Na podlagi 23. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO in 109/08) in 28. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije za investicijske projekte na obrambnem področju, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance.
(2) Enotna metodologija priprave in obravnave investicijske dokumentacije iz prejšnjega odstavka obsega:
– metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje investicij;
– vrste in obvezno vsebino investicijske dokumentacije;
– postopke in udeležence pri pripravi in ocenjevanju investicijske dokumentacije ter odločanju o investicijah;
– merila za ugotavljanje učinkovitosti projektov, ki se ugotavlja v vseh fazah projektnega cikla in so podlaga za odločanje o investicijah ter njihovo uvrstitev v načrt razvojnih programov.
(3) Ta uredba se uporablja za ugotavljanje prednosti in slabosti posameznih predlogov projektov oziroma pri odločanju o izbiri projektov, ki bodo prispevali k potrebni, pričakovani ali večji obrambni sposobnosti države ali nacionalni varnosti.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. »alternativa brez investicije« ali ničelna varianta ne vključuje investicijskih izdatkov za ohranjanje obstoječih zmogljivosti. Je osnovno izhodišče pri analizi projekta, katere namen je primerjati stanje s projektom in brez njega, kar se imenuje tudi izhodiščni scenarij;
2. »alternativa z investicijo« vključuje projekcije stroškov in koristi izbrane variante;
3. »analiza občutljivosti« je analiza učinkov sprememb nekaterih ključnih predpostavk na rezultate ocenjevanja stroškov in koristi;
4. »analiza stroškov in koristi« je analiza, s katero ovrednotimo stroške in koristi projekta v denarnih enotah in vključuje tudi tiste stroške in koristi za obrambno sposobnost ali nacionalno varnost države, za katere na trgu ni ustrezne storitve. Koristi so tudi povečanje vojaških zmogljivosti za sodelovanje vojske pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ter drugih nesrečah ter za izvajanje drugih nalog Slovenske vojske v skladu z zakonom, s katerimi se zagotavlja višja varnost ljudi in premoženja;
5. »analiza stroškovne učinkovitosti« obsega primerjavo stroškov alternativnih možnosti doseganja oziroma zagotavljanja istega ali podobnih rezultatov. Običajno se stroški izračunavajo na enoto koristi, pri čemer ni nujno, da se koristi izrazijo v denarnih enotah ali z drugo ekonomsko vrednostjo;
6. »analiza tveganj« je ocenjevanje verjetnosti, da s projektom ne bodo uresničeni pričakovani dosežki. Če je mogoče to verjetnost številčno izraziti, se imenuje stopnja tveganja. Analiza zajema ovrednotenje projektnih (tveganje razvoja projekta, tveganje izvedbe in obratovanja projekta) in splošnih tveganj (politična, varnostna, obrambna, narodnogospodarska in druga tveganja);
7. »analiza vplivov« je ocenjevanje sprememb v družbi, ki so posledica dolgoročnih učinkov izvedbe projektov in ukrepov z vnaprej določenimi cilji (kot na primer vpliv na obrambno sposobnost, nacionalno varnost oziroma na izvajanje drugih z zakonom določenih nalog, na zaposlovanje in konkurenčnost). Ocene morajo biti izražene v merljivih enotah, tako, da jih bo mogoče povezati s problemi, ki vplivajo na nujnost izvedbe projektov in ukrepov;
8. »celovit projekt« sestavlja več investicijskih projektov, od katerih je vsak tehnično-tehnološko in ekonomsko zaokrožena celota ter skupaj z operativno sposobnostjo predstavlja vojaško ali obrambno zmogljivost;
9. »diskontiranje« je postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost s pomočjo diskontne stopnje;
10. »diskontna stopnja« je letna odstotna mera, po kateri se sedanja vrednost denarne enote v naslednjih letih zmanjšuje s časom. Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov in koristi v primerjavi s sedanjimi;
11. »družbena diskontna stopnja« kaže družbeni pogled na to, kako se ovrednotijo prihodnje koristi in stroški v primerjavi s sedanjimi. Kadar kapitalski trg ni popoln, se lahko razlikuje od finančne diskontne stopnje;
12. »ekonomska analiza« je skupno ime za ovrednotenje, pri katerem se upoštevajo vsi ekonomski stroški in koristi v družbi. Utemeljuje upravičenost projekta s širšega družbenega, obrambnega, nacionalnovarnostnega, razvojno gospodarskega in socialnega vidika;
13. »ekonomska doba investicije« je obdobje, za katero ugotavljamo in analiziramo učinke investicije in obsega čas življenjskega cikla od začetka investicije do predaje v uporabo ter čas uporabe sredstev do izvzema iz uporabe oziroma uničenja;
14. »ekonomska interna stopnja donosnosti« je kazalnik družbenoekonomske donosnosti projekta, ko se v izračunih ekonomske ocene uspešnosti projekta vrednosti ocenijo z obračunskimi cenami;
15. »faza projekta« je funkcionalno, tehnično-tehnološko in finančno samostojna celota, ki izpolnjuje pogoje za projekt po tej uredbi. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije ter investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo projekta;
16. »finančna analiza« je analiza prejemkov in izdatkov, ki omogoča natančnejše napovedovanje, ali bodo prejemki zadostovali za pokrivanje prihodnjih izdatkov. Omogoča, da se preverja in zagotovi uravnoteženje denarnih tokov (zagotovi finančna pokritost izdatkov z viri) oziroma izračunajo kazalniki finančnih učinkov investicijskega projekta;
17. »finančna interna stopnja donosnosti« je kazalnik finančnotržne donosnosti projekta, pri čemer se v izračunih finančne ocene uspešnosti projekta vrednosti izrazijo z dejanskimi tržnimi cenami;
18. »interna stopnja donosnosti« je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost projekta enaka nič. Interna stopnja donosnosti se primerja z diskontno stopnjo, ki je merilo za oceno pričakovanih rezultatov predlaganega projekta;
19. »investicije« so naložbe v povečanje in ohranjanje obrambne sposobnosti v obliki vojaških ali drugih zmogljivosti za izvajanje nalog Slovenske vojske, infrastrukturnih objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja vključno z naložbami v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij in druge naložbe, ki bodo zagotovile koristi na obrambnem področju oziroma vplivale na potrebno ali pričakovano obrambno pripravljenost. Investicije se načrtujejo na podlagi dolgoročnih in srednjeročnih razvojnih dokumentov na obrambnem področju;
20. »investicijski projekt« je celota vseh aktivnosti v okviru določene investicije, pri kateri se uporabljajo omejeni viri za pridobivanje koristi;
21. »investicijski stroški« so vsi izdatki in vložki v denarju in stvareh, ki so neposredno vezani na investicijski projekt in jih investitor Ministrstvo za obrambo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oziroma ministrstvo skupaj z drugimi investitorji nameni za predhodne raziskave in študije, pridobivanje dokumentacije, soglasij in dovoljenj, zemljišč, pripravljalna in zemeljska dela, izvedbo gradbenih, obrtniških del in napeljav, nabavo in namestitev opreme in naprav, svetovanje in nadzor izvedbe ter druge izdatke za blago in storitve, vključno odškodnine, ki so neposredno vezane na investicijski projekt;
22. »investicijsko vzdrževanje« zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, ki se jih uporablja za obrambne potrebe in so povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih ter jih je treba načrtovati vnaprej. Pri vojaški opremi in oborožitvi pomenijo investicijska vzdrževalna dela ohranjanje ali povečevanje njene zmogljivosti, podaljševanje življenjske dobe, prilagajanje standardom uporabe, zmanjševanje stroškov uporabe, povečevanje ali podaljševanje varnosti uporabe, prilagajanje okoljevarstvenim zahtevam in podobno. Pri gradbenih objektih pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikost in namembnost;
23. »investitor ali soinvestitor« je za investicije na obrambnem področju praviloma ministrstvo;
24. »količnik relativne koristnosti« je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh koristi projekta in sedanjo vrednostjo stroškov;
25. »minimalna alternativa« vsebuje projekcije stroškov in koristi za zagotavljanje najnujnejše potrebne ravni zmogljivosti in kakovosti (kot na primer zagotavljanje najnujnejših taktično tehničnih zahtev) v življenjski dobi investicijskega projekta;
26. »multikriterijska analiza« je način ocenjevanja z več merili, v kateri se zajame cilje investicije z različnih vidikov ter vsakemu določi utež, da jih je mogoče izmeriti. Glede na kombinacijo različnih finančnih, ekonomskih, varnostnih, obrambnih in drugih meril se dobi enotno oceno različnih ciljev projekta, na podlagi katere se lahko razvrsti predloge projektov oziroma variante posamičnega projekta;
27. »načelo, da plača povzročitelj obremenitve« je načelo, da onesnaževalec plača škodo, ki jo je s svojo dejavnostjo povzročil;
28. »neto sedanja vrednost« je razlika med diskontiranim tokom vseh koristi in vseh stroškov investicije;
29. »obračunske cene« ali »pripisane cene« so oportunitetni stroški blaga in storitev, ki se običajno razlikujejo od dejanskih tržnih in predpisanih cen. Uporabljajo se pri ekonomski analizi projekta;
30. »ocena vrednosti projekta« so investicijski stroški z upoštevanjem davka na dodano vrednost in drugi izdatki, ki se pri načrtovanju ocenijo na podlagi predračunov in drugih predpisanih strokovnih ocen ter analiz. Vsebuje upravičene stroške in vse preostale stroške oziroma izdatke, potrebne za izvedbo projekta;
31. »ocenjevanje« je postopek določitve ciljev, preverjanja različnih možnosti izvedbe ter primerjave stroškov in koristi pred odločitvijo o nameravani investiciji. Nanaša se na predhodno analizo predlaganega investicijskega projekta, ki obsega njegove bistvene dele in sprejemljivost z vidika skladnosti z uveljavljenimi merili odločanja. Vsebuje finančno in ekonomsko oceno ter presojo ustreznosti tehnično-tehnoloških, prostorskih, obrambnih, vojaških, varnostnih, organizacijskih, zakonskih in drugih dejavnikov, ki vplivajo na izvedljivost projekta. Namen ocenjevanja je izbira projektov, ki bodo (največ) prispevali k obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti ter trajnostnemu razvoju družbe, in izločitev tistih, ki tega ne omogočajo;
32. »odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta« je oseba, ki jo v ta namen imenuje ministrstvo;
33. »posodobitev« je izvedba del na obstoječih objektih, opremi ali napravah, s katerimi se ob upoštevanju napredka tehnike, tehnologije in drugih razvojnih dosežkov dopolni – dogradi ali poveča njihova zmogljivost ali zmogljivost posameznih sklopov;
34. »potrjen investicijski projekt« je investicijski projekt, za katerega je izdelana predpisana investicijska dokumentacija, ki jo ministrstvo na podlagi predhodnega vrednotenja oceni in potrdi s sklepom;
35. »program« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;
36. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno taktično-tehnološko funkcijo in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
37. »projektna dokumentacija« je sistematično urejen zbir študij, poročil in ostale dokumentacije, s katerim se določijo lokacijske, funkcionalne, taktično-tehnološke in druge značilnosti nameravanega projekta. Pri investicijah v vojaško opremo in oborožitev obsega tudi taktične študije, ugotovitve iz poročil o pripravljenosti ali drugih analiz vojaške ali obrambne narave. Pri gradnji projektna dokumentacija obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo in projekt izvedenih del). Je ena ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije;
38. »projektni cikel« obsega načrtovanje, izvedbo in obratovanje vključno z zapiranjem;
39. »relativna neto sedanja vrednost« je razmerje med neto sedanjo vrednostjo projekta in diskontiranimi investicijskimi stroški;
40. »rekonstrukcija« je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, vojaške ali druge opreme ali naprav in prilagajanje spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremenijo velikost in namembnost objekta, opreme ali naprav, spreminjajo pa se konstrukcijski deli, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave;
41. »stalne cene« so enotni imenovalec vseh vrednostnih izrazov. Praviloma so to cene, ki veljajo takrat, ko se izdeluje investicijska dokumentacija. Stalne cene lahko vključujejo tudi pričakovane strukturne spremembe (na primer spremembo razmerja med ponudbo in povpraševanjem), ki se preverjajo v analizi občutljivosti;
42. »taktično tehnološka dokumentacija« je sistematično urejen zbir listin, slikovnega gradiva, načrtov in besedil oziroma sestavin, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, ki obsegajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje opreme, objektov ali naprav. Pri gradnji obsega dokumentacijo, določeno z zakonom, ki ureja graditev objektov (projekt izvedenih del, projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta in projekt za vpis v uradne evidence);
43. »tekoče cene« so cene, kakršne pričakujemo med izvajanjem investicije in vključujejo učinke splošne rasti cen (inflacije). Pri analizi delno realiziranih investicij so tekoče cene dejansko realizirane cene investicije na podlagi situacij oziroma obračunov del in drugih računov;
44. »tekoče vzdrževanje« pomeni sprotno (redno) nego, zamenjavo manjših delov in popravila manjših vrednosti, da bi se preprečile večje okvare, stroški pa se obračunavajo sproti in v dejanski višini ter nastajajo praviloma vsako obračunsko obdobje (vsako poslovno leto);
45. »učinkovitost« je zmožnost, da se pričakovani rezultati dosežejo s primerno višino stroškov in pomeni najboljše mogoče razmerje med koristmi in stroški;
46. »upravičeni stroški« so tisti del stroškov, ki so osnova za izračun deleža udeležbe javnih sredstev v projektu ali programu;
47. »upravljavec investicije« je za investicije v vojaške zmogljivosti, vojaško opremo in oborožitev Slovenska vojska, ki upravlja izvedeno investicijo po predaji v uporabo in skrbi za zagotavljanje predvidenih učinkov, sodeluje pa tudi pri načrtovanju in izvedbi investicije. Za druge investicije na obrambnem področju je praviloma upravljavec investicije pristojna organizacijska enota ministrstva;
48. »uspešnost« je zmožnost doseganja zastavljenih ciljev projekta ali programa;
49. »varianta« je različica investicije, ki se od drugih razlikuje po eni ali več lastnostih, kot je na primer lokacija, taktično-tehnološka rešitev, obseg, vrsta ali struktura virov financiranja ter trajanje izvedbe;
50. »vrednotenje« je presojanje o upravičenosti projekta ali programa, ki temelji na primerjavi pričakovanih ali dejanskih učinkov s pridobljenimi podatki iz preteklih, že izvedenih vrednotenj. Vrednotenje poteka v celotnem projektnem ciklu, saj ga lahko uporabljamo v fazi načrtovanja, izvedbe ali obratovanja, in sicer:
– predhodno vrednotenje je presoja, ki se izdela kot podlaga za sprejemanje odločitve o financiranju in je nujna podlaga za spremljanje izvajanja in posledično ocenjevanje po možnosti merljivih ciljev,
– poznejše oziroma naknadno vrednotenje je ocenjevanje po potrditvi investicijskega programa in pomeni preverjanje doseženih (vmesnih) učinkov v primerjavi z zastavljenimi cilji projekta,
– sklepno ali zaključno vrednotenje se uporablja za dokazovanje, ali in v kolikšni meri so bili doseženi pričakovani rezultati projekta.

(1) Ta uredba se uporablja pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije ter načrta razvojnih programov in projektov na obrambnem področju. Na tej podlagi se sprejemajo odločitve o:
1. investicijah v vojaške zmogljivosti, nakup vojaške opreme in oborožitve, naprav in druge opreme ter investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev za potrebe obrambe oziroma Slovenske vojske ali za uresničevanje nalog Slovenske vojske, določenih z zakonom;
2. investicijah v vojaško in drugo obrambno infrastrukturo (poligoni, vadišča, letališča, pristanišča, vojašnice, nastanitveni in drugi objekti ter pripadajoča oprema);
3. drugih investicijah na obrambnem področju, ki omogočajo ali podpirajo izvajanje ali delovanje posameznih delov obrambnega sistema ter ki prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, blaginji in kakovosti življenja državljanov Republike Slovenije oziroma obrambni pripravljenosti ali nacionalni varnosti.
(2) Ta uredba se uporablja tudi za investicije na obrambnem področju, ki se financirajo iz javnih sredstev, investitor pa ni ministrstvo.
(3) Ta uredba se ne uporablja za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije, če je investitor Nato ali druga mednarodna organizacija, katere članica je Republika Slovenija, delež sofinanciranja Republike Slovenije ali ministrstva pa ne dosega 50 odstotkov investicije.
(4) Ta uredba se ne uporablja za obrambne ali vojaške investicije, ki so potrebne zaradi nenadnega poslabšanja varnostnih razmer ali nevarnosti neposrednega napada na državo.

(1) Mejne vrednosti, ki določajo pripravo in obravnavo posamezne vrste investicijske dokumentacije na obrambnem področju po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost, so:
1. za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo med 300.000 in 500.000 eurov najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta;
2. za investicijske projekte nad vrednostjo 500.000 eurov dokument identifikacije investicijskega projekta in investicijski program;
3. za investicijske projekte nad vrednostjo 2.500.000 eurov dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova in investicijski program;
4. za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 eurov je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta, in sicer:
– pri tehnološko zahtevnih investicijskih projektih,
– pri investicijah, ki imajo v svoji ekonomski dobi pomembne finančne posledice (na primer visoki stroški vzdrževanja);
– kadar se investicijski projekti sofinancirajo s proračunskimi sredstvi.
(2) Pri projektih z ocenjeno vrednostjo pod 100.000 eurov se vsebina investicijske dokumentacije poenostavi tako, da vsebuje le ključne prvine potrebne za odločanje o investiciji in spremljanje njenih učinkov.
(3) Če gre za več podobnih investicij ali druge smiselno povezane posamične nabave manjših vrednosti, se lahko skupina projektov združi v program (načrt investicijskega vzdrževanja, načrt nabav z obrazložitvami in podobno), za katerega veljajo isti postopki in merila kot za posamičen investicijski projekt.
(4) Če je bila izdelana in potrjena predinvesticijska zasnova za celovit projekt in so cilji ter ključne predpostavke iz celovitega projekta ostali nespremenjeni, ni treba ponovno izdelovati predinvesticijske zasnove za posamezne investicijske projekte, čeprav njihova ocenjena vrednost presega 2.500.000 eurov.

Glede na vrsto investicijske dokumentacije je treba pri ocenjevanju investicij na obrambnem področju smiselno uporabiti naslednje metodološke osnove:
1. Določitev ciljev:
– cilji se določijo na podlagi predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja,
– cilji morajo biti usklajeni z nacionalno-varnostnimi, varnostnimi, obrambnimi ali vojaškimi strategijami in doktrinami, sprejetimi mednarodnimi obveznostmi v mednarodnih organizacijah ali z mednarodnimi pogodbami na obrambnem področju ter dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi, načrti ter zakoni in opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje,
– cilji morajo biti določeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive različice za njihovo izvedbo.
2. Priprava variant za uresničevanje ciljev:
– variante se med seboj lahko razlikujejo glede na različne možne lokacije, tehnično-tehnološke rešitve, obseg, vire in načine financiranja, roke in dinamiko izvedbe, rezultate in druge pomembnejše dele investicije,
– upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (na primer fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva),
– za presojo izvedljivosti ciljev investicije se pričakovani učinki za projekt predstavijo najmanj s primerjavami stanja »z« investicijo (upošteva se izbrana varianta) ter izhodiščnega scenarija (alternativa »brez« investicije) ali minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav.
3. Opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante:
– v ovrednotenje so vključeni stroški in koristi posameznih udeležencev v celotnem projektnem ciklu,
– ocena količin temelji na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna in tehnično-tehnološka dokumentacija, standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove),
– stroški in koristi, ki se upoštevajo pri ocenjevanju investicije v ekonomski dobi, so investicijski stroški, investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroški obratovanja ter koristi, ki se lahko izrazijo v denarju, ter nedenarne koristi (posredne in neposredne). Stroški in koristi se ugotavljajo v finančni in ekonomski analizi po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek,
– izhodiščni podatki morajo izhajati iz verodostojnih virov podatkov kot so srednjeročni obrambni programi, taktične študije in drugi dokumenti oziroma iz podatkov, ki jih uporabljajo na obrambnem področju oziroma s katerimi razpolagajo pristojni organi Nato ali drugih mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija oziroma nosilci javnih pooblastil,
– predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne,
– vsi stroški in koristi, ki so izraženi v denarju, se obravnavajo na primerljivih osnovah (stalne cene, diskontiranje),
– vsaka varianta vsebuje izračun finančnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicije ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju,
– pri ocenjevanju investicijskih projektov se uporablja splošna diskontna stopnja, določena z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06).
4. Ugotavljanje občutljivosti variant:
– z analizo občutljivosti se opredelijo kritični parametri investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja),
– izkažejo se ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma o mogočih odmikih od projekcij.
5. Izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov:
– vsako varianto je treba presojati tudi z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (varnostnih, obrambnih, finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih in drugih dejavnikov),
– pri predstavitvi izsledkov morajo biti navedeni cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.

(1) Če se spremenijo ključne predpostavke iz investicijskega programa (na primer sprememba ciljev sil, dolgoročnega ali srednjeročnega obrambnega programa, trajnejša sprememba varnostnih razmer, tehnologije, časovnega načrta izvedbe, virov financiranja, sprememb na trgu, kakor tudi demografske, socialne, okoljske ali druge spremembe) v takem obsegu, da se bodo znatno spremenili pričakovani stroški ali koristi investicije v njeni ekonomski dobi, zlasti pa, če bodo odmiki investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta, se mora investicijski program spremeniti in dopolniti.
(2) Pri novelaciji investicijskega programa se ugotavljajo odmiki, ki so:
– v mejah odmikov iz analize občutljivosti,
– posledica pomanjkljivosti pri načrtovanju,
– na katere načrtovalci niso mogli vplivati.
(3) Potreba po novelaciji investicijskega programa se preveri:
– pred začetkom izvajanja investicijskega projekta,
– če je od potrditve investicijskega programa do njegove vključitve v načrt razvojnih programov preteklo več kot leto dni,
– med izvajanjem investicije glede na ugotovitve, zapisane v poročilu o izvajanju investicije v skladu s to uredbo.

Pri izračunih in drugih postopkih za presojo upravičenosti projektov na obrambnem področju se v dokumentaciji lahko uporabljajo:
1. analiza stroškov in koristi,
2. analiza stroškovne učinkovitosti,
3. analiza tveganja,
4. analiza občutljivosti,
5. analiza vplivov,
6. multikriterijska analiza.

Splošna diskontna stopnja je 7 odstotkov. Minister, pristojen za finance, lahko skupaj z ministrom, pristojnim za razvoj, določi drugo splošno diskontno stopnjo ali družbeno diskontno stopnjo na podlagi spremenjenih gospodarskih razmer, ki se objavi v Proračunskem memorandumu Republike Slovenije.

Pri izračunih tekočih cen se upoštevajo inflacijske stopnje, ki so predvidene za pripravo državnega proračuna, oziroma tiste, ki jih pripravlja in objavlja nosilec javnih pooblastil za makroekonomske analize Republike Slovenije.

(1) Glede na fazo projektnega cikla je treba izdelati naslednje vrste investicijske dokumentacije:
1. pri načrtovanju oziroma pred odločitvijo o investiciji:
– dokument identifikacije investicijskega projekta,
– predinvesticijsko zasnovo,
– investicijski program ali njegovo novelacijo;
2. do začetka postopka naročila za izvedbo pa še študijo izvedbe nameravane investicije (če ni sestavni del investicijskega programa);
3. v fazi izvedbe poročilo o izvajanju investicijskega projekta ter kadar se izkaže za potrebno, tudi novelacijo investicijskega programa;
4. v fazi obratovanja poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta.
(2) Investicijska dokumentacija mora vsebovati vse potrebne prvine in izračune, tako, da je na njeni podlagi mogoče vsestransko oceniti finančne, ekonomske in druge (taktične, tehnološke, okoljske, prostorske, razvojne, varnostne, obrambne) posledice odločitve o investiciji.
(3) Vsebino investicijske dokumentacije določajo vrsta in namen investicije ter pravila stroke na obrambnem ali vojaškem področju. Investicijska dokumentacija mora biti izdelana strokovno in v okviru razpoložljivih podatkov ter tako podrobno, kot je še ekonomsko upravičeno. Ministrstvo preverja strokovno usposobljenost izdelovalcev investicijske dokumentacije, če ne gre za zaposlene v ministrstvu, na podlagi predloženih dokazil in drugih dokumentov, s katerimi izdelovalci dokazujejo usposobljenost za ocenjevanje in vrednotenje investicij.
(4) Prostorska, projektna, tehnična in druga dokumentacija, ki je podlaga za izdelavo investicijske dokumentacije, mora biti potrjena in medsebojno usklajena v vsaki fazi projektnega cikla.
(5) Posamezni deli, dokumenti ali listine investicijske dokumentacije, ki vsebujejo tajne podatke, morajo biti označeni z ustrezno stopnjo tajnosti in se obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov.

(1) Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih bo morala investicija izpolnjevati. Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje opise taktičnih, tehničnih, tehnoloških ali drugih prvin predlaganih rešitev in je podlaga za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije oziroma nadaljevanje investicije. Opisi taktičnih, tehnoloških in drugih prvin se opredelijo v taktičnih študijah, ciljih sil in drugih dokumentih.
(2) Pri izdelavi dokumenta identifikacije investicijskega projekta je za ocenjevanje treba smiselno uporabiti metodološke osnove iz 5. člena te uredbe.
(3) Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje najmanj naslednje podatke:
1. navedbo ministrstva, izdelovalca investicijske dokumentacije in upravljavca ter strokovnih delavcev oziroma služb, odgovornih za pripravo in nadzor nad pripravo ustrezne investicijske ter projektne, tehnične in druge dokumentacije, z žigi in podpisi odgovornih oseb;
2. analizo stanja z opisom razlogov za investicijsko namero;
3. opredelitev razvojnih možnosti in ciljev investicije ter preveritev usklajenosti s strateškimi dokumenti oziroma dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi;
4. opis variant »z« investicijo predstavljenih v primerjavi z alternativo »brez« investicije ali minimalno alternativo;
5. opredelitev vrste investicije, oceno investicijskih stroškov (za vse faze, če je predvidena delitev projekta) po stalnih cenah in tekočih cenah (če je predvidena dinamika investiranja daljša od enega leta) in navedbo osnov za oceno vrednosti (najmanj na podlagi analize vrednosti že izvedenih investicij oziroma drugih verodostojnih izhodišč);
6. opredelitev temeljnih prvin, ki določajo investicijo (predhodna idejna rešitev ali taktična študija, opis lokacije, okvirni obseg in specifikacija investicijskih stroškov s časovnim načrtom izvedbe, varstvo okolja, kadrovsko organizacijska shema s prostorsko opredelitvijo, predvideni viri financiranja in drugi viri), skupaj z informacijo o pričakovani stopnji izrabe zmogljivosti oziroma ekonomski upravičenosti projekta;
7. ugotovitev smiselnosti in možnosti nadaljnje priprave investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije s časovnim načrtom.
(4) Kadar investicijski program iz 1. in 4. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe ni obvezen in kadar dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje vse potrebne podatke za odločitev o investiciji, se šteje dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijski program. V tem primeru vsebuje še:
– analizo stroškov in koristi, skupaj s predstavitvijo tistih stroškov in koristi, ki jih ni mogoče izraziti v denarnih enotah, in analizo stroškovne učinkovitosti za posamezne variante;
– analizo tveganj in analizo občutljivosti;
– predstavitev optimalne variante;
– prikaz rezultatov ocenjevanja z utemeljitvijo upravičenosti investicijskega projekta;
– časovni načrt izvedbe investicije s popisom aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti z vidika omejitvenih dejavnikov (varnostnih, obrambnih, finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, prostorskih, institucionalnih in podobno).
(5) Če se priprava in izdelava predhodnih študij, projektne, investicijske in druge dokumentacije opredelita kot samostojna faza, zanjo ni treba posebej pripraviti dokumenta identifikacije investicijskega projekta. V tem in drugih primerih, ko se investicijski projekt izvaja v fazah, ministrstvo na podlagi razpoložljivih podatkov oceni vrednost celotnega investicijskega projekta.
(6) Za dokument identifikacije investicijskega projekta se šteje dokument ali zbir dokumentov, ki vsebujejo podatke o investiciji v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(1) Predinvesticijska zasnova se pripravi z upoštevanjem metodoloških osnov iz 5. člena te uredbe.
(2) V predinvesticijski zasnovi se obravnavajo vse variante, za katere je verjetno, da bi ekonomsko, finančno, časovno in tehnično-tehnološko sprejemljivo izpolnile obrambne, vojaške ali druge cilje, zapisane v dokumentu identifikacije investicijskega projekta, in so predstavljene s projekcijami alternative »z« investicijo, projekcijami za minimalno ali alternativo »brez« investicije. Pri tem se upoštevajo tehnične, finančne, zakonske in druge omejitve in ugotovijo rezultati posameznih variant ter utemelji predlog optimalne variante.
(3) Predinvesticijska zasnova vsebuje povzetke izsledkov predhodnih del, študij in analiz, med katere spadajo:
– študije in raziskave obrambnih in vojaških zmogljivosti oziroma potreb, virov ogrožanja, povpraševanja, upoštevaje statistične in druge uveljavljene zbirke podatkov, ekonomske analize in študije, ki utemeljujejo vrsto, potrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter usklajenost s predvideno strategijo razvoja obrambnega področja;
– tehnično-tehnološke raziskave in študije oziroma tehnično tehnološke zahteve ter načrti z izbiro in pregledom potrebne opreme;
– idejne gradbene in druge rešitve;
– obrambne, nacionalno-varnostne, geološke, geomehanske, seizmološke, vodnogospodarske, ekološke in druge raziskave;
– analize mogočih lokacij objekta ter analize vplivov na okolje in drugih vplivov s predvidenimi ukrepi;
– analize vključitve javno-zasebnega partnerstva;
– analize vključitve v sistem kolektivne obrambe ali druge obrambne povezave na podlagi mednarodnih pogodb oziroma v medregionalne, regionalne ali medobčinske sisteme oziroma povezave.
(4) Predinvesticijska zasnova obravnava posamezne variante tako podrobno, da je mogoče čim zanesljivejše izbrati in utemeljiti optimalno varianto. Pri tem so posamezne variante ocenjene na podlagi investicijske, projektne ter druge dokumentacije na primerljivi podlagi. Optimalna varianta se izbere z analizo stroškov in koristi ali drugimi primernimi metodami (na primer multikriterijsko analizo), pri čemer se upošteva, da gre za obrambno področje.
(5) Obvezna vsebina predinvesticijske zasnove vključuje:
1. uvodno pojasnilo s povzetkom, osnovne podatke o ministrstvu ter navedbo ciljev oziroma strategije;
2. analizo stanja s prikazom obstoječih in predvidenih potreb po investiciji ter usklajenost investicije s strateškimi dokumenti oziroma dolgoročnimi in srednjeročnimi obrambnimi programi;
3. analizo variant z oceno investicijskih stroškov in koristi ter izračuni učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije, če so predvideni prihodki projekta oziroma je mogoče koristi izraziti v denarnih enotah;
4. analizo vplivov z opisom pomembnejših vplivov investicije z vidika okoljske sprejemljivosti (vplivov na okolje ob upoštevanju izvajanja načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je to predpisano), zagotavljanja učinkovite rabe prostora in skladnega regionalnega razvoja ter trajnostnega razvoja družbe vse z vidika nacionalne varnosti ali varnosti ter obrambe države;
5. analizo zaposlenih po posameznih variantah (če ima investicijski projekt vpliv na število in strukturo zaposlenih pri investitorju), pri čemer se upoštevajo značilnosti vojaške organizacije;
6. okvirni časovni načrt izvedbe investicije z dinamiko investiranja po variantah;
7. okvirno finančno konstrukcijo posameznih variant;
8. izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in količnik relativne koristnosti) posameznih variant, če so predvideni prihodki projekta oziroma je mogoče koristi izraziti v denarnih enotah, ter opis tistih stroškov in koristi, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;
9. analizo tveganja in analizo občutljivosti za vsako varianto;
10. opis meril in uteži za izbiro optimalne variante;
11. primerjavo variant s predlogom in utemeljitvijo izbire optimalne variante.
(6) Ne glede na določbe 4. člena te uredbe predinvesticijske zasnove ni treba izdelati, če obrambna ali vojaška investicija ne omogoča izdelave različnih realnih alternativ.

(1) Investicijski program je s svojim taktično-tehnološkim in ekonomskim delom strokovna podlaga za investicijsko odločitev.
(2) Investicijski program je treba pripraviti z upoštevanjem metodoloških osnov iz 5. člena te uredbe.
(3) Investicijski program obravnava podrobno razčlenjeno optimalno varianto, ki temelji na naslednji dokumentaciji:
– pri objektih najmanj na idejnem projektu v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, oziroma drugi idejni rešitvi kot obrambni, tehnični, tehnološki ali drugi podlagi za pripravo investicijskega programa, ki mora vsebovati potrebne prvine in ugotovitve za čim realnejšo oceno vrednosti in izvedljivosti investicije,
– prostorskih aktih v primerih prostorskih ureditvenih pogojev (z opredeljenimi zahtevami za investicije, ki se nanašajo na optimalno varianto),
– tehnično-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme,
– varnostnih, obrambnih, vojaških, geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških in drugih raziskavah ter analizah,
– dokazljivih virih financiranja.
(4) Obvezna vsebina investicijskega programa vključuje:
1. uvodno pojasnilo s predstavitvijo ministrstva ali drugega investitorja, izdelovalcev investicijskega programa, namena in ciljev investicijskega projekta ter povzetka iz dokumenta identifikacije investicijskega projekta oziroma predinvesticijske zasnove (če je bila izdelana) s pojasnili poteka aktivnosti in morebitnih sprememb (do priprave investicijskega programa);
2. povzetek investicijskega programa, ki vsebuje najmanj:
– cilje investicije,
– seznam strokovnih podlag,
– kratek opis upoštevanih variant ter utemeljitev izbire optimalne variante,
– navedbo odgovorne osebe za izdelavo investicijskega programa, projektne in druge dokumentacije ter odgovornega vodje za izvedbo investicijskega projekta,
– predvideno organizacijo in druge potrebne prvine za izvedbo in spremljanje učinkov investicije, če ni posebej izdelana študija izvedbe investicije,
– prikaz ocenjene vrednosti investicije ter predvidene finančne konstrukcije,
– zbirni prikaz rezultatov izračunov ter utemeljitev upravičenosti investicijskega projekta;
3. osnovne podatke o ministrstvu ali drugem investitorju, izdelovalcih investicijske dokumentacije in prihodnjem upravljavcu z žigi in podpisi odgovornih oseb;
4. analizo obstoječega stanja z vidika predmeta investiranja s prikazom potreb po predmetni investiciji ter usklajenosti investicije s cilji in obsegom načrtovanih obrambnih in drugih zmogljivosti;
5. taktično-tehnološki del (opredelitev investicijskega projekta na podlagi normativov in standardov):
– zahteve glede izpolnjevanja standardov in stopnje tipizacije,
– zahteve glede zanesljivosti delovanja in preživetja,
– zahteve glede vzdrževanja,
– zahteve glede razpoložljivosti (operativne pripravljenosti),
– okoljevarstvene zahteve,
– zahteve glede varnosti uporabe in varstva pri delu;
6. analizo zaposlenih za alternativo “z” investicijo glede na alternativo “brez” investicije in minimalno alternativo (če ima investicijski projekt vpliv na število in strukturo zaposlenih, pri čemer se upoštevajo značilnosti vojaške organizacije);
7. oceno vrednosti projekta po stalnih in tekočih cenah z navedbo osnov in izhodišč za oceno;
8. analizo lokacije, ki vsebuje tudi imenovanje prostorskih aktov in glasil, v katerih so objavljeni;
9. analizo vplivov investicijskega projekta na okolje ter oceno stroškov za odpravo negativnih vplivov z upoštevanjem načela, da onesnaževalec plača nastalo škodo, kadar je to predpisano;
10. časovni načrt izvedbe investicije s popisom vseh aktivnosti skupno z organizacijo vodenja projekta in izdelano analizo izvedljivosti;
11. načrt financiranja v tekočih cenah po dinamiki in virih financiranja;
12. projekcije prihodkov, če so predvideni, in stroškov poslovanja po vzpostavitvi delovanja investicije za obdobje ekonomske dobe investicijskega projekta;
13. vrednotenje drugih stroškov in koristi ter presojo upravičenosti v ekonomski dobi z izdelavo finančne in ekonomske ocene ter izračunom finančnih in ekonomskih kazalnikov po statični in dinamični metodi, če so predvideni prihodki projekta oziroma je mogoče koristi izraziti v denarnih enotah (doba vračanja investicijskih sredstev, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, relativna neto sedanja vrednost in količnik relativne koristnosti) skupaj s predstavitvijo učinkov, ki se ne dajo ovrednotiti z denarjem;
14. analizo tveganj in analizo občutljivosti;
15. predstavitev in razlago rezultatov.

(1) Študija izvedbe investicije je popis vseh potrebnih aktivnosti za izvedbo investicije skupaj z aktivnostmi za začetek obratovanja ali delovanja oziroma za vključitev v operativno uporabo. Študija izvedbe investicije je lahko tudi sestavni del investicijskega programa.
(2) Študija izvedbe investicije vsebuje:
1. podatke o ministrstvu in organizacijske rešitve vodenja projekta (opredelitev modela vodenja, odgovorne osebe za pripravo in izvedbo);
2. način in postopek izbire izvajalcev oziroma dobaviteljev blaga in storitev;
3. časovni načrt vseh aktivnosti, potrebnih za izvedbo projekta in vzpostavitev poslovanja (obratovanja) oziroma uvedbo v operativno uporabo;
4. seznam že pripravljene in pregled še potrebne investicijske, projektne, tehnične in druge dokumentacije v skladu s predpisi;
5. način končnega prevzema in uvajanja v operativno uporabo ter način in pristojnost vzdrževanja v življenjski dobi.
(3) Študija izvedbe investicije mora biti prilagojena posebnostim investicijskega projekta in pripravljena najpozneje do začetka postopka razpisa za izbor izvajalcev oziroma pred začetkom izvajanja investicijskega projekta. Za dokument identifikacije investicijskega projekta, ki se v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe šteje za investicijski program, ni treba izdelati še študije izvedbe.
(4) V študiji izvedbe investicije se na podlagi investicijskega programa določijo fizični in finančni kazalniki za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev ter način in potek vrednotenja učinkov med izvedbo projekta in obratovanjem po zaključku projekta.

(1) Poročilo o izvajanju investicije je namenjeno pravočasnemu ugotavljanju odmikov od načrtovane izvedbe investicije ter določitvi ukrepov za njihovo odpravo. Poročilo o izvajanju investicije se izdela najmanj enkrat letno, najkasneje ob zaključku leta ob poslovnem poročilu. Poročilo o izvajanju investicije se izdela tudi če se predvideva, da bodo odmiki od investicijskih stroškov večji od 20 odstotkov ocenjene vrednosti projekta ali pa časovni načrt izvedbe podaljšan za več kot eno leto. S poročilom o izvajanju investicij mora biti seznanjen tudi minister, pristojen za obrambo, če gre za izvajanje investicij nad vrednostjo 2.500.000 eurov.
(2) Poročilo o izvajanju investicije vsebuje najmanj:
1. izsledke primerjave uresničevanja časovnega načrta izvedbe investicije s časovnim načrtom, predvidenim v investicijskem programu do datuma priprave poročila (nadziranje izvajanja časovnega načrta);
2. primerjavo dejanske vrednosti investicije (pregled sklenjenih pogodb in njenih prilog) s porabo sredstev, predvideno v investicijskem programu;
3. ugotovitve iz primerjave dejanskih oziroma spremenjenih predvidenih rezultatov v obliki fizičnih in finančnih kazalnikov s kazalniki v investicijskem programu oziroma v študiji izvedbe;
4. opis in razlago vzrokov ter posledic morebitnih odmikov in predstavitev ukrepov, s katerimi se bodo odmiki odpravili (v celoti ali delno).
(3) Poročilo o izvajanju investicije je strokovna podlaga za odločitev o morebitni pripravi novelacije investicijskega programa in za usklajevanje podatkov v načrtu razvojnih programov veljavnega proračuna.

(1) Namen poročila o spremljanju učinkov investicije je ugotavljanje in vrednotenje dejanskih učinkov investicije v primerjavi z učinki, predvidenimi v investicijskem programu. Poročilo o spremljanju učinkov investicije se izdeluje za projekte nad vrednostjo 2.500.000 eurov oziroma za projekte, ki se uvrščajo v glavno opremo Slovenske vojske. Poročilo o spremljanju učinkov izvedene investicije se pripravi ob dopolnjevanju dolgoročnega ali srednjeročnega obrambnega programa najmanj v prvih petih letih po predaji projekta v operativno uporabo in po koncu ekonomske dobe.
(2) Poročilo o spremljanju učinkov investicije iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
1. opis izhodiščnega stanja oziroma tistih predvidenih rezultatov iz investicijskega programa in študije izvedbe, ki je podlaga za primerjavo z dejanskimi rezultati (fizični in finančni kazalniki, s katerimi se lahko meri uresničevanje zastavljenih ciljev), z:
– analizo izvedbeno-tehničnega dela (pri gradnji opis izvedenih del na podlagi projekta izvedenih del, dodatne zahteve pri obratovanju, druge strokovne podlage),
– analizo vplivov na okolje (prikaz in opis rezultatov prvih meritev po predpisih o varstvu okolja in opredelitev dodatnih ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje),
– analizo stroškov in virov financiranja,
– oceno upravičenosti investicije;
2. primerjavo rezultatov z izhodiščnim stanjem in analizo odmikov, predvsem z vidika izkoriščenosti zmogljivosti, pričakovane pripravljenosti, doseženih normativov, prihodkov in stroškov poslovanja ter drugih neposrednih in posrednih družbenoekonomskih učinkov.
(3) Poročilo o spremljanju učinkov investicije pod vrednostjo 2.500.000 eurov oziroma ki se ne uvršča v glavno opremo Slovenske vojske, se izdeluje ob dopolnjevanju srednjeročnih obrambnih programov prvih pet let po predaji projekta v operativno uporabo in obsega oceno rezultatov in drugih vrednosti iz 2. točke prejšnjega odstavka.

(1) Priprava in obravnava investicijske dokumentacije in ocenjevanje projektov, ki se umeščajo v prostor skladno s predpisi, ki urejajo prostor, se v lokacijskem postopku izvaja sočasno z umeščanjem in ugotavljanjem drugih vplivov in posledic umeščanja projektov v prostor kot sestavni del postopkov in dokumentov, ki so predpisani oziroma potrebni v teh postopkih, pri čemer se upošteva morebitna tajnost posameznih podatkov.
(2) Priprava investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za projekte na obrambnem področju, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom v skladu z zakonom, ki ureja prostor, poteka po naslednjem postopku:
1. pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta, ki jo po predpisih pripravi minister, pristojen za obrambo, vsebuje najmanj vse tiste dele dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki so skladno z določbami te uredbe potrebni za nadaljnje odločanje o investiciji. Pobuda mora praviloma temeljiti na dolgoročnih in srednjeročnih obrambnih programih oziroma mora biti skladna s cilji in nameni iz teh dokumentov;
2. sestavni del prostorske ureditve, ki je podlaga za izbiro ustrezne rešitve po predpisih, ki določajo vsebino državnega prostorskega načrta, so tudi vsi tisti deli predinvesticijske zasnove, ki glede na to uredbo omogočajo izbiro optimalne variante;
3. sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu velja tudi kot potrditev predinvesticijske zasnove oziroma kot potrditev izbire optimalne variante po tej uredbi;
4. na podlagi uredbe o državnem prostorskem načrtu se pripravi investicijski program za izbrano varianto, ki pri oceni vrednosti in učinkov investicije upošteva tudi vse pogoje iz uredbe, ter študija izvedbe. Investicijski program potrdi minister, pristojen za obrambo.
(3) Priprava investicijske dokumentacije in ocenjevanje investicij za projekte, ki se umeščajo v prostor z občinskim prostorskim načrtom in občinskim podrobnim prostorskim načrtom skladno z zakonom, ki ureja prostor, poteka po naslednjem postopku:
1. za projekte, ki se umeščajo v prostor z občinskim prostorskim načrtom po predpisih o prostorskem načrtovanju, se postopa skladno s prvim odstavkom tega člena;
2. za projekte, ki se umeščajo v prostor z občinskim podrobnim prostorskim načrtom po predpisih o prostorskem načrtovanju, se upošteva dokument identifikacije investicijskega projekta z elementi predinvesticijske zasnove, ki glede na določbe te uredbe omogočajo obrazložitev in utemeljitev načrtovane variante;
3. po sprejetem občinskem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu se pripravita investicijski program in študija izvedbe.

(1) Pripravo dokumenta identifikacije investicijskega projekta zagotovi ministrstvo. Če je investitorjev več, se z medsebojno pogodbo določi nosilec, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev dejavnosti investitorja.
(2) Do dokumenta identifikacije investicijskega projekta se opredeli ministrstvo s pisnim sklepom, s katerim:
– potrdi dokument identifikacije investicijskega projekta in s tem odobri pripravo predinvesticijske zasnove ali investicijskega programa oziroma izvedbo investicije v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe,
– vrne dokument identifikacije investicijskega projekta v postopek za pridobivanje dodatnih informacij oziroma izdelovalcu v dopolnitev,
– zavrne dokument identifikacije investicijskega projekta z navedbo razlogov.
(3) Pisni sklep iz prejšnjega odstavka je obvezna priloga dokumenta identifikacije investicijskega projekta.

(1) Predinvesticijsko zasnovo je treba pripraviti za investicijske projekte v vrednosti nad 2.500.000 eurov. Zagotovi jo ministrstvo, ki predhodno preveri strokovno usposobljenost izdelovalcev v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe. Če je investitorjev več, se z medsebojno pogodbo določi, kdo je nosilec, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev aktivnosti investitorja.
(2) Ministrstvo pregleda skladnost pripravljene predinvesticijske zasnove s predpisi in pravilnost izračunanih kazalnikov ter s pisnim sklepom:
– potrdi predinvesticijsko zasnovo in odobri pripravo investicijskega programa,
– zavrne predinvesticijsko zasnovo kot neustrezno podlago za pripravo investicijskega programa z navedbo razlogov.
(3) Ministrstvo lahko imenuje strokovno komisijo za pregled in presojo investicijske dokumentacije, ki pripravi strokovno oceno v skladu s to uredbo.
(4) Za objekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom, je postopek priprave in presoje predinvesticijske zasnove določen v 17. členu te uredbe.
(5) Pisni sklep, ki je bil izdan pri obravnavi predinvesticijske zasnove, je obvezna priloga predinvesticijske zasnove.

(1) Pripravo investicijskega programa zagotovi ministrstvo, ki predhodno preveri strokovno usposobljenost izdelovalcev v skladu s tretjim odstavkom 10. člena te uredbe. Če je investitorjev več, se z medsebojno pogodbo opredeli, kdo je nosilec, ki opravlja v imenu vseh soinvestitorjev aktivnosti investitorja.
(2) Ministrstvo po predhodnem pregledu skladnosti pripravljene dokumentacije s predpisi in pravilnosti izračunanih kazalnikov s pisnim sklepom:
– potrdi investicijski program in odobri izvedbo investicije,
– zavrne investicijski program z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev.
(3) Ministrstvo lahko imenuje strokovno komisijo za pregled in presojo investicijske dokumentacije, ki izdela strokovno oceno upravičenosti investicije v skladu s to uredbo.
(4) Novelacijo investicijskega programa potrdi ministrstvo po postopku, predpisanem za investicijski program.
(5) Za projekte, ki se umeščajo v prostor z državnim prostorskim načrtom skladno z zakonom, ki ureja prostor, je postopek priprave in obravnave investicijskega programa določen v 17. členu te uredbe.
(6) Pisni sklep iz drugega odstavka tega člena izda minister, pristojen za obrambo, oziroma oseba, ki jo on pooblasti in je obvezna priloga investicijskega programa.

(1) Presoja upravičenosti investicije vsebuje strokovno oceno o skladnosti investicijske dokumentacije s predpisano metodologijo in upravičenosti investicije z vidika veljavnih meril uspešnosti in učinkovitosti (predhodno vrednotenje) na obrambnem področju. Ministrstvo lahko pri svoji odločitvi upošteva strokovno mnenje zunanjih presojevalcev.
(2) Pri strokovnem ocenjevanju ne smejo sodelovati osebe, ki so pripravljale investicijsko dokumentacijo.
(3) Strokovna presoja upravičenosti je obvezna za predinvesticijsko zasnovo in investicijski program. Ministrstvo zagotovi, da presojo opravijo strokovno usposobljeni ocenjevalci.

(1) K investicijskim odločitvam, če gre za temeljne razvojne programe Slovenske vojske, po tej uredbi daje soglasje medresorska delovna skupina za izvajanje temeljnih razvojnih programov, če gre za zaupna naročila pa tudi medresorska strokovna komisija za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil, ki ju imenuje Vlada Republike Slovenije.
(2) Minister, pristojen za obrambo, lahko imenuje strokovni svet za spremljanje izvedbe investicij na obrambnem področju nad vrednostjo 2.500.000 eurov.

(1) Investicijski projekt se uvrsti v načrt razvojnih programov, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi za pripravo državnega proračuna.
(2) Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti in programi v skladu z 12. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO in 109/08) ter projekti določeni v skladu z Zakonom o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015 (Uradni list RS, št. 114/06).
(3) Temeljni dokument za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov je dokument identifikacije investicijskega projekta. Pri načrtovanju se do odločitve o investiciji projekt vodi v stanju priprave in so zanj glede na pripadajoči načrt financiranja rezervirane predvidene pravice prevzemanja obveznosti na proračunskih postavkah. S potrditvijo investicijskega programa se stanje projekta lahko spremeni v izvajanje.
(4) Ministrstvo predlaga vključitev investicijskih projektov v načrt razvojnih programov.

(1) Študijo izvedbe zagotovi ministrstvo najpozneje do začetka izvedbe investicije oziroma do začetka postopka naročila za izbiro izvajalca.
(2) Odgovorni vodja za izvedbo investicijskega projekta pripravi poročilo o izvajanju investicije v skladu s 15. členom te uredbe ter ob izdaji uporabnega dovoljenja.
(3) Odgovorni vodja izvedbe investicijskega projekta pripravi tudi predlog za morebitno novelacijo investicijskega programa. O tem odloči odgovorna oseba ministrstva oziroma drugega investitorja.
(4) Poročilo o spremljanju učinkov investicijskega projekta, ki se že izvaja, pripravi upravljavec investicije, za spremljanje dosežene stopnje izkoriščenja zmogljivosti in drugih kazalnikov, predvidenih v investicijskem programu oziroma študiji izvedbe.
(5) Upravljavec pošlje poročilo investitorju, ki ga preuči ter na njegovi podlagi pripravi predlog za morebitne potrebne ukrepe.
(6) Poročila o spremljanju učinkov izvedenih projektov predstavljajo osnove za določitev in vrednotenje projektov v okviru priprave strategij oziroma oblikovanja programske in razvojne politike v naslednjem obdobju na obrambnem področju.

(1) Pri ocenjevanju učinkovitosti investicije na obrambnem področju se glede na predvideno vrednost, možnost izračuna finančnih kazalcev ter vrsto investicije upoštevajo taktično-tehnološka, finančna, ekonomska in razvojna merila.
(2) S taktično-tehnološkimi merili se ugotavlja upravičenost projekta s stališča ministrstva oziroma drugega investitorja. Taktično-tehnološka merila so:
– doseganje zahtevanih obrambnih, vojaških ali drugih zmogljivosti,
– doseganje operativne pripravljenosti (razpoložljivosti za uporabo),
– izpolnjevanje vojaških standardov s poudarkom na kompatibilnosti (povezljivosti) investicije z obstoječimi in z drugimi oborožitvenimi ter logističnimi sistemi zlasti članic Nata,
– izpolnjevanje zahtev standardizacije in tipizacije,
– doseganje zanesljivosti delovanja in sposobnosti preživetja,
– doseganje zahtev pri vzdrževanju,
– izpolnjevanje okoljevarstvenih zahtev,
– zagotavljanje varne uporabe in varstva pri delu.
(3) Osnova za izračun finančnih meril za ugotavljanje učinkovitosti investicije je finančna analiza investicije (finančni gotovinski tok). Pri izračunih dinamičnih meril se uporablja metoda diskontiranja. Finančna merila so:
– finančna neto sedanja vrednost (NSVf),
– finančna interna stopnja donosnosti (ISDf),
– finančna relativna neto sedanja vrednost (RNSVf),
– finančni količnik relativne koristnosti (K/Sf).
(4) Z ekonomskimi oziroma družbenoekonomskimi merili se ugotavljajo tudi učinki, ki jih investicija pomeni za upravljavca in druge ekonomske subjekte. Ekonomska merila poleg neposrednih učinkov (stroškov in koristi) vključujejo tudi posredne vplive na družbo kot celoto (na primer vpliv na okolje, varnost in zdravje). Za investicije nad 5.000.000 eurov se izdela ekonomska ocena učinkovitosti na podlagi ovrednotenja v obračunskih cenah z upoštevanjem družbene diskontne stopnje. Osnova za izračun ekonomskih meril je ekonomska analiza (ekonomski tok). Pri izračunih dinamičnih meril se uporablja metoda diskontiranja. Ekonomska naložbena merila so:
– ekonomska neto sedanja vrednost (NSVe),
– ekonomska interna stopnja donosnosti (ISDe),
– ekonomska relativna neto sedanja vrednost (RNSVe),
– ekonomski količnik relativne koristnosti (K/Se).
(5) Pri ocenjevanju investicij nad 25.000.000 eurov se uporabljajo tudi ekonomska merila, ki se ne dajo izraziti v denarju, ter druga razvojna merila. Pri presoji se morajo upoštevati tudi nedenarni učinki s točkovanjem in tehtanjem prisojenih učinkov investicije z multikriterijsko analizo. Razvojna merila so:
– vključenost znanstvenih institucij in gospodarskih družb obrambne industrije ter drugih gospodarskih družb (možnost njihovega sodelovanja, posebno mednarodnega, pri razvoju elementov ali podsistemov, možnost njihovega vključevanja v času življenjske dobe),
– povečevanje mednarodne konkurenčnosti gospodarstva,
– vzdrževanje socialne varnosti in zaposlitve,
– prispevek k regionalnem razvoju.

Pri presoji učinkovitosti investicije na obrambnem področju so najpomembnejša taktično-tehnološka merila in se upoštevajo pri vseh investicijah v skladu s to uredbo.

Podrobnejšo organizacijo, postopke in udeležence v pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije uredi minister, pristojen za obrambo, s pravilnikom, ki ga sprejme v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.

Do izvedbe programa iz 23. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ za strokovno usposabljanje za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije udeležencem pri pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na obrambnem področju ni treba posebej dokazovati strokovne usposobljenosti po tej uredbi.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.