v skladu z 18.1 členom Statuta ESCB. Ti ukrepi, ki morajo biti uporabljeni dosledno, transparentno in na enakopraven način, se lahko uporabijo tudi na ravni posameznih nasprotnih strank.«
Na koncu poglavja se doda nov odstavek, ki se glasi: »Eurosistem lahko kadarkoli, z namenom zagotovitve primerne zaščite tveganj Eurosistema pred tveganji v skladu z 18.1 členom Statuta ESCB, uvede tudi naslednje ukrepe za obvladovanje tveganj:
• Začetno kritje
Eurosistem lahko uporabi začetno kritje pri povratnih transakcijah za povečevanje likvidnosti. V tem primeru morajo nasprotne stranke priskrbeti finančno premoženje za zavarovanje terjatev v vrednosti, ki je najmanj enaka likvidnosti, ki jo zagotovi Eurosistem, povečani za vrednost začetnega kritja.
• Omejitve v zvezi z izdajatelji/dolžniki ali garanti
Eurosistem lahko uporabi omejitve pri izpostavljenosti do izdajateljev/dolžnikov ali garantov. Te omejitve lahko uporabi tudi pri posameznih nasprotnih strankah, zlasti če kreditno tveganje nasprotne stranke nakazuje na visoko korelacijo s kreditnim tveganjem finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka dala v zavarovanje.
• Dodatne garancije
Eurosistem lahko pogojuje sprejem določenega finančnega premoženja z dodatnimi jamstvi s strani finančno trdnih subjektov.
• Izločitev
Eurosistem lahko določeno finančno premoženje izloči iz uporabe pri operacijah denarne politike. Tako izločitev lahko uporabi tudi pri posameznih nasprotnih strankah, zlasti če kreditno tveganje nasprotne stranke nakazuje na visoko korelacijo s kreditnim tveganjem finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka dala v zavarovanje.
Finančno premoženje, ki je izdano ali ima jamstvo s strani subjektov, za katere velja ukrep zamrznitve sredstev in/ali drugi ukrepi, ki jih je naložila Evropska Skupnost ali država članica v skladu z 60(2) členom Pogodbe, ki omejuje uporabo njenih sredstev, ali pa je v zvezi z njimi Svet ECB izdal sklep o začasni ali trajni prepovedi dostopa do instrumentov denarne politike, se lahko izključi z liste primernega finančnega premoženja.«
29. V poglavju 5.4.1 se v prvi alineji prvega odstavka beseda »štirih« nadomesti z besedo »petih«. V drugem stavku se besedna zveza »štiri likvidnostne kategorije« nadomesti z besedno zvezo »pet likvidnostnih kategorij«.
Okvir 2 se zamenja z novim okvirjem, ki se glasi:
»Okvir 2: Likvidnostne kategorije za tržno finančno premoženje1

V drugi alineji se v tretjem stavku za besedo »odbitka« doda besedna zveza »v kategorijah od I do IV«.
Za drugo alinejo se dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»– Dolžniški instrumenti v kategoriji V so predmet enotnega odbitka v višini 12% ne glede na preostalo dospelost in strukturo kupona.
– Za posamezne dolžniške instrumente v kategoriji V, ki se teoretično vrednotijo v skladu s poglavjem 5.5, se uporablja dodaten odbitek pri vrednotenju. Ta odbitek se neposredno uporablja na ravni teoretičnega vrednotenja posameznega dolžniškega instrumenta v obliki zmanjšanja vrednosti za 5%.«
Okvir 3 se zamenja z novim okvirjem, ki se glasi:
»Okvir 3: Stopnja odbitkov pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja pri primernem tržnem finančnem premoženju

Dosedanja tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– Odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za tržne instrumente z obratno spremenljivo obrestno mero v kategorijah od I do IV, so enaki (glej Okvir 4).«
Spremeni se naslov okvirja 4, ki se glasi: »Okvir 4: Stopnja odbitkov pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja pri primernih dolžniških instrumentih z obratno spremenljivo obrestno mero v kategorijah od I do IV«.
V dosedanji četrti alineji se v prvem stavku za besedo »instrumentih« doda besedna zveza »v kategorijah od I do IV«.
V dosedanji peti alineji se v prvem stavku za besedo »instrumentih« doda besedna zveza »v kategorijah od I do IV«.
30. V poglavju 5.4.2 se v prvi alineji za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Odbitki pri vrednotenju za bančna posojila s fiksno obrestno mero se uporabijo tudi za bančna posojila, vezana na gibanje inflacije.«
31. V poglavju 5.6.1 se v petem odstavku spremenita tretji in četrti stavek tako, da se glasita: »Pri čezmejni uporabi bančnih posojil se lahko vzpostavi zavarovanje na naslednji način: odstop terjatve v zavarovanje (repo pogodba ali odstop v zavarovanje) ali zastava v dobro HCB oziroma spremenljivo zavarovanje (ang. charge) v dobro CCB, ki deluje kot agent za HCB. Pri čezmejni uporabi RMBD se uporablja spremenljivo zavarovanje v dobro CCB, ki deluje kot agent za HCB.«
32. Doda se novo poglavje 5.7, ki se glasi:
»5.7 PRIMERNOST FINANČNEGA PREMOŽENJA DENOMINIRANEGA V TUJIH VALUTAH V PRIMERU NEPREDVIDLJIVIH DOGODKOV
V določenih okoliščinah se lahko Svet ECB odloči, da se kot primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema sprejema tudi določene tržne dolžniške instrumente, ki jih je v svoji valuti izdala enota centralne ravni države skupine G10, ki ni del euroobmočja. V primeru take odločitve bodo določeni kriteriji primernosti, nasprotne stranke pa bodo obveščene o postopkih za izbiro in mobilizacijo tujega finančnega premoženja, vključno z viri in načeli vrednotenja, ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki poravnave.
Ne glede na določbe poglavja 5.1.1 je to finančno premoženje lahko deponirano/registrirano (izdano), hranjeno in poravnano izven EGP in denominirano v valuti, različni od euro. Tako finančno premoženje lahko uporabi le nasprotna stranka, ki je lastnica tega finančnega premoženje.
Nasprotne stranke, ki so podružnice kreditnih institucij, lociranih izven EGP ali Švice, ne morejo uporabiti finančnega premoženja iz tega poglavja.
V primeru, da nasprotna stranka uporabi za zavarovanje terjatev Eurosistema premoženje iz tega poglavja, ne glede na to, ali se za to finančno premoženje uporablja tuje pravo, lahko Banka Slovenije zahteva, da nasprotna stranka z njo sklene posebno pogodbo, s katero se zagotovi učinkovito zavarovanje interesov Eurosistema.«
33. V poglavju 6 se v prvem odstavku črtata četrti in peti stavek.
Za prvim odstavkom se dodajo trije novi odstavki, ki se glasijo: »Nasprotna stranka pri vzpostavitvi zavarovanja na finančnem premoženju, ki ga daje v sklad finančnega premoženja, uporabi eno izmed naslednjih metod vzpostavitve zavarovanja:
(a) Vzpostavitev zastavne pravice: Za finančno premoženje, ki je vpisano v register v Republiki Sloveniji, se zahteva vzpostavitev zastavne pravice z vpisom maksimalne zastavne pravice v register v Republiki Sloveniji. Poleg tega se zahteva, da je Banka Slovenije prvi in pri tej zastavni pravici edini upnik iz finančnega premoženja (na finančnem premoženju ne sme biti vpisana kakršna koli pravica tretjega). Za ostalo finančno premoženje se vzpostavitev zastavne pravice izvrši v skladu s pravili CCB oziroma tuje NCB.
(b) Prenos lastništva (prenos v zavarovanje ali repo pogodba): V tem primeru nasprotna stranka opravi prenos lastništva primernega finančnega premoženja na Banko Slovenije ob istočasnem dogovoru, da bo lastništvo nad istovrstnim finančnim premoženjem na dogovorjeni dan v prihodnosti s strani Banke Slovenije preneseno nazaj na nasprotno stranko. Pri bančnih posojilih se odstop terjatve izvrši v skladu s pravili CCB oziroma tuje NCB.
(c) Spremenljivo zavarovanje (ang. charge): Zavarovanje se vzpostavi v dobro CCB, ki deluje kot agent za HCB. Nasprotna stranka uporabi to obliko zavarovanja pri čezmejni uporabi RMBD.
Pri izbiri metode zavarovanja mora nasprotna stranka upoštevati priporočljivo metodo zavarovanja posamezne CCB, ki se objavlja na spletnih straneh ECB (www.ecb.int) oziroma Banke Slovenije.
Nasprotna stranka lahko vključi v sklad finančnega premoženja samo tisto finančno premoženje, ki izpolnjuje pogoje iz poglavja 5. Tržno finančno premoženje, ki ima primerno bonitetno oceno ECAI vira, lahko nasprotna stranka vključi v sklad le, če je na listi. Za ostalo tržno in netržno finančno premoženje nasprotna stranka sama preverja izpolnjevanje kriterijev primernosti in odgovarja, da finančno premoženje, ki ga je dala v zavarovanje, v vsakem trenutku izpolnjuje pogoje tega sklepa.«
Na začetku dosedanjega petega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: »Banka Slovenije ne jamči za pravočasnost in pravilnost izplačila donosov. Banka Slovenije lahko od nasprotne stranke zahteva, da vrednostne papirje v času izplačila donosov izloči iz sklada finančnega premoženja (predvsem za vrednostne papirje denominirane v tuji valuti).«
34. V poglavju 7 se v tretjem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Obveznikom, ki imajo v sistemu TARGET2-Slovenija odprt PM račun, se pri izpolnjevanju obveznih rezerv upošteva stanje na računu obveznih rezerv poravnalnih kreditnih institucij. Na računu obveznih rezerv poravnalnih kreditnih institucij se evidentira promet iz naslova:
– plačil v breme in v dobro na PM računu v sistemu TARGET2-Slovenija,
– črpanja odprtih ponudb po zaprtju sistema TARGET2,
– sredstev poravnalno jamstvene sheme za Žiro kliring v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje sistema Žiro kliring,
– sredstev poravnalno jamstvene sheme za plačilni sistem SEPA IKP v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje sistema SEPA IKP, in
– izvajanja rubeža na PM računu v sistemu TARGET2-Slovenija na podlagi sklepa o izvršbi.«
35. V prilogi 1 Slovar se spremenijo oziroma dodajo naslednji izrazi:
Hitra avkcija: avkcijski postopek, ki ga uporablja Eurosistem za operacije finega uravnavanja, ko je zaželen hiter učinek operacije na likvidnostne razmere na trgu. Hitre avkcije se običajno izvedejo v časovnem okviru 90 minut in običajno z omejenim krogom nasprotnih strank.
Kolateraliziran vrednostni papir: dolžniški instrument, ki je zavarovan s skladom namenskih finančnih sredstev (fiksnih ali obnavljajočih), ki se v določenem časovnem obdobju pretvorijo v denar. Poleg tega lahko obstajajo pravice in drugo premoženje, ki zagotavljajo servisiranje ali pravočasno razdelitev prihodkov imetnikom tega vrednostnega papirja. Na splošno kolateralizirane vrednostne papirje izdajajo posebej za to oblikovani investicijski posredniki, ki so pridobili sklad finančnih sredstev od originatorja/prodajalca. Donosi iz kolateraliziranega vrednostnega papirja so primarno odvisni od denarnih tokov, ki jih prinaša premoženje v skladu, in ostalih pravic, katerih namen je zagotoviti pravočasno izplačilo, kot so npr. likvidna posojila, jamstva ali drugi instrumenti, ko so poznani kot sredstva za izboljšanje bonitete.
Korespondenčni centralnobančni model (CCBM): mehanizem, ki ga je vzpostavil Eurosistem z namenom, da se nasprotnim strankam omogoči uporaba finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v čezmejnem kontekstu. V CCBM nacionalne centralne banke druga za drugo delujejo kot skrbnice. To pomeni, da vsaka nacionalna centralna banka v okviru upravljanja z vrednostnimi papirji vodi račun vrednostnih papirjev za vsako od ostalih nacionalnih centralnih bank in za ECB. V CCBM lahko sodelujejo tudi nasprotne stranke nekaterih nacionalnih centralnih bank, ki niso članice Eurosistema.
Repo pogodba (pogodba o začasnem nakupu): pogodba, s katero se prodajalec zaveže, da bo po nakupni ceni prodal in prenesel lastninsko pravico na finančnem premoženju na kupca, istočasno pa kupec pridobi pravico in obveznost, da istovrstno finančno premoženje proda prodajalcu po določeni ceni ponovnega nakupa na določen datum v prihodnosti ali na poziv, ter prenese lastninsko pravico na finančnem premoženju nazaj na prodajalca. Razlika med nakupno ceno in ceno ponovnega nakupa pri repo pogodbi je enaka obrestim na izposojeni ali posojeni denarni znesek v času do dospelosti posla, tj. cena ponovnega nakupa vključuje obresti posla. Obresti povratne transakcije v obliki zavarovanega posojila se določijo na podlagi obrestne mere, zneska posojila in roka dospelosti operacije. Obresti povratne transakcije se obračunajo linearno, pri štetju dni se uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«.
Sistem BPRČ (bruto poravnava v realnem času): poravnalni sistem, v katerem se obdelava in poravnava izvedeta na osnovi posameznih nalogov (brez pobota) v realnem času (nepretrgoma). Glej tudi sistem TARGET2.
Tesne povezave: stanje, ko je nasprotna stranka povezana z izdajateljem/dolžnikom/garantom dolžniških instrumentov zaradi naslednjega dejstva:
(i) nasprotna stranka ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali večih podjetij, 20% ali več izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala; ali
(ii) izdajatelj, dolžnik oziroma garant ima v lasti, neposredno ali posredno prek enega ali večih podjetij, 20% ali več kapitala nasprotne stranke; ali
(iii) tretja oseba ima v lasti več kot 20% kapitala nasprotne stranke in več kot 20% izdajateljevega, dolžnikovega oziroma garantovega kapitala, in sicer bodisi neposredno ali posredno prek enega ali več podjetij.
Transakcija valutne zaščite: sporazum med izdajateljem in nasprotno stranko valutne zaščite, po katerem se del valutnega tveganja, ki nastane zaradi prejema gotovinskih tokov v ne-eurski valuti, odpravi z zamenjavo gotovinskih tokov za plačila v eurih, ki jih bo izvedla nasprotna stranka valutne zaščite, vključno z morebitnim jamstvom s strani nasprotne stranke valutne zaščite za ta plačila.
Zmanjšanje vrednosti: ukrep za obvladovanje tveganj, pri čemer centralna banka izvede zmanjšanje teoretične tržne vrednosti finančnega instrumenta za določen odstotek, preden uporabi odbitek pri vrednotenju. Tako se na primer za kolateralizirane vrednostne papirje v likvidnostni kategoriji V, ki se vrednotijo na osnovi teoretične cene, izvede zmanjšanje vrednosti teoretične cene v višini 5%, preden se uporabi odbitek pri vrednotenju v višini 12%. To je enakovredno skupnemu odbitku v višini 16,4%.

36. Ta sklep začne veljati 1. 2. 2009.