Na podlagi 7., 32., 33. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 29/06) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 27. 1. 2009 sprejel
O D L O K
o podelitvi koncesije za izgradnjo Mestne tržnice Celje in izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Mestne tržnice Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
Odlok o podelitvi koncesije za izgradnjo Mestne tržnice Celje in izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Mestne tržnice Celje predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izgradnjo Mestne tržnice Celje in izvajanje gospodarske javne službe upravljanja in vzdrževanja Mestne tržnice Celje.
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »javna služba«: je gospodarska javna služba upravljanja in vzdrževanja Mestne tržnice Celje;
– »koncedent«: je Mestna občina Celje;
– »Mestni svet«: je Mestni svet Mestne občine Celje;
– »koncesionar«: je pravna ali fizična oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
– »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
– »območje koncesije«: obsega območje koncesije za gradnjo, upravljanje ter vzdrževanje Mestne tržnice Celje, ki se razteza na parc. št. 2070 – dvorišče v izmeri 1.939 m2, parc. št. 2071/1 – prodajni trg v izmeri 887 m2, parc. št. 2071/2 – poslovna stavba v izmeri 170 m2, parc. št. 2071/3 – poslovna stavba v izmeri 63 m2, parc. št. 2072 – cesta v izmeri 548 m2 in parc. št. 2277 – cesta v izmeri 1195 m2 in poslovna stavba v izmeri 2 m2, vse k.o. Celje;
– »pristojni občinski organ«: je Oddelek za okolje in prostor ter komunalo Mestne občine Celje
– »uporabnik storitev javne službe«: je prodajalec blaga.
3. člen
(predmet koncesije)
Predmet koncesije je:
1. izgradnja Mestne tržnice Celje po sistemu BOT (izgradi, upravljaj, prenesi) na območju koncesije ter
2. izvajanje gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) upravljanja in vzdrževanja Mestne tržnice Celje.
4. člen
(območje koncesije)
Koncesija iz 3. člena tega odloka se izvaja na zemljiščih parc. št. 2070 – dvorišče v izmeri 1.939 m2, parc. št. 2071/1 – prodajni trg v izmeri 887 m2, parc. št. 2071/2 – poslovna stavba v izmeri 170 m2, parc. št. 2071/3 – poslovna stavba v izmeri 63 m2, parc. št. 2072 – cesta v izmeri 548 m2 in parc. št. 2277 – cesta v izmeri 1195 m2 in poslovna stavba v izmeri 2 m2, vse k.o. Celje.
5. člen
(brezplačna stavbna pravica)
Koncendent ustanovi za namen izgradnje nove tržnice v korist koncesionarja na zemljiščih iz 4. člena tega odloka brezplačno stavbno pravico za čas trajanja koncesijskega razmerja.
6. člen
(enotnost koncesijskega razmerja)
V Mestni občini Celje (v nadaljevanju: Občina) se dejavnost iz 3. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
7. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
Upravljanje in vzdrževanje Mestne tržnice Celje (v nadaljevanju: tržnica) obsega:
– skrb za ureditev in poslovanje tržnice skladno z veljavnimi predpisi,
– organizacijo in vodenje poslovanja tržnice z razporejanjem in oddajo odprtih in zaprtih prodajnih prostorov v najem,
– zagotovitev prostora za izvajanje ekološke tržnice,
– organizacijo in oddajo skladiščnih prostorov v najem,
– zagotovitev ustreznega obsega in dajanje v najem tržnih pripomočkov oziroma opreme, potrebne za nemoteno poslovanje na tržnici,
– pregled ustreznosti dokumentacije, ki je potrebna za dovoljeno trgovanje na tržnici in izrekanje prepovedi prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev,
– nadzor nad kvaliteto blaga in izločanje blaga, katerega prodaja zaradi slabe kvalitete ni dovoljena (gnilo, neočiščeno, mokro sadje in zelenjavo, oporečni prehrambni izdelki itd.),
– kontrolo porekla blaga, ki se prodaja,
– oblikovanje predloga obratovalnega časa, skladno z veljavnimi predpisi,
– priprava tržnega reda in njegov sprejem s soglasjem pristojnega občinskega organa,
– spremljanje založenosti, prometa in cen na tržnih površinah,
– kontrolo tehtanja na željo kupcev,
– zaračunavanje in pobiranje najemnine za uporabo tržnih površin, opreme in drugih storitev, ki so vezane na tržno poslovanje, ter morebitnih dopolnilnih dejavnosti na območju koncesije,
– vodenje evidenc o sklenjenih pogodbah z naslova koncesije ter o zbranih finančnih sredstvih,
– skrb za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporabnost tržne opreme, čistočo in odstranjevanje odpadkov, zunanji videz tržnih površin ter izvajanje zimske službe na tržnih površinah,
– pripravo letnih planov in letno oziroma na zahtevo koncedenta vmesno poročanje o poslovanju tržnice oziroma izvajanju javne službe,
– pripravo letnih planov vzdrževanja in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter opreme tržnice,
– vodenje evidence – katastra o prodajnih prostorih in skladiščnih prostorih ter številu in vrsti opreme in naprav,
– sodelovanje s pristojnimi službami Mestne občine Celje in pristojnimi inšpekcijskimi službami,
– izvajanje drugih nalog iz tega odloka.
II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
8. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesijo iz prvega člena tega odloka na območju koncesije izvaja fizična ali pravna oseba zasebnega prava na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
9. člen
(tržni red)
Promet s pridelki, izdelki in vsem drugim blagom je na tržnici prost. Opravlja se po določilih tržnega reda ter v skladu z veljavnimi predpisi.
Tržni red, katerega sestavni del so tudi določbe o obratovalnem času in določbe o obvezni navedbi izvora blaga, določi koncesionar s soglasjem pristojnega občinskega organa.
10. člen
(prodaja blaga)
Na tržnici se sme trgovati na drobno z živili in neživilskimi izdelki:
1. Živila:
– žita in mlevski izdelki,
– vrtnine,
– meso in mesni izdelki,
– ribe in ribji izdelki,
– mleko in mlečni izdelki,
– rastlinska olja (olivno, bučno …),
– sadje in izdelki iz sadja,
– brezalkoholne in alkoholne pijače,
– gobe in gozdni sadeži,
– med in izdelki iz medu,
– zdravilna in druga zelišča ter izdelki iz zelišč,
– druga živila rastlinskega in živalskega izvora.
2. Neživilski izdelki:
– cvetje,
– hrana za male živali,
– semena,
– sadike vrtnin, sadja in okrasnih rastlin,
– izdelki domače in umetne obrti,
– galanterijsko blago,
– bižuterija,
– novoletne jelke.
V gostinskem lokalu se lahko obratuje skladno s področno zakonodajo.
11. člen
(uporabniki)
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so prodajalci blaga.
Koncesionar je dolžan zagotavljati posameznim skupinam uporabnikov storitve pod enakimi pogoji.
Prodajalci uporabljajo prodajna mesta na osnovi najemne pogodbe, oziroma za površine, ki niso najete s pogodbo, z zakupom za krajše obdobje.
Prodajalci so dolžni spoštovati določila najemnih pogodb, sprejetega tržnega reda in drugih predpisov, ki urejajo trgovanje s pridelki, izdelki in vsem drugim blagom.
III. VIRI FINANCIRANJA
12. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja za izgradnjo tržnice so sredstva koncesionarja.
Viri financiranja koncesionirane javne službe so dohodki od najema naprav in storitev, ki jih v svojem imenu in za svoj račun izvaja koncesionar, in sicer po cenah, odobrenih s strani Odbora za finance in premoženjska vprašanja Mestnega sveta.
Koncedent subvencionira cene najema odprtih stojnic za uporabnike. Višina in vir subvencije se določi s sklepom Odbora za finance in premoženjska vprašanja Mestnega sveta.
IV. KONCESIJA
13. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnosti iz 1. člena tega odloka je 10 do 15 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe oziroma najkasneje v roku 10 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe.
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
14. člen
(način izvajanja)
Koncesionar je dolžan izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v tem odloku, drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja dejavnosti, ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih.
15. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
Koncedent bo koncesionarju s koncesijsko pogodbo podelil izključno oziroma posebno pravico opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije iz 1. člena tega odloka, na območju koncesije.
16. člen
(uporaba javnih dobrin)
Storitve, ki so predmet javne službe, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
V. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
17. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
18. člen
(dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izgraditi objekt Mestne tržnice Celje (gradbeno obrtniško instalacijska dela, vključno s potrebnimi rušitvenimi deli, elektro instalacijska dela in električna oprema ter NN dovod, telekomunikacijska dela, strojno instalacijska dela in strojna oprema, zunanja ureditev okolice objekta, ki je v meji obdelave PGD projekta, izdelava potrebne tehnične dokumentacije, pridobitev vseh potrebnih mnenj, soglasij in dovoljenj);
– izdelati in vgraditi je potrebno vso opremo in naprave za izvajanje javne službe;
– urediti ogrevanje;
– urediti deponiranje odpadkov;
– urediti sanitarije;
– urediti manjši gostinski lokal;
– pridobiti vsa potrebna upravna dovoljenja za uporabo zgrajenega objekta;
– zagotoviti in urediti nadomestni prostor za izvajanje javne službe in izvajanje javne službe v času gradnje nove Mestne tržnice Celje;
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– po prenehanju pogodbe prenesti v last in posest koncedenta objekt Mestne tržnice Celje, kot bo določeno v koncesijski pogodbi;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– voditi evidence in kataster v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige po veljavni zakonodaji;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije, …) o kršitvah.
19. člen
(vzdrževanje objektov, naprav in opreme za izvajanje javne službe)
Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.
20. člen
(odgovornost koncesionarja)
Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe Mestni občini Celje, uporabnikom ali tretjim osebam povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo vsaj za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Mestne občine Celje.
21. člen
(ločeno računovodstvo)
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
Koncesionar mora za vsako javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
22. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
23. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do zagotovljenih cen storitev,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
24. člen
(dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
25. člen
(status koncesionarja)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt o skupni izvedbi koncesije, iz katerega izhajajo njihove medsebojne pravice in obveznosti in njihova odgovornost za izvedbo predmeta koncesije.
Ne glede na pravni akt iz zgornjega odstavka, pa ponudniki odgovarjajo javnemu partnerju neomejeno solidarno za izvedbo predmeta koncesije.
26. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine, ki dokazujejo, da izpolnjuje razpisne pogoje, ki jih župan določi s sklepom o javnem razpisu.
VI. JAVNI RAZPIS
27. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ter vsebuje zlasti naslednje:
– navedbo in sedež koncedenta,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
– začetek in predviden čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– merila za izbor koncesionarja,
– način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije,
– druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
– način zavarovanja resnosti prijave,
– kraj, čas in druge pogoje za vpogled razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
– rok za izbiro koncesionarja,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Koncedent mora postopek javnega razpisa voditi skladno s področno zakonodajo.
28. člen
(razpisni pogoji in merila)
Koncedent s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje, način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 22. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda, ...) in merila za izbor koncesionarja.
VII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
29. člen
(uspešnost javnega razpisa)
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis lahko ponovi.
Javni razpis se lahko ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
30. člen
(izbira koncesionarja)
Odpiranje ponudb, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
Izmed pravočasno prispelih in popolnih vlog koncedent izbere koncesionarja z upravno odločbo.
V odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena se določi rok, v katerem mora koncesionar podpisati pogodbo, sicer odločba preneha veljati.
VIII. KONCESIJSKA POGODBA
31. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
32. člen
(koncesionarjeva tveganja)
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
Koncesionar ni upravičen do poplačila izgradnje objektov in naprav koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
33. člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z izgradnjo, upravljanjem in vzdrževanjem objektov in naprav koncesije;
– pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
34. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava koncedenta.
IX. NADZOR
35. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Strokovni nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja pristojni upravni organ Mestne občine Celje. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem koncesije opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(finančni nadzor)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
37. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
X. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
38. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja ali stečaja koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
39. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
40. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
41. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju koncesijske pogodbe določijo v koncesijski pogodbi.
42. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
43. člen
(sporazumna razveza)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovrednih ali sorodnih ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
44. člen
(prenehanje koncesionarja ali stečaj koncesionarja)
Koncesijsko razmerje preneha z dnem prenehanja koncesionarja ali z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka nad koncesionarjem.
Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti v primeru prenehanja koncesionarja ali stečaja koncesionarja določijo v koncesijski pogodbi.
45. člen
(odvzem koncesije)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti v primeru odvzema koncesije določijo v koncesijski pogodbi.
46. člen
(odkup koncesije)
Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncendent pa prevzeme objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane javne službe.
Podrobneje se pogoji in medsebojne pravice in obveznosti pri odkupu koncesije določijo v koncesijski pogodbi.
XI. UPORABA PRAVA
47. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
XII. KONČNA DOLOČBA
48. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-889/2008
Celje, dne 27. januarja 2009
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
