Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 8. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 57/08 – ZLDUVCP) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest, zlasti pa vsebino te gospodarske javne službe in obveznosti javne službe, ki jih ima izvajalec, financiranje te javne službe, način podelitve koncesije te javne službe in nadzor na njenim izvajanjem.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje rednega vzdrževanja državnih cest.
(3) Koncesija gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest po tej uredbi je javno-naročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

Ta uredba se ne nanaša na izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest na državnih cestah, na katerih na podlagi 3.c in 3.č člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZJC-C) izvaja naloge njihovega obnavljanja, upravljanja in rednega vzdrževanja Družba za avtoceste Republike Slovenije.

Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in v koncesijskem razmerju izvaja Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: direkcija), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti ministra, pristojnega za promet, ali Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Poleg pomenov, določenih v Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 57/08 – ZLDUVCP; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih cestah) in Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo izrazi, uporabljeni v tej uredbi, še naslednji pomen:
1. »koncedent« je Republika Slovenija;
2. »koncesija« je koncesija za opravljanje rednega vzdrževanja državnih cest po tej uredbi;
3. »koncesionar« je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja redno vzdrževanje državnih cest na podlagi koncesije;
4. »konzorcij« je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijsko-pravnega razmerja, sklenjenega skladno s 15. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežejo v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajati pravice in obveznosti koncesionarja;
5. »začetek postopka podelitve koncesije« je dan objave oddaje javno-naročniškega javno-zasebnega partnerstva.

(1) V skladu z 8. členom Zakona o javnih cestah obsega obvezna gospodarska javna služba vzdrževanja javnih cest:
– vzdrževalna dela za ohranjanje državnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti državnih cest, nadzor nad stanjem državnih cest in njihovega varovalnega pasu ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje državnih cest)
in
– organiziranje vzdrževalnih del, ki se na državnih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: organiziranje obnavljanja državnih cest).
(2) Podrobnejše naloge, ki sestavljajo gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka, ter roki in način njihovega izvajanja so določeni v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98 in 110/02 – ZGO-1; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).

(1) Koncesionar, izbran v skladu s to uredbo, izvaja gospodarsko javno službo vzdrževanja državnih cest, razen del iz drugega odstavka tega člena, ki jih direkcija odda skladno s predpisi o javnem naročanju.
(2) Posamezna dela vzdrževanja vodnih propustov, merjenja osnih pritiskov, vzdrževanje svetlobno-signalnih naprav, zalivanje reg in razpok, čiščenje lovilnih mrež za padajoče kamenje z brežin in druga specializirana dela rednega vzdrževanja državnih cest, ki zahtevajo posebno specializirano opremo, katere zaradi obsega njene uporabe ni gospodarno uporabljati zgolj na posameznem območju koncesije, ali za katerih izvajanje je potrebna posebna usposobljenost izvajalca, ki je ni smotrno zagotavljati zgolj za posamezno območje koncesije, lahko direkcija odda skladno s predpisi o javnem naročanju.
(3) Dela iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(1) Obnavljanje državnih cest organizira direkcija.
(2) Direkcija oddaja posamezna dela obnavljanja državnih cest skladno s predpisi o javnem naročanju.

(1) Gospodarska javna služba po tej uredbi se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Če prejme koncesionar v zvezi z izvajanjem rednega vzdrževanja državnih cest kakršnakoli druga sredstva (odškodnine, plačilo zavarovalnih škod, …), mora o njih obvestiti koncedenta in jih uporabiti za financiranje rednega vzdrževanja državnih cest.

(1) Predmet koncesije po tej uredbi je izvajanje rednega vzdrževanja vseh državnih cest na območju koncesije v času trajanja koncesije po tej uredbi in koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije opravlja dejavnost rednega vzdrževanja javnih cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi (redno vzdrževanje občinskih cest, vzdrževanje javnih površin, …) ali tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in 65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.
(3) Če koncesionar opravlja redno vzdrževanje cest tudi izven obsega koncesije po tej uredbi, sme skladišča materialov (hladna asfaltna masa, sol, drobljenec, …) ter mehanizacijo in opremo za izvajanje zimske službe uporabljati za redno vzdrževanje cest izven obsega koncesije po tej uredbi le s predhodnim soglasjem koncedenta, danim za vsak primer posebej. Podrobneje se način izvajanja te obveznosti koncesionarja določi v koncesijski pogodbi.

(1) Redno vzdrževanje državnih cest se izvaja na devetih območjih koncesije, ki so grafično prikazana v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Posamezno območje koncesije obsega državne ceste in državne kolesarske poti, določene v Prilogi 1 te uredbe. Koncesionar je dolžan vzdrževati vse dele državnih cest, kot so navedeni v zakonu, ki ureja javne ceste, vključno s prometnimi površinami zunaj vozišča, kamor spadajo tudi površine za izločanje vozil iz prometa in površine mejnih prehodov, ki so del državne ceste.
(2) Če je v času trajanja koncesije dana v javni promet nova državna cesta, državna kolesarska pot ali prometna površina iz prejšnjega odstavka na določenem območju koncesije, postane ta državna cesta, kolesarska pot ali prometna površina ne glede na seznam državnih cest iz Priloge 1 te uredbe sestavni del državnih cest na tem območju koncesije. Ta določba se uporablja tudi za primer, ko občinska cesta, kolesarska pot ali druga prometna površina s spremembo kategorizacije postane državna cesta, državna kolesarska pot ali prometna površina.
(3) Na posameznem območju koncesije se podeli za obseg izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest po 6. členu te uredbe ena koncesija enemu koncesionarju.
(4) V času trajanja koncesije za posamezno območje koncesije ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen če se druga koncesija podeli krajši čas pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja rednega vzdrževanja državnih cest tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.

(1) Koncesija po tej uredbi se podeli za tri leta (rok koncesije).
(2) Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v tretjem letu od dneva začetka teka roka koncesije.

(1) Direkcija do 31. oktobra tekočega leta določi letni plan vzdrževanja iz prvega odstavka 5. člena pravilnika, upoštevaje obseg sredstev, ki so v proračunu Republike Slovenije namenjena za redno vzdrževanje državnih cest.
(2) Koncesionar je dolžan na podlagi letnega plana vzdrževanja, upoštevaje stanje državnih cest in vse druge okoliščine, ki vplivajo na izvajanje vzdrževalnih del, pripraviti za vsak koledarski mesec izvedbeni program vzdrževanja iz drugega odstavka 5. člena pravilnika in ga predložiti direkciji v potrditev najkasneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec.
(3) Koncesionar je dolžan izvajati dela rednega vzdrževanja državnih cest v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja in drugimi zahtevami pravilnika glede pogostnosti in časa izvajanja vzdrževalnih del (zimska služba, intervencijski ukrepi, pregledniška služba, …).

(1) Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javno-naročniškega javno-zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, in sicer z uporabo postopka s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku navedenega člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu sprejme oziroma izda vlada, postopek podelitve koncesije pa vodi direkcija.
(3) V razpisni dokumentaciji se določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del rednega vzdrževanja za posamezno območje koncesije v roku koncesije.

(1) Kandidat za koncesionarja mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. pogoji glede osnovne sposobnosti:
– da kandidat ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, določeno v prvem in drugem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);
– da kandidat ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije, da z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, da ni opustil poslovne dejavnosti ali ni v katerem koli podobnem položaju;
– da proti kandidatu ni uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave v skladu s predpisi;
– da kandidat ni bil s pravnomočno sodbo v katerikoli državi obsojen za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem, ki po pravu te države predstavlja kaznivo dejanje;
– da je kandidat izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali Republike Slovenije;
– da je kandidat izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili davkov v skladu z zakonskimi določbami države, kjer ima sedež, ali določbami Republike Slovenije;
2. tehnični pogoji:
– kandidat mora razpolagati z ustreznim številom objektov za izvajanje vzdrževalnih del (vzdrževalna enota), ki morajo biti locirani, dimenzionirani in tehnično opremljeni tako, da se za posamezne vzdrževalne enote izvaja redno vzdrževanje od 100 do 250 km državnih cest na posameznem območju koncesije in da se lahko najbolj oddaljena točka državnih cest na območju koncesije iz vzdrževalne enote doseže v eni uri in pol v normalnih razmerah vožnje z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg; minimalna zahtevana opremljenost vzdrževalnih enot je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe;
– kandidat mora razpolagati z ustrezno tehnično opremo, določeno v Prilogi 2 te uredbe;
3. kadrovski pogoji: kandidat mora imeti glede na število vzdrževalnih enot in dolžino državnih cest na območju koncesije zaposleno določeno število delavcev z določeno izobrazbo in delovnimi izkušnjami; kadrovski pogoji so podrobneje določeni v Prilogi 2 te uredbe;
4. ekonomski pogoji:
– kandidat mora izkazati, da je imel v zadnjih treh koledarskih letih pred začetkom postopka podelitve koncesije skupni prihodek v višini, ki je za posamezno območje koncesije določen v Prilogi 2 te uredbe;
– kandidat ni imel v zadnjih šestih mesecih pred začetkom postopka podelitve koncesije blokiranega nobenega od svojih transakcijskih računov;
– da ima kandidat poravnane zapadle obveznosti do dobaviteljev blaga, podizvajalcev in kooperantov;
– da je v obdobju zadnjih dveh let pred začetkom postopka podelitve koncesije kandidat pravočasno izpolnil vse zapadle obveznosti do koncedenta;
– da koncedent v razmerju do kandidata ni v obdobju zadnjih dveh let pred začetkom postopka podelitve koncesije unovčil nobene garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ali garancije za odpravo napak v garancijskem roku.
(2) Pogoje iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka mora izpolnjevati koncesionar tudi ves čas trajanja koncesijskega razmerja.
(3) Način dokazovanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se določi v razpisni dokumentaciji.

(1) Vlogo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: vloga) lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (v nadaljnjem besedilu: konzorcij). Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje pri več vlogah, je taka vloga nepravilna.
(2) Kadar predloži skupno vlogo več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), morajo vlogi priložiti sklenjeno pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:
– člani konzorcija, vstop in izstop člana iz konzorcija;
– vodilni član konzorcija ali drug način, ki omogoča, da lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;
– ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;
– medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.
(3) V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz 1. točke in druge do pete alinee 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija in podizvajalci, navedeni v vlogi.

(1) Vsak kandidat se mora v vlogi za pridobitev koncesije zavezati, da bo v primeru sklenitve koncesijske pogodbe najkasneje do začetka izvajanja koncesije zaposlil delavce, ki so bili v zadnjem letu pred sklenitvijo koncesijske pogodbe zaposleni s polnim delovnim časom pri dosedanjem izvajalcu oziroma izvajalcih rednega vzdrževanja državnih cest na posameznem območju koncesije in so delali poln delovni čas na izvajanju tega vzdrževanja, če te osebe želijo, da jih zaposli.
(2) Za zaposlitev teh oseb se smiselno uporabljajo pravila o spremembi delodajalca.
(3) Način prevzema delavcev iz prvega odstavka tega člena, trajanje zaposlitve teh delavcev in pogodbena kazen za kršitev te obveznosti se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.

(1) Merila za izbiro koncesionarja so:
– najnižje cene posameznih postavk za obračun del rednega vzdrževanja državnih cest na enoto vzdrževalnih del, ki predstavlja 80 odstotkov skupnega števila točk,
– stalnost teh cen, ki predstavlja 10 odstotkov skupnega števila točk,
– boljša tehnična opremljenost, ki predstavlja 5 odstotkov skupnega števila točk, in
– boljša strokovna ter organizacijska usposobljenost, ki predstavlja 5 odstotkov skupnega števila točk.
(2) Vrste cenovnih postavk iz prve alinee prejšnjega odstavka in njihove relativne uteži se določijo v razpisni dokumentaciji. Število točk za posamezno postavko se določi tako, da najnižja cena v okviru postopka prinese največje možno število točk, ostale ponujene cene pa nižje število točk sorazmerno s tem, koliko so višje od najnižje ponujene cene. Število točk tega merila predstavlja število točk po posamezni cenovni postavki.
(3) Merilo iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na to, kolikšno zmanjšanje valorizacije cen iz prejšnjega odstavka glede na uskladitev cen z rastjo cen industrijskih proizvodov, manjše od praga 80 odstotkov te rasti, določenega v tretjem odstavku 19. člena te uredbe, kandidat za koncesijo ponudi v svoji vlogi. Največje zmanjšanje tega indeksa prinese največje možno število točk, ostala zmanjšanja pa manjše število točk sorazmerno z nižjim ponujenim zmanjšanjem valorizacije cen iz prejšnjega odstavka.
(4) Merilo boljše tehnične opremljenosti iz tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na določeno vrsto tehnične opremljenosti, s katero razpolaga kandidat za koncesijo za izvajanje del rednega vzdrževanja na posameznem območju koncesije in za katere se obveže, da jih bo dejansko uporabljal le na posameznem območju koncesije. Upošteva se le oprema, ki presega minimalno tehnično opremljenost iz 2. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ponudi več tehnične opreme. Vrsta tehnične opreme in število točk, s katerimi se ovrednoti, se določita v razpisni dokumentaciji.
(5) Merilo boljše strokovne in organizacijske usposobljenosti iz četrte alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na število in strokovno usposobljenost zaposlenih delavcev, ki jih ima kandidat za koncesijo in za katere se obveže, da bodo dejansko delali le na delih rednega vzdrževanja državnih cest na posameznem območju koncesije. Upoštevajo se le zaposleni delavci, ki presegajo minimalne kadrovske pogoje iz 3. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ima več in bolj usposobljene delavce. Število in usposobljenost delavcev in število točk, s katerimi se ovrednoti, se določijo v razpisni dokumentaciji.
(6) Število točk posamezne vloge se določi tako, da se število točk po vseh merilih posamezne vloge sešteje.
(7) Najugodnejša je vloga z najvišjim seštevkom iz prejšnjega odstavka.

(1) Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2) O sklenitvi koncesijske pogodbe odloči vlada.
(3) Za Republiko Slovenijo kot koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo po pooblastilu vlade direktor direkcije.
(4) Če v skladu s šestim odstavkom 58. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu odločba o podelitvi koncesije preneha veljati, ker v roku njene veljave ni bila sklenjena koncesijska pogodba, lahko vlada izda odločbo o podelitvi koncesije naslednjemu na ocenjevalni lestvici in z njim sklene koncesijsko pogodbo.

(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, tveganja, ki jih nosi posamezna pogodbena stranka, in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.
(3) Koncesijska pogodba je okvirni sporazum v smislu 32. člena Zakona o javnem naročanju, sklenjen z enim gospodarskim subjektom, v katerem so na podlagi ponujenih cen in postopka pogajanj za čas trajanja koncesije določene cene za posamezne vrste del rednega vzdrževanja in način njihove valorizacije, ki ne sme presegati 80 odstotkov rasti cen industrijskih proizvodov.
(4) Na podlagi koncesijske pogodbe in v skladu s petim odstavkom 32. člena Zakona o javnem naročanju sklepata koncedent in koncesionar letne, po potrebi pa tudi druge pogodbe za izvedbo posameznih del rednega vzdrževanja po cenah, določenih v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar mora najkasneje v 20 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo, veljavno najmanj eno leto v višini enega odstotka od okvirne vrednosti del po koncesijski pogodbi glede na cene posameznih postavk. Garancijo mora koncesionar najmanj tri mesece pred potekom njene veljavnosti podaljšati za najmanj eno leto oziroma do izteka roka koncesije.
(2) Bančno garancijo sme koncedent unovčiti v primeru, ko koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje bistvenih pogodbenih obveznosti ali če preneha ali delno preneha izvajati dejavnost iz koncesijskega razmerja.

(1) Najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z opravljanjem dejavnosti rednega vzdrževanja državnih cest povzročil tretji osebi.
(2) Podrobneje se uredi obveznost zavarovanja odgovornosti koncesionarja v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Vlada lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 29. člena te uredbe.
(4) Če se prenaša koncesijska pogodba, ki je sklenjena s člani konzorcija, na prevzemnika koncesije, je treba pred dovoljenjem vlade pridobiti soglasje vseh članov konzorcija. Prav tako je treba pridobiti soglasje vseh članov konzorcija, če se koncesijska pogodba prenaša na enega izmed njih ali na več njih.
(5) Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.

(1) Če namerava koncesionar oddati določena dela v okviru koncesije podizvajalcem, mora navesti dela, ki jih bo oddal, in podizvajalce v svoji vlogi za pridobitev koncesije.
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(3) Podizvajalci morajo izpolnjevati pogoje iz 1. točke prvega odstavka 14. člena te uredbe.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncedentu koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja direkcija.
(2) Inšpekcijski nadzor nad rednim vzdrževanjem državnih cest izvaja Prometni inšpektorat Republike Slovenije.

(1) Koncesionar je direkciji dolžan omogočiti nadzor, ki ga opravlja v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, in uradnim osebam direkcije predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja pri nadzoru, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Nadzor se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na državnih cestah, ki jih je koncesionar dolžan vzdrževati. Na zahtevo koncedenta je koncesionar dolžan omogočiti tudi stalen nadzor nad izvajanje določenih vzdrževalnih del.
(3) Nadzor obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, nadzor nad ustreznostjo uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi nadzor izvajanja dejavnosti glede obsega izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik ali drug dokument o ugotovitvah nadzora.

Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja;
– z odkupom koncesije.

(1) Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 22. člena te uredbe.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.

(1) Vlada z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;
– po lastni krivdi ne izvaja koncesije in je zato ogrožena varnost prometa po državnih cestah;
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;
– če ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka 14. člena te uredbe;
– krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe direkcije izdajajo v okviru nadzora nad koncesijo;
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije; ta določba ne velja za dokončne odločbe, s katerimi so naložena določena vzdrževalna dela, dokler za ta vzdrževalna dela koncedent ne zagotovi sredstev v okviru koncesijskega razmerja.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Direkcija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.

(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo redno vzdrževanje državnih cest možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ko koncesionar zaradi odkupa koncesije preneha opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije, prevzema koncedent naslednje obveznosti:
– izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;
– povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Če v primeru prenehanja koncesije ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bo gospodarska javna služba rednega vzdrževanja državnih cest nepretrgano izvajana na določenem koncesijskem območju, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju dejavnost rednega vzdrževanja pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije, vendar največ šest mesecev.
(2) Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja rednega vzdrževanja po prejšnjem odstavku (odvzem koncesije, stečaj koncesionarja, …), sklene direkcija pogodbo za izvajanje nujnih del rednega vzdrževanja z enim od koncesionarjev na drugih območjih koncesije. Za sklenitev te pogodbe se uporabljajo določbe o oddaji javnega naročila v primeru, ko je okvirni sporazum sklenjen z več gospodarskimi subjekti.

Direkcija mora objaviti javni razpis za podelitev koncesij najkasneje v treh mesecih po uveljavitve te uredbe.

(1) Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi te uredbe z direkcijo sklenjeno pogodbo za redno vzdrževanje državnih cest na posameznem območju koncesije, opravlja delo po tej pogodbi do izteka njenega roka ali do uveljavitve pogodbe, sklenjene z izbranim koncesionarjem v skladu s to uredbo, če do poteka roka navedene pogodbe koncesijska pogodba za posamezno območje koncesije še ni sklenjena.
(2) Ob zaključku dela po pogodbi iz prejšnjega odstavka so družbe dolžne na zahtevo koncedenta predati vso dokumentacijo o državnih cestah.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (Uradni list RS, št. 48/98).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.