Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 7. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99, 17/00 in Naš časopis, december 2001) je Občinski svet Občine Borovnica na 7. izredni seji dne 15. 1. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del območja B1S/17, Ob Borovniščici, v Borovnici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za del območja urejanja B1S/17, Ob Borovniščici (južni del), z naslednjo vsebino:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ukrepi varstva pred požarom,
– pogoji za priključevanje objektov na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– postopnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta.
2. člen
(vsebina podrobnega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje grafični in tekstualni del.
Besedilo odloka vsebuje naslednja poglavja:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom,
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih rešitev in površin,
– pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
3. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
4. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
5. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
6. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
8. etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta,
9. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
10. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1 Načrt namenske rabe prostora (izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju),
2 Območje podrobnega načrta, z obstoječim parcelnim stanjem,
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4 Arhitektonsko zazidalna situacija,
5 Načrt zasnove omrežij in priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
5.1 Prometna ureditev
5.2 Kanalizacija
5.3 Vodovod
5.4 Elektrika
5.5 Telekomunikacije
5.6 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
6 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
6.1 Varstvo narave, varstvo okolja
6.2 Varstvo kulturne dediščine
7 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
8 Načrt parcelacije.
3. člen
(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Obvezne priloge OPPN so:
– obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– povzetek za javnost,
– strokovne podlage (na vpogled pri pripravljavcu),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam upoštevanih aktov in predpisov,
– spis postopka in sprejemanja akta (na vpogled pri pripravljavcu),
– pogodba o opremljanju stavbnih zemljišč (na vpogled pri pripravljavcu).
4. člen
(izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal MT-ENGINNERING, d. o. o., Borovnica, številka projekta 5/2008, december 2008.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(območje OPPN)
Obseg območja
Območje OPPN zajema južni del območja urejanja B1S/17, Ob Borovniščici. Omejuje ga vodotok Borovniščice na vzhodni strani, Gradišnikova cesta in obstoječa pozidava na zahodni strani, obstoječa javna cesta na južni strani (ob obstoječi blokovni gradnji) in na severni strani, v smeri regionalne ceste Vrhnika–Ig, preostali še nepozidani del širšega območja urejanja B1S/17.
Ureditveno območje OPPN obsega zemljiške parcele številka: 593, 594, 595, 597, 598, 599/1, 614/1 – del, 619, 589/6, 589/11, 591/2, 3578/2 – del, 469/12 – del, 469/6 – del, 469/11 – del, vse k.o. Borovnica. Površina ureditvenega območja OPPN znaša: 22.153,00 m2.
Meja območja
Izhodiščna točka meje območja se začne v križišču Gradišnikove ulice in obstoječe priključne poti v mejni točki parcel št. 496/10 in 3278/2 (točka 0). Naslednja točka (1) poteka po obstoječi parcelni meji v smeri proti severu do oglišča parcele 589/2. Od tod dalje meja poteka v smeri severa po obstoječih parcelnih mejah (2, 3, 4) in se nadaljuje preko parcele 614/1 do parcele št. 619/0 (5, 6, 7, 8), ki jo v celoti zajame. Nato se obrne v smeri juga in ponovno prečka parcelo št. 614/1 do točke 9, od koder se nadaljuje v smeri vzhoda do točke 13. Tu ponovno spremeni smer proti severu do točke 14, nato dalje v smeri vzhoda do točke 15, na meji z vodotokom Borovniščice. Iz točke 15 se smer meje obrne proti jugu in ob parcelni meji št. 599/1 poteka do južne meje območja, ki se v smeri zahoda po obstoječih parcelnih mejah priključuje na izhodiščno točko.
Obseg in meja ureditvenega območja sta razvidna iz grafičnega načrta list št. 2 (Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem).
6. člen
(podrobna namenska raba območja)
Z OPPN se ureja območje, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjeno pretežno za gradnjo večstanovanjskih stavb. Možna je gradnja ali raba objektov tudi za namen družbene infrastrukture (otroško varstvo, socialno varstvo, izobraževanje, dejavnosti članskih organizacij – društva) v obsegu, ki ga narekuje potreba ureditvenega območja in ožja okolica.
V pritličjih objektov je dovoljena umestitev mirnih storitvenih poslovnih dejavnosti.
K namenski rabi območja štejejo urejene zunanje zelene in utrjene površine, ki vključujejo tudi športna in otroška igrišča ter gradnja prometne, telekomunikacijske, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.
V kletnih etažah se predvidijo garaže oziroma parkirišča za potrebe uporabnikov objektov in obiskovalcev ter shrambe, kolesarnice, tehnični, energetski in drugi pomožni prostori stanovanjskih objektov.
7. člen
(urbanistična zasnova)
Urbanistična zasnova območja vsebuje dve prostorski enoti (zahodna „A“ in vzhodna „B“) s pozidavo, ki linearno poteka v smeri sever – jug, vzporedno z vodotokom Borovniščice, kot poglavitno determinanto v danem prostoru.
Vsak od nizov je oblikovno zaključena celota, ki ju loči skupna dostopna in servisna pot.
V vzhodnem delu območja je predvidena lokacija osmih (8) objektov (oznaka od B1 do B8), ki so razvrščeni v posamezne sklope, sestavljene iz najmanj dveh (2) objektov.
Na zahodnem delu območja bodo locirani štirje (4) samostojni objekti. Od tega so trije (3) (oznaka A1 do A3) večstanovanjski in eden (1) (pod oznako C) objekt za družbene dejavnosti.
Na južnem delu območja, na stiku med obstoječo blokovno gradnjo in novogradnjo, je predvidena prostorska cezura v obliki intenzivnejše ozelenitve tega dela območja, ki vsebuje tudi prostor, namenjen za manjše športno in otroško igrišče. Na opisano ureditev se navezuje tudi izvedba lesenega mostu za peš in kolesarski promet čez Borovniščico, lociran v smislu navezave na pešpot v smeri Mikuževe ulice.
Pomembna je prostorska ureditev med novo pozidavo in vodotokom Borovniščice v obliki širše javne sprehajalne poti, ki načenja in nakazuje bodočo celovito rešitev vzdolž leve brežine reke.
Prometno se območje preko novega cestnega priključka navezuje na Ljubljansko cesto. Pogoj za uporabo Gradišnikove ulice, za navezavo na ožje območje, je rekonstrukcija in razširitev obstoječega cestišča.
Zasnova ureditve območja je razvidna iz grafičnega načrta list št. 4 (Arhitekturna in zazidalna situacija).
8. člen
(zasnova zunanje ureditve)
Zasnova zunanje ureditve bazira na delitvi parterja, znotraj območja OPPN, na javni skupni in zasebni namen.
Javni značaj imajo prometne, kolesarske in peš površine, urejene po obodu območja: nova priključna cesta na Ljubljansko cesto, osrednja povezovalna in servisna cesta znotraj naselja, pot ob Borovniščici, pot ob Gradišnikovi ulici, pot in parkirne površine ob južni meji območja.
Skupne površine v zasebni lasti so parkovno urejena zemljišča, preko katerih potekajo tlakovane pešpoti, dostopi do objektov ter dostopne površine do podzemnih garaž. Zraven štejejo površine, namenjene za komunalne otoke in prostori za elemente urbane opreme ter otroška in športna igrišča.
Zasebne zunanje površne so zemljišča, ki pripadajo stanovanjskim enotam v pritličju objektov in so omejene z ograjami (atrij).
Zunanja parkirna mesta so zasebne površine in se določijo z načrtom etažne lastnine.
Ozelenitev območja se izvede z avtohtono vegetacijo.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov list št. 4 (Arhitekturna in zazidalna situacija).
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
9. člen
(urbanistični parametri)
faktor izrabe območja (FIO) 0,8–1,0
faktor izrabe parcele (FI) 1,00–1,4
faktor zazidanosti parcele (FZ) < / = 40%
delež zelenih površin (DZP) min 40,00% BEP
etažnost objektov max. K + P + 3 + M
višina objektov (V) max. 15,00 m (+/- 0,5 m)
od kote +/- 0,00
parkiranje 2 parkirni
mesti/stanovanjsko enoto
10. člen
(projektni in oblikovni pogoji)
Območje A
Vrsta gradnje
V območju je dovoljena gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitev.
Vrsta objekta
Dovoljeni so večstanovanjski objekti in nestanovanjski objekti, namenjeni družbeni dejavnosti ter gradbeni inženirski objekti.
Tlorisni gabariti
Tlorisna zasnova in velikost objekta je determinirana z gradbeno mejo, medsebojnimi odmiki in odmiki od parcelnih mej ter urbanističnimi parametri iz 9. člena.
Zunaj tlorisnega gabarita lahko segajo le oblikovni poudarki fasad in nadstreški nad vhodi objektov.
Vertikalni gabariti
Nadzemni vertikalni gabarit vsebuje maksimalno 3 (P+2), oziroma 4 (P+3) etaže. Višinska razmejitev, po etažah, je podana z linijo gradbene meje posameznih delov objekta. Vsi objekti so podkleteni. Dovoljena je ena kletna etaža. Kleti posameznih objektov je možno medsebojno povezovati v večje podzemne objekte.
Absolutna višinska kota vhodnega dela (pritličja) objektov znaša maksimalno 295,10 m n. v.
Streha
Strehe so ravne ali pod blagim naklonom. Površinska obdelava strešin mora biti v temnejših barvnih tonih.
Fasada
Oblikovanje ter vertikalna in horizontalna členitev fasad ter strukturiranih fasadnih odprtin ter drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu. Zadnja nadstropja vseh objektov se izvedejo v videzu strešine, v barvi prilagojeni lokalnemu oblikovanju.
Odmiki
Odmik objektov od javnih površin in sosednjih parcel je definiran z gradbeno mejo. Medsebojni odmik samostojnih vzporednih objektov, znotraj območja, ne sme biti manjši od višine najvišjega sosednjega objekta (odmik v razmerju do višine objekta minimalno 1:1).
Gradbena meja je linija, ki je novozgrajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Gradbena meja na zahodni in severni strani območja „A“ poteka vzporedno z javnimi cestami z odmikom od vozišča 4,50 m. Odmik gradbene meje od vozišča ceste na južni strani območja znaša 11,50 m.
Druga merila in pogoji
Na strehi niso dovoljeni posegi in naprave, ki niso izključno v funkciji objekta. Po izgradnji na fasadah objektov ni dovoljeno postavljanje nobenih strojnih naprav in instalacij ter zazidava ali kakršna koli druga oblika zapiranja prostora balkona in lože.
Območje B
Vrsta gradnje
V območju je dovoljena gradnja novih objektov, rekonstrukcije in odstranitev.
Vrsta objekta
Dovoljeni so večstanovanjski objekti in gradbeni inženirski objekti.
Tlorisni gabariti
Tlorisna zasnova in velikost objekta je determinirana z gradbeno mejo in odmiki od parcelnih mej ter urbanističnimi parametri iz 9. člena.
Mansardni deli objektov morajo biti izvedeni z odmikom od fasadnih sten in smejo vsebovati največ 2 stanovanjski enoti.
Zunaj tlorisnega gabarita lahko segajo le oblikovni poudarki fasad in nadstreški nad vhodi objektov.
Vertikalni gabariti
Nadzemni vertikalni gabarit vsebuje maksimalno 5 etaž (P+3+M) (objekti B1 do B6) oziroma 4 etaže (P+3) (objekta B7 in 8). Razmejitev objektov po številu etaž je podana v grafični prilogi z vrisom linije gradbene meje.
Vsi objekti so podkleteni. Dovoljena je ena kletna etaža. Kleti posameznih objektov je možno medsebojno povezovati v večje podzemne objekte.
Najvišja dovoljena absolutna višina vhodnega dela objektov (pritličje) znaša maksimalno 295,10 m n. v.
Streha
Strehe so ravne ali pod blagim naklonom. Površinska obdelava strešin mora biti v temnejših barvnih tonih. Pri načrtovanju strešne konstrukcije se predvidi možnost ozelenitve teras mansardnih stanovanj oziroma strehe.
Fasada
Oblikovanje ter vertikalna in horizontalna členitev fasad ter strukturiranih fasadnih odprtin ter drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu. Zadnja nadstropja vseh objektov se izvedejo v videzu strešine, v barvi prilagojeni lokalnemu oblikovanju.
Odmiki
Odmik objektov od javnih površin in sosednjih parcel je definiran z gradbeno mejo. Medsebojni odmik samostojnih vzporednih objektov, znotraj območja, znaša minimalno 4,50 m.
Gradbena meja je linija, ki je novozgrajeni objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost. Gradbena meja nadzemnih delov objektov, na vzhodni strani območja „B“ poteka vzporedno z brežino vodotoka Borovniščice v odmiku od meje zemljiške parcele 10,00 m. Odmik linije gradbene meje podzemnih etaž objektov od meje parcele vodotoka je minimalno 5,00 m. Na severni strani območja poteka gradbena meja vzporedno s parcelno mejo v oddaljenosti 2,50 m.
Linija gradbene meje na južni strani poteka vzporedno s cestiščem in je oddaljena od vozišča 11,00 m.
Druga merila in pogoji
Na strehi niso dovoljeni posegi in naprave, ki niso izključno v funkciji objekta. Po izgradnji na fasadah objektov ni dovoljeno postavljanje nobenih strojnih naprav in instalacij ter zazidava ali kakršna koli druga oblika zapiranja prostora balkona in lože.
Projektni in oblikovni pogoji so razvidni iz grafičnega načrta list št. 4 (Arhitektonsko zazidalna situacija).
11. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Zunanje površine okoli objekta, ki niso namenjene javni rabi, je treba urediti kot zelene parkovne površine ter zasaditi z grmovnicami in drevjem. Površine za zasaditev dreves so zagotovljene na površinah izven območja načrtovanih kleti, kjer se ohrani raščen teren.
Zunanje površine okoli objekta, ki so namenjene zasebni rabi, je dopustno ograditi z žičnato ograjo višine maksimalno 1,6 m, ki jo je možno ozeleniti.
Na skupnih površinah je treba urediti igralne površine: opremljeno športno igrišče minimalne velikosti 100 m2 in otroško igrišče minimalne površine 300 m2 (tobogan, gugalnice in plezala). Zunanja ureditev mora omogočiti dostop funkcionalno oviranim ljudem. Dostopne poti, sprehajalne steze, ploščadi in klančine morajo biti tlakovane, ustrezno višinsko regulirane in primerno osvetljene. Parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane ali drugače utrjene in obrobljene z robniki. Vse zunanje površine je treba opremiti z mikrourbano opremo. Elementi mikrourbane ureditve morajo biti oblikovani enotno za celotno območje OPPN. V projektu zunanje ureditve je treba določiti mikrolokacije naslednjih elementov:
– klopi, korita za rože, smetnjaki ipd.,
– drogovi za zastave,
– stojala za kolesa (pokrita in nepokrita).
Prezračevanje podzemnih etaž je predvideno na nivoju terena, objekti prezračevanja morajo biti postavljeni čimbolj neopazno, oblikovno morajo biti usklajeni z zunanjo ureditvijo, oblikovani kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve
12. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje v času gradnje obsega vsa zemljišča znotraj območja urejanja ter zemljišča, parcelna številka: 589/6, 589/11, 3278/2, 611 in 3279/5. V času gradnje se vplivno območje ne bo spreminjalo.
Obseg vplivnega območja je razviden iz grafičnega načrta list št. 3.
13. člen
Varovalni pasovi
Območje OPPN je znotraj 200 m varovalnega progovnega pasu železniške proge Ljubljana–Sežana. Pri nadaljnjem projektiranju gradenj je treba za vse posege upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) ter Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88).
14. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
Dovoljena je postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– igriščne ograje,
– komunalni otok,
– urbana oprema, razen objektov za oglaševanje,
– skulptura in druga prostorska inštalacija,
– vodnjak oziroma okrasni bazen,
– otroško igrišče in igrišče za šport in rekreacijo.
Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo so razvidni iz grafičnih načrtov list št. 4. (Arhitektonsko zazidalna situacija).
IV. PROJEKTNI POGOJI ZASNOVE OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO
15. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Cestne povezave
Za dostop in povezavo območja na obstoječe cestno omrežje je predvidena nova povezovalna cesta s priključkom na regionalno cesto Vrhnika–Ig.
Za ustrezno dimenzioniranje priključka je temelj prometna analiza o obstoječem in predvidenem prometu na državni cesti in prek načrtovanega priključka (nova pozidava).
V sklopu načrtovanja novega priključka bo treba ustrezno rešiti tudi obstoječe dovoze (dovoz s parcele. št. 614/3).
Zaradi predvidene rekonstrukcije in razširitve obstoječe Gradišnikove ulice (skladno z občinskim planom) bo potrebno urediti pešpoti in kolesarske hodnike na zahodnem in južnem delu območja. Potrebna bo razširitev vozišča na 5,50 m ter izvedba obojestranskega hodnika za pešce v širini 1,6 in 1,0 m. Oba hodnika se nivojsko loči od vozišča z betonskim cestnim robnikom. Hodnik za pešce se v območju prehodov za pešce uredi tako, da omogoča prehod invalidnim osebam.
Znotraj soseske je med obema nizoma objektov predvidena dvosmerna cesta, širine 5,5 m, z obojestranskim pravokotnim parkiranjem. Na njo se navezujejo tudi izvozi iz podzemnih garaž in sicer neprednostno. Cesta se neprednostno navezuje tudi na obstoječo dostopno cesto (priključek na Gradišnikovo), ki ločuje predvideno in obstoječo pozidavo.
Ob parkirnih žepih se predvidi obojestranski hodnik za pešce, širine 1,8 m, na katerega se navezujejo peš dostopi do vhodov v posamezni objekt.
Prečni profili cest
Normalni profil ceste C1 (cesta znotraj soseske):
Hodnik za pešce (levo) 1*1,80m = 1,80 m
Parkirišče 1*5,00m = 5,00 m
Vozišče 2*2,75m = 5,50 m
Parkirišče 1*5,00m = 5,00 m
Hodnik za pešce (desno) 1*1,80m = 1,80 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ = 19,10 m
Normalni profil ceste C2 (priključek na Gradišnikovo ul.):
Hodnik za pešce (levo) 1*1,00m = 1,00 m
Vozišče 2*2,75m = 5,50 m
Ločilni zeleni pas 1*0,60 m = 0,60 m
Hodnik za pešce (desno) 1*1,60m = 1,60 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ = 8,70 m
Normalni profil ceste C3 (priključek na Gradišnikovo ul.):
Hodnik za pešce (levo) 1*1,80m = 1,80 m
Parkirišče 1*5,00m = 5,00 m
Obstoječe vozišče 1*3,90m = 5,00 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ = 11,80 m
Normalni profil Gradišnikove ulice:
Hodnik za pešce (levo) 1*1,00m = 1,00 m
Vozišče 2*2,75m = 5,50 m
Ločilni zeleni pas 1*0,60 m = 0,60 m
Hodnik za pešce (desno) 1*1,60m = 1,60 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ = 8,70 m
Normalni profil R 1146/642 (priključek na Ljubljansko c.):
Hodnik za pešce (levo) 1*1,60m = 1,60 m
Vozišče 2*3.50m + 1*3,00 = 10,00 m
Hodnik za pešce (desno) 1*1,60m = 1,60 m
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ = 13,20 m
Mirujoči promet
V območju obravnave je potrebno zagotoviti 2 parkirni ali garažni mesti (v nadaljevanju: PM) po stanovanjski enoti. Parkirne površine so predvidene v večjem obsegu v kletni etaži objektov in delno na nivoju terena.
Od celotnega števila parkirnih mest se za javni namen predvidi minimalno 40 PM.
Vse povozne površine so predvidene v asfaltni utrditvi, prav tako tudi vse površine za peš promet.
Peš promet in kolesarski promet
Uredi se pešpot in kolesarska steza vzdolž celotne struge vodotoka Borovniščice v skupni širini 3,00 m.
Sestavni del cestišča glavnih obstoječih in novih prometnic so tudi površine za peš in kolesarski promet: Širina teh poti znaša minimalno 1,80 m.
Križišče Gradišnikove in povezovalne poti v smeri Mikuževe ulice se izvede v nivoju peš oziroma kolesarske poti.
Prometna ureditev je razvidna iz grafične priloge načrta zasnove prometne ureditve območja.
Splošna določila
Višinski potek cest se v večji meri prilagaja ničelnim kotam objektov, ki so pogojene s kotami stoletne vode. Niveleta vozišča načeloma poteka v premi. Odvodnjavanje vozišča in utrjenih površin se s primernimi prečnimi skloni vodi do naprav za površinski zajem (odvod) padavinske vode in od tam naprej po novopredvideni meteorni kanalizaciji.
16. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Splošni pogoji
Vsi načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov.
Vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je treba ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav.
V primeru, ko potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
Gradnja komunalnih naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno. Obstoječe komunalne vode je dopustno nadomestiti, obnavljati in dograjevati pod pogojem, da so navedeni posegi v soglasju z njihovimi upravljavci ter skladni z njihovimi programi.
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
Kanalizacijsko omrežje
Komunalne odpadne vode se odvajajo v obstoječi kanalizacijski sistem, ki poteka v obravnavanem območju ob levi brežini potoka Borovniščica. Novogradnje se priključijo na obstoječi revizijski jašek S-kanala. Vršna kapaciteta odpadne vode, izračunana po SIST EN 12056-2, bo predvidoma Qww = 20,20 l/s.
Padavinske vode s strešnih površin se prek ločenega sistema meteorne kanalizacije, skladno s pogoji upravljavca, vodi v vodotok Borovniščica.
Meteorna kanalizacija utrjenih in povoznih površin se prek lovilca olj in bencinov vodi v vodotok Borovniščica.
Vodovod
Za zagotavljanje sanitarne in požarne vode je treba zgraditi del javnega vodovodnega omrežja.
Za celoten kompleks je predvidena navezava vodovoda na javni vodovod, ki poteka ob Gradišnikovi ulici. Vsaka stavba bo imela svoje odjemno mesto – obračunski vodomer, ki bo vgrajen v skladu s pogoji upravljavca.
Vročevodno omrežje
Novogradnja se priključi na sistem daljinskega ogrevanja na novozgrajeno kotlovnico, urejeno v naselju. Kotlovnico, ki bo namenjena centralni pripravi ogrevne vode, se postavi v poseben prostor v izbranem objektu, prav tako se v posebnem prostoru predvidi shramba za ekstra lahko olje ali biomaso.
V primeru, da bo v naselju Borovnica zgrajeno daljinsko toplovodno omrežje, se morajo obvezno priključiti na novo toplovodno omrežje vsi objekti v roku 36 mesecev po vzpostavitvi novega toplovodnega omrežja.
Elektroenergetsko omrežje
Predvidena transformatorska postaja TP BOROVNICA – NOVO NASELJE bo priključena na SN 20kV omrežje z obstoječimi 20 kV kabli XHE 49 3 x 1 x 70 mm2, ki se jih na obstoječi trasi pred novopredvideno TP prereže, konce kablov s kabli enakega tipa in prereza podaljša s kabelskimi spojkami in po kabelski kanalizaciji uvleče v novopredvideno TP.
V transformatorski postaji je treba predvideti še prosto mesto za vgradnjo dodatne SN vodne celice, za morebitno širitev in nadaljnja zankanja.
Sama priključitev novopredvidene transformatorske postaje TP BOROVNICA – NOVO NASELJE in napajanje predvidenih porabnikov v novem naselju bo mogoča šele po izgradnji RTP 110/20 kV Vrhnika.
Transformatorska postaja TP BOROVNICA – NOVO NASELJE bo moči 1000 kVA 20/04 kV.
Vse transformatorske postaje so samostojni objekti, tipske montažne kabelske izvedbe za nazivno moč transformatorja 630 (1000 kVA).
Za lokacijo TP je treba predvideti posebno zemljiško parcelo. Dostop do parcele naj bo praviloma po površinah javnega dobra.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava poteka ob robu območja in notranjih javnih površin. Interne površine se opremijo z zunanjo razsvetljavo, priključeno na interno električno omrežje. Svetila naj bodo tipska in naj preprečujejo onesnaževanje s svetlobo.
Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Za potrebe objektov je treba zgraditi del telekomunikacijskega in kabelskega omrežja, ki se bo navezoval na obstoječo mrežo po Gradišnikovi ulici. Razvod do uporabnikov bo izveden v kletni etaži. Potek kabelskega omrežja je treba smiselno uskladiti s potekom telekomunikacijskega omrežja.
Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov list št. 5 (Načrt zasnove omrežij in priključevanja objektov na javno gospodarsko infrastrukturo).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Obravnavano območje je znotraj naslednjih enot kulturne dediščine:
– Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (ESD 11819) in
– Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (E9D 9386).
Na obravnavanem območju je tudi Območje kompleksnega varstva kulturne dediščine v odprtem prostoru Ljubljansko barje (št. 20).
Glede na predpisani varstveni režim na območju obravnave je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (ESD 9386):
– ker stavbno zemljišče sega na arheološko najdišče, ki je varovano z varstvenim režimom za arheološko dediščino, mora biti z gradnjo prizadeto zemljišče predhodno arheološko raziskano;
– najprej je treba opraviti intenziven površinski in podpovršinski terenski pregled;
– terenski pregled s testnimi sondami;
– na podlagi rezultatov obeh terenskih pregledov bosta nato določena obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 59. in 60. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine;
– po določilu 59. člena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča;
– investitor naj se poveže z ZVKDS, OE Ljubljana, da že v postopku izdelave izvedbenega načrta izvede predhodne preglede, saj lahko v primeru izjemnih najdb ZVKDS zahteva spremembo izvedbenega projekta.
Na temelju Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine (v Sloveniji ratificirana 1. 1999, Uradni list RS, št. 7/99) mora investitor zagotoviti:
– rezervatno varstvo arheološke dediščine,
– izvedbo predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in morebitne analize aeroposnetkov), na temelju katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
– izvedbo zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi postopki po izkopu; glede na rezultate arheoloških raziskav so lahko potrebne tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov.
Zakon o varstvu kulturne dediščine v 59. členu določa, da mora investitor zagotoviti arheološke raziskave stavbnega zemljišča v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča. Zavarovalna arheološka raziskava zemljišča obsega zlasti zavarovalno izkopavanje z izdelavo ustrezne dokumentacije, ki omogoča znanstveno obdelavo najdišča, in ustrezno zaščito arheoloških najdb. Na podlagi take raziskave zemljišča se dokončno določi njegova namembnost.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
18. člen
(varstvo okolja)
Varstvo voda
Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano (5. člen ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Vodovarstvena območja
Območje urejanja je v vodovarstvenem območju vodonosnika Borovniški vršaj v širšem, III. varovalnem območju. Vsi posegi morajo biti v skladu z Odlokom o varstvu pitne vode Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 49/02).
Posegi se morajo izvajati tako, da se z gradnjo stavb ne posega v vodonosne plasti oziroma zmanjša prostornina vodonosnika ali preseka toka podzemne vode.
Posegi v vodna in priobalna zemljišča
Gradbena linija predvidenih stanovanjskih objektov nad terenom poteka vzporedno s strugo potoka in je na minimalni razdalji 10,00 m od roba obstoječe brežine. Kletne etaže objektov, ki potekajo vzporedno ob vodotoku, morajo biti od roba vodnega sveta odmaknjene v razdalji 5,00 m.
Odvod komunalnih in padavinskih voda
Komunalne odpadne vode se odvajajo v obstoječi kanalizacijski sistem, ki poteka v obravnavanem območju ob levi brežini potoka Borovniščica.
Padavinske vode s strešnih površin in očiščena voda z utrjenih površin bodo prek lovilcev olj in bencina speljane v vodotok Borovniščica. Pred izlivom je treba upoštevati zadrževanje odtoka z urbanih površin. V ta namen mora biti detajl izpusta, v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ustrezno obdelan in prikazan. Izpustna glava kanala padavinskih voda mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Po potrebi mora biti opremljena s povratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga oziroma brežina vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Parkirišča morajo biti urejena z dvignjenimi betonskimi robniki, odvodnjavanje voda mora potekati prek standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Vse padavinske vode z javnih cest morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvideva Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
Nevarne snovi in odpadki
Na vodovarstvenih območjih je prepovedano skladiščenje okolju nevarnih snovi.
Uporaba gradbenih materialov, iz katerih se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena.
Za čas gradnje na območju OPPN je nujno treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok. Vse odpadne tehnološke vode je treba zbirati posebej in preprečiti izpust v tla. Z odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, je treba ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
Vodno soglasje
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba v skladu s 150. členom Zakona o vodah pridobiti vodno soglasje.
Varstvo zraka
Prezračevanje prostorov v vseh objektih se izvede naravno ali prisilno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Odvod dimnih plinov se izvede nad strehe ali terase objektov. Prezračevanje kletnih etaž mora biti urejeno prek izpuhov, ki naj bodo čim bolj oddaljeni od stanovanj.
Varstvo pred hrupom
V ureditvenem območju je dovoljena mejna raven hrupa 55 dBA ponoči in 65 dBA podnevi. Predpisane ravni hrupa je treba zagotoviti na objektih s tehnično gradbenimi ukrepi ter potrebno zvočno izolativnostjo posameznih delov fasade v skladu z oceno obremenitve okolja.
Odstranjevanje odpadkov
Zbirna mesta za komunalne odpadke so predvidena ob dostopih do posameznih objektov. Prostor za zabojnike mora biti tlakovan in zaščiten z nadstrešnico, opremljen z električno razsvetljavo, vodo in posebnim odtokom v kanalizacijo, ki je opremljen z lovilcem olj. Odjemna mesta morajo biti dostopna za komunalna vozila.
19. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN je ekološko pomembno območje: osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
V skladu s to opredelitvijo je v tem območju treba upoštevati naslednje varstvene ukrepe:
– skrb za sprotno ustrezno odstranjevanje organskih odpadkov,
– smetnjaki morajo biti nameščeni na ustrezna mesta tako, da je živalim preprečen dostop do smeti,
– odpadke (predvsem organske), ki nastajajo v času gradnje, se po zaključku del odstrani in deponira na ustrezna, za to določena mesta,
– za deponiranje odvečnega gradbenega in odkopanega materiala naj se izbere ustrezna, za to določena mesta zunaj ekološko pomembnega območja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
20. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varstvo pred naravnimi nesrečami
Območje sodi v MSC 8 cono potresne ogroženosti, kar je treba upoštevati pri statičnih izračunih v fazi projektiranja. Investitor mora zagotoviti geološko geomehanske raziskave terena. Rezultati raziskav morajo biti upoštevani pri projektiranju in izvedbi objektov.
Območje se ne nahaja v območju poplavne ali erozijske ogroženosti (Strokovne podlage prostorskih planskih dokumentov in elaborat poplavne ogroženosti – VGP projekt, d.o.o., Kranj, št. 98-H/07).
Varstvo pred požarom
Splošno
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– preprečevanje širjenja požara na sosednje zemljišče in sosednje objekte, ki so v lasti drugih lastnikov,
– omogočiti oskrbo z vodo za gašenje objektov (pretok, tlak, zunanje hidrantno omrežje),
– zagotoviti dostop in delovne površine za gasilska intervencijska vozila.
Ukrepi požarnega varstva
Odmiki
Varnostni odmiki od sosednjih stavb po TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
Odmik transformatorske postaje od sosednjih stavb po TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah.
Če nova transformatorska postaja Borovniščica bloki ne bo izvedena kot samostojni objekt, ampak v posameznem objektu, ne veljajo navedene zahteve za odmike. Veljajo pa zahteve za požarno ločitev prostora TP od drugih prostorov.
Oskrba z vodo za gašenje
Voda za gašenje se zagotavlja iz zunanjega hidrantnega omrežja. Zunanje hidrantno omrežje naj bo vezano na javni vodovod. Hidrantno omrežje oziroma javni vodovod mora zagotavljati zadosten pretok in tlak vode. Če pretok in pritisk hidrantnega omrežja oziroma javnega vodovoda ne ustrezata, je treba urediti bazen za požarno vodo in hidrofor.
Zunanja hidrantna mreža
V območju OPPN ob Borovniščici je za gašenje požarov potrebna izvedba zunanje hidrantne mreže. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni, do njih mora biti zagotovljen stalen dostop.
Hidranti morajo biti povezani v obročast sistem, razen pri stanovanjskih stavbah, kjer je dovoljen slepi cevovod, dolžine 200 m. Premer hidranta mora biti najmanj DN 80.
Vzdolž načrtovane servisne ceste v območju OPPN, ki bo tudi intervencijska cesta za gasilska vozila, se izvedeta 2 nadtalna zunanja hidranta.
Dovozne poti za gasilsko intervencijo z vozili
Načrtovane večstanovanjske stavbe na območju OPPN ob Borovniščici imajo skupno tlorisno površino od 600 do 6.000 m2, zato je treba za vsak objekt zagotoviti en dostop in štiri (4) delovne površine za gasilska intervencijska vozila vzdolž načrtovane ceste v območju.
Dostope površine in površine za delovanje intervencijskih vozil je treba projektirati v skladu z veljavnimi standardi.
Poti zunaj vozišč je mogoče urediti na način, ki omogoča ozelenitev takih površin. Med intervencijskimi potmi in objekti so dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi, višine do 6,0 m.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnega načrta list št. 7.(prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami).
VIII. NAČRT PARCELACIJE
21. člen
(načrt parcelacije)
Celotno ureditveno območje vsebuje 12 (dvanajst) parcel.
P1 – gradbena parcela stanovanjskih objektov (A1, A2 in
A3)
P2 – gradbena parcela objekta družbenih dejavnosti (C)
P3 – gradbena parcela stanovanjskega objekta (B1, B2,
B3, B4 in B5)
P4 – gradbena parcela stanovanjskega objekta (B6, B7 in
B8)
P5 – javnemu dobro (nova povezovalna cesta v ureditvenem
območju),
P6 – gradbena parcela – zunanja parkirišča
P7 – gradbena parcela – zunanja parkirišča
P8 – javno dobro (pešpot in kolesarska pot na jugu
območja)
P9 – javno dobro (nova cesta – priključek na Ljubljansko
c.)
P10 – javno dobro (pešpot in kolesarska pot ob
Borovniščici)
P11 – transformatorska postaja
P12 – površina namenjena javnemu dobru (javna parkirišča
in dostopna pot)
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. Parcelacija je razvidna iz grafičnega načrta list št. 8 Načrt parcelacije – zasnova gradbenih parcel.
IX. POSTOPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
22. člen
(postopnost gradnje)
Načrtovana gradnja priključka na Ljubljansko cesto, povezovalne ceste in objekti A1 do A3 ter B1 do B8, ureditev zunanjih in prometnih površin, ureditev pripadajoče komunalno energetske infrastrukture ter rekonstrukcija Gradišnikove ulice se izvedejo v eni oziroma I. gradbeni fazi.
Objekt za družbene dejavnosti se zgradi v II. fazi po ločenem projektu, gradnja je časovno opredeljena v skladu z aktualno družbeno situacijo in potrebo..
23. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Investitor v sodelovanju z občino izvede most za pešce in kolesarje čez Borovniščico (na V delu zelenega pasu), po posebnem projektu, ločeno od OPPN Ob Borovniščici.
V vplivnem območju je treba v času gradnje zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov.
Območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča zunaj vplivnega območja v času gradnje, določenega v grafičnem načrtu št. 3 (prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
Investitor mora sočasno z izgradnjo objektov zagotoviti prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov,v času gradnje in po njej.
Pri izvedbi zaščitne konstrukcije gradbene jame s sidranjem investitor ne sme posegati v obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode.
Morebitne poškodbe okoliških objektov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
24. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Bruto prostornino objektov je dovoljeno spreminjati v okviru podanih urbanističnih parametrov.
Višinska regulacija terena se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture in rešitvam arhitekture.
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
25. člen
(opremljanje stavbnega zemljišča)
Investitor načrtovane prostorske ureditve in Občina Borovnica skleneta pogodbo o opremljanju stavbnega zemljišča, v kateri določita obveznosti investitorja pri izvedbi objektov in ureditev, ki so v javno korist. Investitor bo v skladu s programom opremljanja izvedel zunanje ureditve in opremil zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter jo predal v upravljanje Občini Borovnica.
Investitor in občina se dogovorita za izvedbo komunalne infrastrukture:
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Območje |Orbital d.o.o. |Občina Borovnica |
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Gradišnikova |– cestni ustroj |– kanalizacija (FK, |
|ulica |(preplastitev) |MK) |
| |– javna razsvetljava |– vodovod (kolikor |
| |– hodniki in zelene |bo potrebno) |
| |površine | |
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Soseska |– cesta |– prevzame po koncu |
| |– kanalizacija (FK, MK)|gradnje |
| |– vodovod, javna | |
| |razsvetljava | |
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Dovozna cesta |– cestni ustroj | |
| |– javna razsvetljava | |
| |– kanalizacija (FK, MK)| |
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Zeleni pas |– izradnja 40 parkirnih|– odkup z emljišča |
| |mest |za območje objekta |
| |– izgradnja otroškega |družbenih dejavnosti |
| |(300m2) in športnega | |
| |igrišča (100 m2) | |
| |– izgradnja pešpoti | |
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Most čez |– izgradnja lesenega |– dokumentacija in |
|Borovniščico |mostu za pešce in |pridobitev gradb. |
| |kolesarje |dovoljenja |
+----------------+-----------------------+---------------------+
|Ljubljanska |– izvedba priključka na| |
|cesta |Ljubljansko cesto | |
+----------------+-----------------------+---------------------+
Navedeno se definira v pogodbi o opremljanju, ki jo podpišeta Občina Borovnica in investitor Orbital d.o.o.
26. člen
(podlage za odmero komunalnega prispevka)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 53/08 z dne 30. 5. 2008).
X. KONČNE DOLOČBE
27. člen
(veljavnost dokumentov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B1 – Borovnica (Uradni list RS, št. 8/95), katera se nanašajo na tisti del morfološke enote B1S/17, Ob Borovniščici, ki se ureja s tem odlokom.
28. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Po izvedbi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom predvidene prostorske ureditve so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela in sprememba namembnosti pritličij objektov, upoštevajoč dovoljene dejavnosti, opredeljene v 10. členu tega odloka.
29. člen
(vpogled v občinski podrobni prostorski načrt)
Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Občini Borovnica,
– Upravni enoti Vrhnika.
Spis postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled na Občini Borovnica.
30. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2008-20
Borovnica, dne 15. januarja 2009
Župan
Občine Borovnica
Andrej Ocepek l.r.
