V skladu z Zakonom o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08) in Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07)
1. Banka Slovenije, ki jo zastopa guverner dr. Marko Kranjec, kot delodajalec
in
2. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat delavcev Banke Slovenije, ki ga zastopa Mojca Sfiligoj,
ter
Sindikat bančništva Slovenije, ki ga zastopa Drago Jurenec, kot predstavnika delavcev
sklepata
K O L E K T I V N O P O G O D B O B A N K E S L O V E N I J E
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen kolektivne pogodbe)
Ta kolektivna pogodba (v nadaljnjem besedilu: pogodba) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in Banko Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka).
Pogodba ne vsebuje določb Zakona o delovnih razmerjih, ki se neposredno uporabljajo.
Pogodba ureja tudi pravice in obveznosti strank te pogodbe, vključno z načinom mirnega reševanja sporov.
2. člen
(uporaba izrazov v pogodbi)
Izrazi, uporabljeni v tej pogodbi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženske in moške.
3. člen
(odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev)
O pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev po tej pogodbi odloča guverner oziroma od njega pisno pooblaščena oseba.
Pristojnosti, ki jih ima po tej pogodbi guverner, lahko v skladu z Zakonom o Banki Slovenije prenese na namestnika guvernerja, viceguvernerja ali druge delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, o čemer mora pisno obvestiti sindikat banke.
II. POGODBA O ZAPOSLITVI
1. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi
4. člen
(pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi)
Posebni pogoji za opravljanje dela v delovnem razmerju z banko so določeni v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča guverner na podlagi utemeljenega predloga direktorja oddelka.
5. člen
(izpolnjevanje pogojev)
Delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, določene v aktu o sistemizaciji delovnih mest banke in objavljene v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.
2. Pravice in obveznosti strank pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi
6. člen
(objava prostih delovnih mest oziroma vrste dela)
Objava delovnega mesta mora vsebovati zlasti:
– delovno mesto oziroma vrsto dela,
– pogoje za opravljanje dela, določene v sistemizaciji delovnih mest in druge posebne pogoje,
– morebitni preizkus znanja in sposobnosti,
– poskusno delo,
– čas, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi in
– rok za prijavo kandidata.
7. člen
(preizkus znanja oziroma sposobnosti)
Preizkus znanj oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu oziroma za vrsto dela, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi, se opravi v primerih, ko je preizkus določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest ali objavljen v objavi delovnega mesta.
Znanja in druge sposobnosti se lahko preizkusijo zlasti na naslednje načine:
– z razgovorom,
– s psihološkim testiranjem,
– s preizkusom znanja s področja, za katerega se kandidat prijavlja, pred tričlansko komisijo, katere člani imajo najmanj tako strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto oziroma vrsto dela,
– z zdravniškim pregledom, ki ga izvede pooblaščeni zdravnik medicine dela ali
– z zagovorom pisne naloge, s katerim kandidat dokazuje strokovno znanje za dela na delovnem mestu, na katerega se je prijavil in ga opravi pred tričlansko strokovno komisijo, katere člani morajo imeti najmanj tako strokovno izobrazbo, kot se zahteva za delovno mesto oziroma vrsto dela.
8. člen
(izbira kandidata)
Izbiro med kandidati opravi direktor oddelka v sodelovanju z vodjo kadrovske službe.
Izbranemu kandidatu se pošlje pisno obvestilo o izbiri, v katerem se določi dan zglasitve v kadrovski službi in rok, do katerega mora podpisati pogodbo o zaposlitvi.
9. člen
(pisnost pogodbe o zaposlitvi)
Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. Banka mora izbranemu kandidatu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri delovne dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.
Pred pričetkom dela se je izbrani kandidat dolžan seznaniti s to pogodbo in splošnimi akti banke.
10. člen
(sestavine pogodbe o zaposlitvi)
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
– podatke o delavcu in banki z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
– datum nastopa dela,
– naziv delovnega mesta ali vrsto dela,
– kraj opravljanja dela,
– čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
– določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
– določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
– trajanje poskusnega dela in kdo ocenjuje uspešnost delavca v času poskusnega dela,
– določilo o znesku osnovne plače delavca v valuti, veljavni v Republiki Sloveniji, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih in
– navedbo vseh splošnih aktov banke, ki zavezujejo banko, določajo pogoje dela, pravice in obveznosti delavca, oziroma urejajo tiste sestavine pogodbe o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja, pri katerih se banka lahko sklicuje na splošne akte (dnevni ali tedenski redni delovni čas in razporeditev delovnega časa, plačilno obdobje, plačilni dan in način izplačevanja plače, letni dopust oziroma način določanja letnega dopusta, dolžino odpovednih rokov).
3. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
3.1. Ugotavljanje delavčeve nesposobnosti
11. člen
(ugotavljanje delavčeve nesposobnosti)
Pooblaščena oseba lahko na pisni in obrazloženi predlog neposrednega vodje ali direktorja oddelka, v katerem je delavec zaposlen, začne postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti. Delavčevo nesposobnost se lahko ugotavlja le na podlagi delovne dokumentacije, ki ni starejša od enega leta.
V času poskusnega dela postopka iz prejšnjega odstavka ni mogoče voditi.
12. člen
(postopek ugotavljanja delavčeve nesposobnosti)
Pooblaščena oseba opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah oziroma navedbah neposrednega vodje ali direktorja oddelka o delavčevem znanju, zmožnostih in doseganju rezultatov pri delu. Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek. O razgovoru se vodi zapisnik.
V postopku je potrebno ugotoviti, ali je bil delavcu omogočen enak obseg in dane enake možnosti usposabljanja za delo oziroma za strokovno izpopolnjevanje kot drugim delavcem, ki opravljajo enako ali podobno delo.
Pooblaščena oseba poda pisni in obrazloženi predlog za redno odpoved iz razloga nesposobnosti kadrovski službi.
13. člen
(odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)
Delavcu, ki je zaposlen v banki več kot eno leto, se v primeru odpovedi iz razlogov nesposobnosti izplača odpravnino po določilih zakona, ki ureja delovna razmerja.
3.2. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
14. člen
(izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi)
Banka lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi zlasti v naslednjih primerih:
– odklonitev dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– opustitev dejanja, zaradi katerega je onemogočen ali oviran delovni proces,
– neizpolnjevanje, nevestno, nepravočasno ali malomarno opravljanje dela na delovnem mestu,
– nespoštovanje navodil neposrednega vodje za delo,
– zloraba položaja oziroma danega pooblastila oziroma prekoračitev pooblastila,
– nespoštovanje predpisov o varovanju poslovne ali vojaške tajnosti,
– nezakonito razpolaganje s sredstvi banke,
– uporaba sredstev banke v zasebne namene,
– nezakonita, neracionalna ali nesmotrna uporaba delovnih sredstev, zaradi česar nastane premoženjska škoda,
– nespoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
– prihajanje na delo v vinjenem stanju, uživanje alkohola ali drugih narkotikov na delovnem mestu ali
– odsotnost z dela najmanj pet dni zaporedoma, pri čemer delavec o razlogih za svojo odsotnost ne obvesti banke, čeprav bi to moral oziroma mogel storiti.
3.3. Odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov
15. člen
(kriteriji za določitev presežnih delavcev)
Pri določitvi presežnih delavcev se upoštevajo naslednji kriteriji:
1. strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo ter potrebna dodatna znanja in zmožnosti;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec z višjo strokovno izobrazbo oziroma z višjo strokovno usposobljenostjo in z več dodatnimi znanji in zmožnostmi, potrebnimi za delo,
2. delovne izkušnje v banki;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima ob enakih predhodnih pogojih delavec z daljšimi delovnimi izkušnjami v banki,
3. delovna uspešnost;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ob enakem predhodnem kriteriju ima delavec, ki je po oceni delovne uspešnosti pri delu bolj uspešen,
4. delovna doba;
ob enakem predhodnem kriteriju ima prednost pri ohranitvi zaposlitve delavec z daljšo delovno dobo,
5. zdravstveno stanje delavca;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim zdravstvenim stanjem, zlasti, če je to stanje posledica poškodbe pri delu,
6. socialno stanje delavca in njegove družine;
prednost pri ohranitvi zaposlitve ima delavec s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem število nepreskrbljenih otrok.
16. člen
(program razreševanja presežnih delavcev)
Program razreševanja presežnih delavcev sprejme guverner.
17. člen
(odpravnina presežnih delavcev)
Če banka odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžna izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali, ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 75% osnove za vsako leto dela v banki, če je zaposlen v banki več kot eno leto do petnajst let,
– 75% osnove za vsako leto dela v banki do 15 let in 100% za vsako leto dela v banki nad 15 let, če je zaposlen v banki več kot petnajst let.
Odpravnina iz prejšnjega odstavka lahko presega 10-kratnik osnove.
3.4. Odpovedni roki
18. člen
(odpovedni roki)
Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delavec, ima po podani pisni odpovedi naslednji odpovedni rok:
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva I., II. ali III. stopnja strokovne izobrazbe – 30 dni;
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe – 60 dni;
– delavec, ki opravlja delo, za katero se zahteva VI., VII., VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe – 90 dni.
Delavec se v primerih druge in tretje alinee lahko z banko pisno sporazume tudi o krajšem odpovednem roku, po predhodnem soglasju direktorja oddelka, vendar odpovedni rok ne more biti krajši od 30 dni.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do plačane odsotnosti zaradi iskanja nove zaposlitve v trajanju štiri ure na teden.
III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
1. Poskusno delo
19. člen
(splošno)
Poskusno delo se kot pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi določi za vsa delovna mesta v banki.
20. člen
(trajanje poskusnega dela)
Poskusno delo, glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe za delovno mesto, traja:
– za dela od I. do III. stopnje 1 mesec
– za dela IV. stopnje 2 meseca
– za dela V. stopnje 3 mesece
– za dela VI. stopnje 4 mesece
– za dela od VII. do IX. stopnje 6 mesecev.
Poskusno delo se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali druge odsotnosti, ki traja več kot 15 delovnih dni, za toliko časa, kolikor je trajala začasna odsotnost z dela.
21. člen
(ugotavljanje uspešnosti poskusnega dela)
Med poskusnim delom spremlja delo delavca njegov neposredni vodja. Neposredni vodja ugotavlja pri delavcu zlasti odnos do dela, kvaliteto dela, pravočasnost pri opravljanju nalog in rezultate dela.
Zapisnik o ugotovitvah z vsemi podatki, ki so potrebni za odločitev, ali je bil delavec med poskusnim delom uspešen in, ali je dosegel ustrezne rezultate dela, posreduje neposredni vodja za dela od I. do V. stopnje najkasneje petnajst dni, za dela od VI. do IX. stopnje pa najkasneje trideset dni pred iztekom poskusnega dela direktorju oddelka in kadrovski službi.
Delavec mora biti seznanjen z ugotovitvami neposrednega vodje.
2. Plačilo za delo
22. člen
(vrsta plačil)
Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz:
– plače, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov
– drugih vrst plačil po tej pogodbi.
Podatki o izplačanem plačilu za delo posameznega delavca so zaupni.
23. člen
(plačilni dan)
Plača se izplačuje za plačilno obdobje enega meseca.
Plačo za pretekli mesec se izplača najkasneje sedmi delovni dan po preteku plačilnega obdobja.
2.1. Osnovna in izhodiščna plača
24. člen
(osnovna plača)
Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače.
Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1.00 (tarifni razred I).
25. člen
(izhodiščna plača)
Pri določanju izhodiščne plače pogodbeni stranki upoštevata politiko plač v državi in politiko plač v banki, skladno z aktom, ki ureja napredovanje in nagrajevanje.
Rast izhodiščne plače se lahko določi za več let vnaprej.
Pogajanja strank o uskladitvi izhodiščne plače se praviloma pričnejo 15.10. za naslednje koledarsko leto.
26. člen
(tarifni razredi)
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov, znotraj njih pa se stopnjujejo s tarifnimi količniki.
Izhodiščni tarifni količniki po posameznih tarifnih razredih so:
+----------------------------------------------+---------------+
| Tarifni razred/opis zahtevnosti | Tarifni |
| | količnik |
+----------------------------------------------+---------------+
|I. |1,00 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|enostavna dela, sestavljena iz manjšega | |
|števila enoličnih in kratkotrajnih operacij, | |
|ki jih je mogoče zaradi njihovih tehnoloških | |
|značilnosti opravljati po enostavnem postopku,| |
|z enostavnimi delovnimi sredstvi. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza nepopolna ali | |
|osnovnošolska izobrazba. | |
+----------------------------------------------+---------------+
|II. |1,10 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|manj zahtevna dela, na splošnem in tehničnem | |
|področju, sestavljena iz manjšega števila | |
|različnih in kratkotrajnih operacij, ki se | |
|ponavljajo in izvajajo z enostavnimi in | |
|mehaniziranimi delovnimi sredstvi. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza osnovnošolska | |
|izobrazba s programom uvajanja v delo. | |
+----------------------------------------------+---------------+
|III. |1,28 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|srednje zahtevna, raznovrstna dela, na | |
|splošnem in tehničnem področju, ki se jih | |
|izvaja z mehaniziranimi in enostavnimi | |
|delovnimi sredstvi. Za dela v tej skupini je | |
|značilna zahteva po višji stopnji razumevanja | |
|delovnega procesa, ker obstoja možnost | |
|nepredvidljivih delovnih situacij, v katerih | |
|mora delavec sam reševati manjše nastale | |
|probleme. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza nižja poklicna| |
|izobrazba (dvoletni, verificiran izobraževalni| |
|program) ali podobna izobrazba. | |
+----------------------------------------------+---------------+
|IV. |1,41 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|zahtevna, raznovrstnejša dela, na splošnem in | |
|tehničnem področju, ki zahtevajo razumevanje | |
|obvestil iz pisanih, ustnih in grafičnih oblik| |
|ter v veliki meri samostojno reševanje manjših| |
|problemov. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza srednja | |
|poklicna in podobna izobrazba (triletni | |
|program). | |
+----------------------------------------------+---------------+
|V. |1,63 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|zahtevnejša, zelo raznovrstna operativna dela | |
|v okviru določene tehnologije na posameznih | |
|področjih poslovanja. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza srednja | |
|strokovna ali splošna izobrazba (štiriletni | |
|program). | |
+----------------------------------------------+---------------+
|VI. |2,00 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, | |
|kontrole, organiziranja in analiziranja | |
|delovnih procesov ter vodenja na posameznih | |
|področjih poslovanja. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza višja | |
|strokovna izobrazba, višješolska izobrazba | |
|(prejšnja) in podobna izobrazba, | |
|specializacija po višješolski izobrazbi | |
|(prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba | |
|(prejšnja), visokošolska strokovna izobrazba | |
|(bolonjska prva stopnja), visokošolska | |
|univerzitetna izobrazba (prva bolonjska | |
|stopnja) in podobna izobrazba. | |
+----------------------------------------------+---------------+
|VII. |2,99 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|visoko zahtevna dela načrtovanja, | |
|analiziranja, organiziranja in razvoja | |
|posameznih delovnih procesov, oblikovanja | |
|novih teoretičnih in praktičnih rešitev, | |
|vodenja poslovanja ter svetovanja na | |
|posameznih področjih poslovanja. | |
| | |
|Tej stopnji zahtevnosti ustreza specializacija| |
|po visokošolski strokovni izobrazbi | |
|(prejšnja), visokošolska univerzitetna | |
|izobrazba (prejšnja), magistrska izobrazba | |
|(druga bolonjska stopnja) in podobna | |
|izobrazba. | |
+----------------------------------------------+---------------+
|VIII. |3,25 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|najbolj visoko zahtevna dela analiziranja, | |
|izvajanja, vodenja, svetovanja in znanstveno- | |
|raziskovalnega dela. | |
| | |
|Tej ravni zahtevnosti ustrezna specializacija | |
|po univerzitetni izobrazbi (prejšnja), | |
|magisterij znanosti (prejšnji) in podobna | |
|izobrazba. | |
+----------------------------------------------+---------------+
|IX. |3,77 |
|Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo | |
|visoko zahtevna dela analiziranja, izvajanja, | |
|vodenja, svetovanja in znanstveno- | |
|raziskovalnega dela. | |
| | |
|Tej ravni zahtevnosti ustreza doktorat | |
|znanosti (prejšnji) oziroma doktorat znanosti | |
|(tretja bolonjska stopnja) in podobna | |
|izobrazba. | |
+----------------------------------------------+---------------+
27. člen
(delovna uspešnost)
Delovno uspešnost delavca se ocenjuje mesečno. Kriterije in postopek ocenjevanja delovne uspešnosti se določi s posebnim splošnim aktom.
Delavec lahko prejme delovno uspešnost za največ 15% od osnovne plače oziroma se lahko delovna uspešnost izkaže kot negativen učinek v višini do 10% od osnovne plače.
Za delovno uspešnost se lahko uporabi največ 10% bruto sredstev za plače v banki.
2.2. Dodatki k plači
28. člen
(vrste dodatkov)
Delavec ima pravico do plačila naslednjih dodatkov:
– dodatka za delovno dobo,
– dodatka za težje pogoje dela,
– dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa,
– dodatka za dežurstvo,
– dodatka za pripravljenost na domu,
– dodatka za deficitarnost.
29. člen
(osnova za dodatke)
Osnova za obračun dodatkov je delavčeva osnovna plača za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka. Višina dodatkov se lahko določi v splošnem aktu banke tudi v nominalnem znesku.
Posamezni dodatki se med seboj ne izključujejo, izključujeta pa se dodatek za delo prek polnega delovnega časa z dodatkom za čas opravljanja dežurstva.
30. člen
(ugotavljanje pogojev za plačilo dodatkov)
Dodatki za težje in posebne delovne pogoje se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada.
31. člen
(dodatek za delovno dobo)
Delavcu pripada za vsako dopolnjeno leto delovne dobe dodatek v višini 0,5% njegove osnovne plače za polni delovni čas.
Dodatek na delovno dobo se delavcem, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako začeto leto nad 25 let delovne dobe.
Dodatek na delovno dobo po prvem in drugem odstavku tega člena ne more presegati 20%.
32. člen
(dodatek za težje pogoje dela)
Delavec ima pravico do dodatka za težje pogoje dela za:
– stalno delo v kletnih prostorih brez naravne osvetlitve 10%,
– naloge zunanje kontrole 7,5%.
Kot osnova za obračun dodatkov se uporabi 29. člen te pogodbe.
33. člen
(dodatek za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa)
Delavec ima pravico do dodatka za delo v posebnih pogojih dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa dela, in sicer za:
– nočno delo 50%,
– delo preko polnega delovnega časa 30%,
– delo v nedeljo, na praznike in dela proste dneve po zakonu 50%,
– izmensko delo 10%,
– delo v deljenem delovnem času od 15% do 20%,
– vse vrste dežurstev 10% ter fiksni dodatek v višini, kot je določen s splošnim aktom banke.
Kot osnova za obračun dodatkov se uporabi 29. člen te pogodbe.
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo plače v višini 10% od osnovne urne postavke delavca za polni delovni čas. Pripravljenost pisno odredi guverner oziroma od njega pooblaščena oseba na predlog direktorja oddelka.
34. člen
(dodatek za deficitarnost)
Delavec ima pravico do dodatka za deficitarnost, če dela na delovnem mestu, ki ga banka izjemoma in začasno določi kot deficitarno zaradi razmer na trgu delovne sile ali iz drugih razlogov.
O predlogu za ugotovitev ali prenehanje deficitarnosti delovnega mesta odloči na predlog direktorja oddelka in mnenja oddelka Organizacija in kadri guverner oziroma od njega pooblaščena oseba, ki odloči tudi o višini dodatka.
Dodatek na deficitarnost lahko znaša do 20% osnove iz 29. člena te pogodbe.
2.3 Nagrada za izjemne rezultate
35. člen
(nagrada za izjemne rezultate)
Guverner lahko dodeli denarni znesek ali drugo obliko materialne nagrade delavcu, ki pri svojem delu doseže izjemne rezultate dela, ki pomenijo učinkovitejše poslovanje banke.
2.4. Plačilo ob koncu koledarskega leta
36. člen
(plačilo ob koncu koledarskega leta)
Ob koncu koledarskega leta pripada delavcu dodatno plačilo praviloma v višini ene povprečne mesečne delavčeve plače, prejete v koledarskem letu, sorazmerno času, za katerega je bila izplačana plača ali nadomestilo v breme banke. O višini plačila vsako leto odloči guverner.
2.5. Povračila stroškov v zvezi z delom
37. člen
(povračilo stroškov za prehrano)
Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov za prehrano med delom po pravilniku, ki ureja materialne stroške banke.
38. člen
(povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela)
Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po pravilniku, ki ureja materialne stroške banke, za oddaljenost nad en kilometer od banke.
39. člen
(povračilo stroškov na službenem potovanju)
Delavcu pripada za službeno potovanje v domovini in v tujini povračilo stroškov prehrane, prevoznih in drugih stroškov po predloženih računih, ali v pavšalnem znesku, če je tako predvideno s potnim nalogom, po pravilniku, ki ureja materialne stroške banke.
2.6. Regres za letni dopust
40. člen
(regres za letni dopust)
Banka je dolžna delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust največ v višini njegove osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, v mesecu pred izplačilom regresa za polni delovni čas. Regres se izplača najkasneje do 30. junija tekočega leta.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko guverner za delavce z najnižjimi plačami določi višjo osnovo za izračun regresa.
V primeru, da ima delavec pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa.
2.7. Odpravnina ob upokojitvi
41. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
V primeru upokojitve pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v banki, izplačanih v preteklih treh mesecih, oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Če se delavec delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem znesku.
Delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR in če je banka zanj financirala dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega člena.
2.8. Jubilejna nagrada
42. člen
(jubilejna nagrada)
Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe.
Jubilejna nagrada znaša:
– za 10 let delovne dobe 50%
– za 20 let delovne dobe 75%
– za 30 let delovne dobe 100%
povprečne mesečne bruto plače na delavca v banki, izplačane v preteklih treh mesecih, oziroma povprečne mesečne bruto plače delavca, izplačane v preteklih treh mesecih, če je to zanj ugodnejše.
Jubilejno nagrado se delavcu izplača pri plači za mesec, v katerem je dopolnil delovno dobo iz prejšnjega odstavka.
2.9. Solidarnostna pomoč
43. člen
(solidarnostna pomoč)
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini največ ene povprečne plače v banki izplačane v preteklih treh mesecih v naslednjih primerih:
– ob smrti delavca,
– ob smrti v njegovi ožji družini (zakonec oziroma izvenzakonski partner, njuni otroci oziroma posvojenci in starši ter posvojitelji),
– ob elementarni nesreči ali požaru, ki prizadene delavca in njegovo ožjo družino,
– v primeru invalidnosti ali najmanj 60% telesne okvare,
– v primeru daljše bolezni, ki je posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v neprekinjenem trajanju najmanj treh mesecev oziroma najmanj dvanajst mesecev v primeru drugih bolezni, za zaposlene v obeh primerih, katerih plača ne dosega povprečne plače v banki,
– v primeru izjemnih socialnih težav, ki prizadenejo delavca in njegovo ožjo družino.
Kriteriji za dodelitev solidarnostne pomoči iz šeste alinee se uredijo s splošnim aktom banke.
Do solidarnostne pomoči po peti alinei prejšnjega odstavka je delavec upravičen samo enkrat letno.
2.10. Dodatno pokojninsko zavarovanje
44. člen
(dodatno pokojninsko zavarovanje)
Banka delavcu plača dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu s pogodbo, sklenjeno med banko in reprezentativnim sindikatom v banki.
2.11. Nezgodno zavarovanje
45. člen
(nezgodno zavarovanje)
Banka delavcu plača nezgodno zavarovanje po ustrezni zavarovalni polici o kolektivnem nezgodnem zavarovanju.
V primeru, ko delavec opravlja delo, pri katerem je tveganje za nezgodo večje, lahko banka delavca dodatno zavaruje.
2.12. Nadomestilo plače
46. člen
(nadomestilo plače v primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
Delavec ima pravico do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, v višini 90% plače v preteklih treh mesecih za polni delovni čas.
3. Delovni čas
47. člen
(razporejanje delovnega časa)
Delovni čas je razporejen na pet delovnih dni v tednu.
Delovni čas je lahko razporejen tudi v izmene.
Dnevna delovna obveznost je lahko določena v premičnem ali nepremičnem delovnem času.
Razporejanje delovnega časa, način evidentiranja in obračunavanja prisotnosti delavcev na delu oziroma odsotnosti z dela, se določi s splošnim aktom banke.
Razporejanje delovnega časa delavca, ki dela s krajšim oziroma skrajšanim delovnim časom skladno z zakonom, se določi v pogodbi o zaposlitvi.
48. člen
(polni delovni čas)
Polni delovni čas v banki je 40 ur na teden.
3.1. Letni dopust
49. člen
(trajanje letnega dopusta)
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
– zahtevnosti dela, to je stopnje strokovne izobrazbe, zahtevane na delovnem mestu,
– delovne dobe delavca,
– delovnih pogojev,
– posebnih socialnih in zdravstvenih razmer in
– starosti delavca.
50. člen
(odmera in razpored letnih dopustov)
Pri odmeri letnega dopusta se upoštevajo pogoji delavca, ki veljajo v času odmere letnega dopusta.
Dolžino letnega dopusta ugotovi oddelek Organizacija in kadri, ki o njej pisno obvesti delavce najkasneje do 31. 3. tekočega leta.
O razporedu izrabe letnega dopusta je direktor oddelka dolžan pisno obvestiti oddelek Organizacija in kadri najkasneje do 15. 4. tekočega leta.
51. člen
(določanje trajanja letnega dopusta)
Letni dopust se delavcu določi v odvisnosti od zahtevnosti dela in delovne dobe delavca na naslednji način:
+--------------------------------------------------------------+
| Stopnja zahtevnosti dela |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
|Delovna doba | VII, VIII, IX | VI | V | III, IV | I, II |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| do 5 let | 22 | 21 | 20 | 20 | 20 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| 5–10 | 24 | 23 | 22 | 21 | 21 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| 10–15 | 26 | 25 | 24 | 23 | 22 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| 15–20 | 28 | 27 | 26 | 25 | 24 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| 20–25 | 30 | 29 | 28 | 27 | 26 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| 25–30 | 32 | 31 | 30 | 29 | 28 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
| nad 30 | 34 | 33 | 32 | 31 | 30 |
+-------------+---------------+------+------+---------+--------+
Delovno dobo se ugotavlja z odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ob upoštevanju delovne dobe v Republiki Sloveniji in v tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo. Upošteva se delovna doba do 31.12. tekočega koledarskega leta.
V delovno dobo po prejšnjem odstavku se ne všteva dokupljena zavarovalna doba, zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem in posebna (pokojninska) doba.
V odvisnosti od delovnih pogojev, zdravstvenih in socialnih razmer delavca in njegove družine ter starosti, se delavcu odmeri letni dopust v trajanju:
– delavcu, ki stalno opravlja delo v prostorih brez kakršnekoli naravne osvetlitve – 3 dni,
– invalidu II. kategorije in delavcu z najmanj 60% telesne okvare – 5 dni,
– invalidu III. kategorije – 3 dni,
– delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – 5 dni,
– za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan – do leta, v katerem otrok dopolni to starost; v letu, v katerem je otrok rojen, se dan dopusta ne odmeri,
– starejšemu delavcu, ki v tekočem letu dopolni starost po zakonu, ki ureja delovna razmerja in delavcu, ki je to pravico pridobil že po prejšnjih predpisih – 5 dni.
52. člen
(pridobitev pravice do letnega dopusta)
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev.
3.2. Druge odsotnosti z dela
53. člen
(plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin)
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, in sicer za:
– za lastno poroko – 3 dni,
– za poroko otroka – 1 dan,
– oče ob rojstvu otroka – 3 dni,
– ob smrti zakonca ali osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, otroka, posvojenca, pastorka, očeta, matere, očima, mačehe, posvojitelja – 3 dni,
– ob smrti brata, sestre, starih staršev, staršev zakonca – 1 dan,
– za selitev delavca – 2 dneva,
– v primeru hujše nesreče, ki zadane delavca – 3 dni.
54. člen
(neplačana odsotnost)
Delavcu se lahko odobri odsotnost z dela brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
– če se ponovi primer iz 53. člena,
– za izobraževanje, ki je v lastnem interesu delavca,
– za nego ožjega družinskega člana,
– v drugih primerih, ko je odsotnost z dela delavcu potrebna zaradi urejanja osebnih zadev.
Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače lahko odobri guverner oziroma od njega pisno pooblaščena oseba, vendar le pod pogojem, da taka odsotnost ne ovira poslovanja banke in, če so delavčevi interesi usklajeni s potrebami delovnega procesa.
Med odsotnostjo po tem členu vse pravice in obveznosti delavca mirujejo.
4. Izobraževanje
55. člen
(uvajanje v delo)
Delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, je potrebno uvesti v delo v banki. Če je za uvajanje organiziran poseben seminar, se ga delavec mora udeležiti.
Delavcu se zaradi poglobitve znanja in delovnih povezav lahko zagotovi usposabljanje tudi v drugih organizacijskih delih banke oziroma v drugih organizacijah.
56. člen
(obveznost vodje)
Za uvajanje delavca v delo je odgovoren delavčev neposredni vodja.
Neposredni vodja je dolžan seznaniti novega delavca zlasti:
– z glavnimi značilnostmi dela v organizacijskem delu,
– z vsebino dela na delovnem mestu,
– s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi pri delu,
– z organizacijo dela v organizacijskem delu,
– s predpisi in strokovno literaturo,
– s sodelavci in njihovim delovnim področjem,
– z delovnimi pogoji in nevarnostmi pri delu,
– z ustreznimi ukrepi in sredstvi za varstvo pri delu.
57. člen
(izobraževanje kot pravica in dolžnost)
Delavec se ima pravico in se je dolžan izobraževati, izpopolnjevati in usposabljati (v nadaljevanju izobraževati), če ga banka napoti na izobraževanje.
58. člen
(pogodba o izobraževanju)
Medsebojne pravice in obveznosti med banko in delavcem, ki se izobražuje, se praviloma uredijo s pogodbo o izobraževanju.
59. člen
(kritje stroškov zaradi izobraževanja)
Delavec, ki se izobražuje, ima pravico do:
– plačila kotizacije ali šolnine,
– plačila prevoznih stroškov,
– povrnitve stroškov prenočišča,
– plačila dnevnice,
– plačane odsotnosti z dela,
– kritja drugih stroškov v zvezi z izobraževanjem (npr. strokovne literature, stroškov opravljanja izpita).
60. člen
(obveznosti delavca v zvezi z izobraževanjem)
Delavec, ki se izobražuje, ima naslednje obveznosti:
– da se vključi v izobraževalni program,
– da v času izobraževanja ne spreminja programa brez soglasja banke,
– da banki predloži dokazila o izobraževanju (poročilo, potrdilo o izpitih),
– da predloži dokazila v primeru uveljavljanja pravice do povrnitve stroškov (prevoz, šolnina ipd.),
– da ob uveljavljanju pravice do odsotnosti z dela zaradi opravljanja izpitov pri izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe to predhodno sporoči neposrednemu vodji oziroma odsotnost uskladi s potrebami delovnega procesa,
– da v primeru prekinitve izobraževanja, neuspešnega izobraževanja ali prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne ali izredne odpovedi, kadar je odpovedni razlog na strani delavca, povrne banki stroške izobraževanja v skladu s pogodbo o izobraževanju,
– da po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju z banko v skladu s pogodbo o izobraževanju.
61. člen
(plačana odsotnost z dela)
Delavec ima v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe pravico do plačane odsotnosti z dela v trajanju:
– 2 delovna dneva za enkratno pripravo in opravljanje izpita iz posameznega predmeta na srednji oziroma višji šoli,
– 3 delovne dni za enkratno pripravo in opravljanje izpita iz posameznega predmeta na visoki šoli, fakulteti ali na podiplomskem študiju (magisterij, specializacija ali doktorski študij),
– 3 delovne dni za pripravo in opravljanje zaključnega izpita oziroma mature na srednji šoli,
– 7 delovnih dni za izdelavo in zagovor diplomske naloge na višji in visoki šoli oziroma na fakulteti,
– 7 delovnih dni za pripravo na opravljanje in opravljanje državnega pravniškega izpita, za izdelavo in zagovor magistrskega oziroma doktorskega dela.
62. člen
(obveznost delavca po končanem izobraževanju)
Delavec je po končanem izobraževanju dolžan ostati na delu v banki:
– v primeru izobraževanja za pridobitev strokovne izobrazbe najmanj toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje po statutu izobraževalnega zavoda,
– v primeru izpopolnjevanja strokovnega znanja najmanj eno leto od konca izpopolnjevanja.
63. člen
(povrnitev stroškov)
V primeru, da delavcu preneha pogodba o zaposlitvi, razen v primeru prenehanja iz poslovnega razloga ali upokojitve, pred iztekom rokov iz prejšnjega odstavka, mora delavec vrniti stroške izobraževanja:
– če se je izobraževal za pridobitev strokovne izobrazbe: vse stroške izobraževanja sorazmerno času, ko bi delavec še moral ostati na delu,
– če je izpopolnjeval strokovno znanje: 75% vseh neposrednih stroškov izpopolnjevanja (kotizacija, nastanitev, potni stroški, dnevnice …), ki jih je krila banka v dvanajstih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
5. Disciplinska odgovornost
64. člen
(obveznosti in disciplinska odgovornost delavca)
Delavec mora poleg obveznosti, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, izpolnjevati obveznosti iz te pogodbe in obveznosti, ki izhajajo iz splošnih aktov banke ter obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Za kršitev obveznosti iz prejšnjega odstavka je delavec disciplinsko odgovoren.
65. člen
(disciplinske sankcije)
Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko banka izreče opomin, denarno kazen ali odvzem bonitet.
Sklep o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, je izvršilni naslov.
66. člen
(ugotavljanje disciplinske odgovornosti)
Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja guverner oziroma od njega pooblaščena oseba na podlagi pisnega in obrazloženega predloga neposrednega vodje oziroma direktorja oddelka, v katerem dela delavec, ki krši delovne obveznosti.
Pooblastilo mora biti pisno in je dano za vsak primer posebej.
6. Odškodninska odgovornost
67. člen
(ugotavljanje odškodninske odgovornosti)
Višino škode, ki jo delavec na delu ali v zvezi z delom povzroči banki, ugotavlja tričlanska komisija, ki jo imenuje guverner za vsak primer posebej. Komisija posreduje svoje ugotovitve guvernerju, ki odloči o odgovornosti delavca za škodo, o plačilu in pogojih za plačilo odškodnine.
68. člen
(pavšalna odškodnina)
Če bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške za banko, je delavec dolžan za nastalo škodo plačati pavšalno odškodnino, in sicer v višini 20 do 30% osnove. Osnova za določitev višine odškodnine je plača delavca v mesecu, v katerem je povzročil škodo.
IV. UVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
69. člen
(pisna zahteva)
Pisno zahtevo za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo kršitve katere od pravic iz delovnega razmerja lahko delavec vloži najkasneje v 30 dneh pri direktorju oddelka oziroma drugi pooblaščeni osebi.
V. PRAVICA DO STAVKE
70. člen
(prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi)
Delavcu, ki sodeluje pri organiziranju in vodenju stavke, ali se udeleži stavke, organizirane v skladu z zakonom in sindikalnimi stavkovnimi pravili, banka ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, niti ne more zoper delavca zaradi stavke začeti postopka za ugotavljanje disciplinske oziroma odškodninske odgovornosti.
71. člen
(omejitev pravice do stavke)
Organizator stavke ne sme organizirati stavke, ne da bi bilo v času stavke zagotovljeno minimalno izvajanje naslednjih operativnih funkcij banke:
– priprava strokovnih gradiv za Svet banke in Svet ECB,
– opravljanje plačilnega prometa,
– upravljanje z deviznimi rezervami države,
– distribucija gotovine,
– nadzor nad poslovanjem bank,
– izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz članstva v mednarodnih finančnih organizacijah in v evropskem sistemu centralnih bank,
– varovanje banke.
Omejitev pravice do stavke zaradi nemotenega delovnega procesa se določi v delovnem listu delavca.
72. člen
(nadomestilo plače za čas stavke)
Za čas stavke delavcu pripada nadomestilo plače v višini 70% osnovne bruto plače za največ pet delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– če stavka zaradi kršitve te pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– če je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
V primeru stavke delavca v nasprotju z določbo prejšnjega člena delavcu ne pripada nadomestilo plače.
VI. DELOVANJE SINDIKATA
73. člen
(posebna pogodba)
Pogoje za delovanje sindikata v banki se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta reprezentativni sindikat v banki in banka.
74. člen
(pravica sindikata do vpogleda v podatke)
Predsednik sindikata ima pravico do vpogleda v naslednje podatke:
– splošne podatke o izplačilih plač v banki (izhodiščna plača, bruto masa, povprečna plača),
– podatke o politiki zaposlovanja, fluktuaciji, ter o rezultatih kadrovskih analiz o delu,
– podatke o izkoriščenosti delovnega časa.
VII. POSEBNE DOLOČBE
75. člen
(začasno delo v tujini)
V primeru, ko delavec začasno preneha opravljati delo v banki zaradi opravljanja dela pri drugem delodajalcu v Republiki Sloveniji ali v tujini po posebnem dogovoru o sodelovanju med banko in drugim delodajalcem oziroma med banko in delavcem, se uporabijo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o suspenzu pogodbe o zaposlitvi.
Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
Banka in delavec lahko za čas suspenza pogodbe o zaposlitvi medsebojne pravice in obveznosti uredita s posebno pogodbo, v kateri se dogovorita zlasti o:
– trajanju dela pri drugem delodajalcu,
– izrabi letnega dopusta,
– pravici do plačil, do katerih je delavec upravičen v banki za čas dela pri drugem delodajalcu,
– pogojih vrnitve na delo v banko.
76. člen
(delovna praksa dijakov in študentov)
Delovno prakso v banki lahko opravljajo:
– štipendisti banke v skladu s pogodbo o štipendiranju,
– drugi praktikanti.
Delovna praksa poteka pod vodstvom mentorja delovne prakse, ki ga določi direktor oddelka, v katerem se opravlja delovna praksa.
Dijaki in študentje na delovni praksi imajo pravico do nagrade v skladu z uspešnostjo opravljanja delovne prakse.
Uspeh dijaka oziroma študenta na delovni praksi je lahko ocenjen kot manj uspešen, uspešen, oziroma zelo uspešen. Oceno poda mentor delovne prakse kadrovski službi pred iztekom delovne prakse.
VIII. RAZMERJE MED STRANKAMA POGODBE
77. člen
(spoštovanje določb pogodbe)
Stranki pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.
78. člen
(predlaganje sprememb pogodbe)
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki najkasneje tri mesece pred iztekom koledarskega leta za naslednje leto.
Nasprotna stranka se je do predloga dolžna opredeliti v 30 dneh.
79. člen
(komisija za pomirjevanje)
Če se stranki pogodbe ne sporazumeta o sklenitvi nove pogodbe, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih situacij, najprej vsaka stranka imenuje po dva člana v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst zunanjih uglednih strokovnih in javnih delavcev s področja delovnega prava. Če tudi na ta način ni možno doseči soglasja izda Svet Banke Slovenije akt na podlagi pooblastil iz Zakona o Banki Slovenije.
80. člen
(postopek pomirjevanja)
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije. Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum strank dopolnjuje pogodbo oziroma nadomešča določbe pogodbe, ki so z njim v nasprotju.
81. člen
(odstop od pogodbe)
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka, po izvedenem postopku pomirjanja, od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti. Po odstopu od pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove pogodbe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82. člen
(postopki uveljavljanja in varstva pravic delavcev)
Postopki uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, uvedeni pred dnem uveljavitve te pogodbe, se dokončajo v skladu z določbami kolektivne pogodbe banke, ki je veljala in se uporabljala do uveljavitve te pogodbe.
Za delavce, ki so z banko sklenili pogodbo o zaposlitvi kot pripravniki, se do izteka pogodbe o zaposlitvi uporabljajo stari predpisi, razen določb Kolektivne pogodbe Banke Slovenije o plačilu pripravnikov in Pravilnika o pripravništvu, o čemer pogodbeni stranki s prvim dnem naslednjega meseca, po uveljavitvi te pogodbe, skleneta aneks k pogodbi o zaposlitvi.
Z uveljavitvijo te pogodbe preneha veljati Pravilnik o pripravništvu v Banki Slovenije z dne 20. 7. 2007.
83. člen
(veljavnost pogodbe)
Ta pogodba se sklene za nedoločen čas. Če nobena od pogodbenih strank pisno ne odpove pogodbe najkasneje tri mesece pred koncem koledarskega leta, se šteje, da se veljavnost pogodbe avtomatično podaljša za naslednje koledarsko leto.
V primeru odpovedi pogodbe se do sklenitve nove pogodbe uporabljajo določbe te pogodbe.
84. člen
(veljavnost kolektivne pogodbe)
Ta pogodba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z uveljavitvijo te pogodbe preneha veljati Kolektivna pogodba Banke Slovenije z dne 31. 12. 2004.
Ljubljana, dne 22. januarja 2009
Banka Slovenije
dr. Marko Kranjec l.r.
Guverner
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Mojca Sfiligoj l.r.
Namestnica predsednika
Sindikat bančništva Slovenije
Drago Jurenec l.r.
Predsednik
