Slovenski inštitut za revizijo objavlja na podlagi 11. in 168. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08)

Naslednji izrazi v tem statutu, upoštevaje ustrezno število in sklon, pomenijo:
– statut: ta statut;
– člen: člen tega statuta;
– točka: točka člena;
– ZRev-2: Zakon o revidiranju Uradni list RS, št. 65/08;
– ZRev-1: Zakon o revidiranju, Uradni list RS, št. 11/01;
– ZRev: Zakon o revidiranju, Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93;
– Inštitut: Slovenski inštitut za revizijo iz 8. do 17. člena ZRev-2;
– ustanovitelj: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije;
– registrirana oseba: oseba, vpisana v register, ki ga vodi Inštitut;
– svet: katerikoli od svetov iz 9., 15. in 19. člena statuta;
– strokovna področja, povezana z revidiranjem: področja iz 7. člena ZRev-2;
– velika revizijska družba: revizijska družba, ki ima v zadnjih objavljenih računovodskih izkazih izkazanih več kot 1 mio evrov vseh prihodkov;
– mala revizijska družba: revizijska družba, ki ne izpolnjujejo pogojev za veliko revizijsko družbo;
– strokovni naziv: strokovni naziv iz točk 3 in 7 drugega odstavka 4. člena;
– ZUP: Zakon o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99;
– direktor: direktor Inštituta;
– sekcija: sekcija iz 33. člena statuta;
– odbor sekcije: odbor iz 35. člena statuta;
– tretja država: država, ki ni članica Evropske unije.

S tem statutom Inštitut ureja svoje naloge, svojo organiziranost, svoje poslovanje, svoje organe in njihove pristojnosti, način odločanja, druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje Inštituta, ter vrste in vsebino registrov, ki jih vodi.

Edini ustanovitelj Inštituta je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Inštitut opravlja naloge in ima pristojnosti, določene z zakonom in tem statutom, na področju revidiranja in strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.
Inštitut ima naslednje pristojnosti in opravlja naslednje naloge:
1. sprejema in objavlja naslednja strokovna pravila:
1.1. računovodske standarde,
1.2. pravila revidiranja,
1.3. poslovnofinančne standarde in pravila,
1.4. pravila notranjega revidiranja,
1.5. pravila revidiranja informacijskih sistemov,
1.6. pravila ocenjevanja vrednosti;
2. določa hierarhijo pravil iz 1. točke tega odstavka;
3. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog:
– pooblaščenega revizorja,
– pooblaščenega ocenjevalca;
4. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog iz 3. točke tega odstavka;
5. opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev;
6. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje:
– storitev revidiranja,
– nalog pooblaščenega revizorja,
– nalog pooblaščenega ocenjevalca;
7. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva:
– preizkušeni notranji revizor,
– preizkušeni računovodja,
– preizkušeni poslovni finančnik,
– preizkušeni revizor informacijskih sistemov,
– preizkušeni davčnik,
– računovodja;
8. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o pridobitvi strokovnih nazivov iz 7. točke tega odstavka;
9. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem;
10. vodi registre:
– revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
– revizorjev in revizijskih subjektov iz tretjih držav,
– pooblaščenih revizorjev,
– pooblaščenih ocenjevalcev,
– oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut;
11. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in storitev ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
12. določa priporočila za oblikovanje cen na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem;
13. svetuje in opravlja razvojno-raziskovalno delo na področju svoje dejavnosti;
14. izdaja knjige, revije, periodiko in časopise ter objavlja strokovne publikacije na ali po elektronskih medijih s področja svoje dejavnosti.
Za potrebe statistike se naloge Inštituta uvrstijo v naslednje dejavnosti:
– računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje (M/69.200);
– drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (P/85.590);
– raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike (M/72.200);
– izdajanje knjig (J/58.110);
– izdajanje časopisov (J/58.130);
– izdajanje revij in druge periodike (J/58.140);
– snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij (J/59.200);
– drugo založništvo (J/58.190);
– knjigoveštvo in sorodne dejavnosti (C/18.140);
– razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (C/18.200).

Direktor Inštituta zastopa in predstavlja Inštitut brez omejitev.
Predsednika revizijskega in strokovnega sveta zastopata Inštitut v postopkih izvajanja javnih pooblastil v okviru pristojnosti svetov, ki jih vodita.

Direktor Inštituta lahko daje drugim osebam pisna pooblastila za sklepanje določene vrste pogodb in za druge določene vrste pravnih poslov (splošna pooblastila) oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in za druga posamično določena pravna opravila (posebna pooblastila).
Pooblaščenec lahko v okviru svojih pooblastil podeli drugi osebi pisno pooblastilo za zastopanje Inštituta samo s predhodnim soglasjem direktorja Inštituta ali če je za to posebej pooblaščen.
Pri izvajanju pooblastil mora pooblaščenec upoštevati določbe veljavnih zakonov, akta o ustanovitvi Inštituta, statuta, sklepe organov Inštituta in direktorja Inštituta ter ves čas skrbeti za ugled Inštituta.

Listine podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za zastopanje Inštituta, vsaka v okviru pooblastil iz statuta. Osebe, ki jih pooblasti direktor Inštituta v skladu s 6. členom statuta, podpisujejo listine v okviru tako podeljenega pooblastila.

Svet Inštituta lahko določi za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju organizacijske enote Inštituta, ki imajo posebna pooblastila v pravnem prometu in poseben obračun rezultatov poslovanja (dalje: enota) S sklepom se določijo ime enote, sedež enote, obseg njenih pooblastil v pravnem prometu ter oseba, ki je pooblaščena za zastopanje enote, in obseg pooblastil te osebe.
Enota iz prejšnjega odstavka tega člena nima lastnosti pravne osebe ter nastopa v imenu in za račun Inštituta.

Inštitut upravlja svet Inštituta.

Svet Inštituta
1. sprejema statut ter njegove spremembe in dopolnitve pa tudi druge splošne akte Inštituta;
2. sprejema programe dela in razvoja Inštituta ter spremlja njihovo izvajanje;
3. določa finančni načrt in načrt poslovanja ter sprejema letno poročilo Inštituta;
5. določa tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja Inštitut;
6. voli in razrešuje predsednika sveta Inštituta;
7. opravlja druge zadeve, za katere je tako določeno s statutom.

Svet Inštituta ima devet članov. Enega člana/članico (v nadaljevanju član) imenuje ustanovitelj, pet članov registrirane osebe, enega člana minister, pristojen za finance, enega člana minister, pristojen za gospodarstvo, in enega člana delavci Inštituta.
Mandat članov sveta Inštituta traja štiri leta, pri čemer so lahko člani po poteku mandata ponovno imenovani.

Osebe iz prvega odstavka 11. člena so dolžne nove člane sveta Inštituta imenovati najkasneje mesec dni pred potekom mandata obstoječih članov in o imenovanju pisno obvestiti direktorja Inštituta.

Postopek za imenovanje članov, ki jih imenujejo registrirane osebe, se začne na podlagi sklepa o začetku postopka, ki ga sprejme svet Inštituta vsaj tri mesece pred potekom mandata obstoječih članov sveta Inštituta.
Direktor Inštituta v 8 dneh po sprejetju sklepa objavi sklep o začetku postopka za imenovanje novih članov sveta Inštituta na spletni strani Inštituta ter pošlje odpravek sklepa ustanovitelju, ministru za finance, ministru za gospodarstvo, predsedniku revizijskega sveta in predsednikom odborov sekcij.
Predsednik revizijskega sveta in predsedniki odborov sekcij skličejo volilno zasedanje sekcij ter pozovejo člane sekcij, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja sekcij.
Za člane sveta Inštituta, ki jih imenujejo registrirane osebe, se imenujeta predsednika revizijskega sveta in strokovnega sveta, ostali trije člani pa se izvolijo. Vse registrirane osebe skupaj so enotno volilno telo. Za člane so izvoljene osebe, ki dobijo največje število glasov. V primeru enakega števila glasov odloči žreb, ki ga določi in izvede predsednik volilnega odbora.
Kandidate predlaga odbor, lahko pa tudi najmanj pet članov sekcije, izmed članov sekcije. Kandidate z veljavnim dovoljenjem za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja predlaga revizijski svet, lahko pa tudi najmanj pet pooblaščenih revizorjev ali revizorjev. Število kandidatov ni omejeno. Kot pravočasen se šteje vsak predlog, ki je bil kot priporočena pošiljka oddan na pošto na zadnji dan roka ali najkasneje na ta dan oddan neposredno v tajništvo Inštituta med uradnimi urami.
Postopek imenovanja vodi volilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik revizijskega sveta in predsedniki odborov sekcij.
Volilni odbor določi način glasovanja ter ugotovi izid volitev in o njem v osmih dneh pisno obvesti direktorja Inštituta.

Direktor Inštituta v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena skliče tudi volilno sejo oseb, ki so v delovnem razmerju v Inštitutu. Na tej seji delavci Inštituta predlagajo enega ali več kandidatov za člana sveta Inštituta, ki ga imenujejo oni. Za člana sveta Inštituta je imenovana oseba, ki prejme največ glasov. V primeru enakega števila glasov odloči žreb, ki ga določi in izvede direktor.

Revizijski svet
1. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje
– dejavnosti revidiranja,
– nalog pooblaščenega revizorja;
2. daje strokovno mnenje o opravljanem nadzoru nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev;
3. sprejema pravila revidiranja in določa hierarhijo pravil revidiranja, ki niso predpisi;
4. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja;
5. pripravi strateški in letni načrt nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji;
6. sprejema usmeritve na področju revizijske stroke ter skrbi za uvajanje najprimernejših strokovnih rešitev na tem področju;
7. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja Inštituta na področju revizijske stroke;
8. daje svetu Inštituta in direktorju Inštituta mnenja in predloge glede organizacije dela in možnosti za razvoj dejavnosti na področju revizijske stroke;
9. daje svetu Inštituta predloge za vključevanje Inštituta v mednarodne organizacije ter predloge za organiziranje strokovnih srečanj s področja revizijske stroke doma in v tujini;
10. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke.

Revizijski svet ima sedem članov. Člani se imenujejo za štiri leta in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.
Direktor je po funkciji član revizijskega sveta.
Štirje člani revizijskega sveta morajo imeti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja.
Dva člana revizijskega sveta – predstavnika zainteresiranih javnosti, od katerih mora biti eden predstavnik gospodarskih družb, morata imeti strokovna znanja in izkušnje s področja računovodstva in financ.

Člane revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.
Člane revizijskega sveta, ki so predstavniki zainteresirane javnosti, imenuje minister, pristojen za finance.

Osebe iz prejšnjega člena so dolžne imenovati nove člane revizijskega sveta vsaj mesec dni pred potekom mandata obstoječih članov in o imenovanju pisno obvestiti direktorja Inštituta.
Postopek za imenovanje članov, ki jih imenujejo pooblaščeni revizorji, se začne na podlagi sklepa o začetku postopka, ki ga sprejme revizijski svet vsaj tri mesece pred potekom mandata obstoječih članov revizijskega sveta.
Direktor Inštituta v 8 dneh po sprejetju sklepa objavi sklep o začetku postopka za imenovanje novih članov revizijskega sveta na spletni strani Inštituta ter pošlje odpravek sklepa ministru, pristojnemu za finance, in predsedniku revizijskega sveta.
Predsednik revizijskega sveta skliče volilno zasedanje pooblaščenih revizorjev ter pozove pooblaščene revizorje, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja sekcij.
Kandidate predlaga revizijski svet, lahko pa tudi najmanj pet pooblaščenih revizorjev. Število kandidatov ni omejeno. Kot pravočasen se šteje vsak predlog kandidata, ki je bil kot priporočena pošiljka oddan na pošto najkasneje na zadnji dan roka ali najkasneje na ta dan oddan neposredno v tajništvo Inštituta med uradnimi urami.
Od pooblaščenih revizorjev, ki so v delovnem razmerju v isti revizijski družbi ali pri istem samostojnem revizorju in/ali zanjo ali zanj pogodbeno delajo, je lahko izvoljen en sam pooblaščeni revizor.
Za člane revizijskega sveta, ki jih volijo pooblaščeni revizorji, se izvoli najmanj ena izmed oseb, ki so zaposlene v velikih revizijskih družbah, in najmanj ena izmed oseb, ki so zaposlene v malih revizijskih družbah. Za člane so izvoljene osebe, ki dobijo največje število glasov. V primeru enakega števila glasov odloči žreb, ki ga določi in izvede predsednik volilne komisije.
Revizijski svet imenuje tričlansko volilno komisijo, ki vodi postopek imenovanja.
Volilna komisija določi način glasovanja ter ugotovi izid volitev in o njem v osmih dneh pisno obvesti direktorja Inštituta.

Strokovni svet
1. odloča o izdaji dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
2. daje strokovno mnenje o opravljenem nadzoru nad kakovostjno dela pooblaščenih ocenjevalcev;
3. sprejema pravila ocenjevanja vrednosti;
4. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
5. pripravi strateški in letni načrt nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci;
6. sprejema:
– računovodske standarde in pravila (ali stališča in pojasnila),
– poslovnofinančne standarde in pravila,
– pravila notranjega revidiranja,
– pravila revidiranja informacijskih sistemov,
7. sprejema načela, kodekse poklicne etike ter navodila in priporočila za strokovna področja, povezana z revidiranjem;
8. določa strokovna znanja in izkušnje ter odloča o organiziranju strokovnega izobraževanja, izvajanju preizkusov strokovnih znanj in pogojih za pridobitev strokovnih nazivov:
– preizkušeni notranji revizor;
– preizkušeni računovodja;
– preizkušeni poslovni finančnik;
– preizkušeni revizor informacijskih sistemov;
– preizkušeni davčnik;
9. odloča o pridobitvi strokovnih nazivov iz prejšnje točke;
10. sprejema usmeritve za razvoj na področjih, za katera sprejema standarde, ter skrbi za uvajanje najprimernejših strokovnih rešitev na teh področjih;
11. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja Inštituta na strokovnih področjih, za katera sprejema standarde;
12. daje Svetu Inštituta in direktorju Inštituta mnenja in predloge glede organizacije dela in možnosti za razvoj dejavnosti na strokovnih področjih, za katera sprejema standarde;
13. daje Svetu Inštituta predloge za vključevanje Inštituta v mednarodne organizacije ter predloge za organiziranje strokovnih srečanj s področij, za katera sprejema standarde, doma in v tujini;
14. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in storitev ocenjevanja vrednosti ter priporočila za oblikovanje cen na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem;
15. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem področij, za katera sprejema standarde.

Strokovni svet ima devet članov.
Osem članov imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, enega člana iz vrst univerzitetnih delavcev po predhodnem soglasju visokošolskih ustanov imenuje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.

Osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena so dolžne imenovati nove člane strokovnega sveta najkasneje mesec dni pred potekom mandata obstoječih članov in o imenovanju pisno obvestiti direktorja Inštituta.

Postopek za imenovanje članov, ki jih imenujejo osebe s strokovnimi nazivi, se začne na podlagi sklepa o začetku postopka, ki ga sprejme strokovni svet vsaj tri mesece pred potekom mandata obstoječih članov strokovnega sveta.
Direktor Inštituta v 8 dneh po sprejetju sklepa objavi sklep o začetku postopka za imenovanje članov strokovnega sveta na spletni strani Inštituta ter pošlje odpravek sklepa predsedniku revizijskega sveta, predsednikom odborov sekcij preizkušenih notranjih revizorjev, preizkušenih računovodij in računovodij, preizkušenih poslovnih finančnikov, preizkušenih davčnikov, pooblaščenih ocenjevalcev in preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov ter ministru, pristojnemu za visoko šolstvo.
Predsedniki odborov sekcij skličejo volilno zasedanje sekcij ter pozovejo člane sekcij, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja sekcij. Predsednik revizijskega sveta skliče volilno zasedanje pooblaščenih revizorjev ter jih pozove, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja.
Kandidate predlaga odbor, lahko pa tudi najmanj pet članov posamezne sekcije iz drugega odstavka tega člena, izmed članov sekcije. Kandidate z veljavnim dovoljenjem za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja predlaga revizijski svet, lahko pa tudi najmanj pet pooblaščenih revizorjev.
Število kandidatov ni omejeno.
Kot pravočasen predlog se šteje vsak predlog, ki je bil kot priporočena pošiljka oddan na pošto najkasneje na zadnji dan roka ali najkasneje na ta dan oddan neposredno v tajništvo Inštituta med uradnimi urami.
Osebe s strokovnimi nazivi izvolijo za člane sveta: enega člana, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, enega člana, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, enega člana, ki ima veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ali strojev in opreme ter po enega člana iz sekcije preizkušenih računovodij in računovodij, preizkušenih notranjih revizorjev, preizkušenih davčnikov, preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov in preizkušenih poslovnih finančnikov. Pogoj za izvolitev člana posamezne sekcije je, da ima sekcija najmanj 30 članov. Vse osebe s strokovnimi nazivi skupaj so enotno volilno telo. Za člane so izvoljene osebe, ki dobijo največje število glasov.
Postopek imenovanja vodi volilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik strokovnega sveta in predsedniki odborov sekcij.
Volilni odbor določi način glasovanja ter ugotovi izid volitev in o njem v osmih dneh pisno obvesti direktorja.

Če novi člani sveta niso imenovani pravočasno, nadaljujejo obstoječi člani delo v svetu tudi po poteku mandata do imenovanja novih članov.

Član sveta lahko odstopi na podlagi pisne izjave, ki jo naslovi na direktorja Inštituta. V tem primeru mu mandat preneha v 30 dneh od dne, ko je izjava prispela na Inštitut.

Osebe, ki so imenovale člane v svet, lahko člane sveta, ki so jih imenovale, kadarkoli odpokličejo.
Odpoklic oseb, ki so jih imenovale registrirane osebe, lahko predlaga odbor sekcije, katere član je član sveta, čigar odpoklic se predlaga, ali najmanj deset članov te sekcije. Predlog za odpoklic mora biti obrazložen. O odpoklicu se odloča po enakem postopku kot o imenovanju.
Zaposleni v Inštitutu lahko odpokličejo člana sveta, ki so ga imenovali, na neposrednem javnem glasovanju z večino vseh glasov.
Če dvema od članov, ki jih imenujejo registrirane osebe, predčasno preneha mandat zaradi odstopa, odpoklica ali smrti, se po pravilih iz tega člena izvede nadomestno imenovanje v letu dni.

S tem poglavjem se urejata delo in odločanje svetov.

Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Predsednik revizijskega in predsednik strokovnega sveta se izvolita izmed oseb, ki so jih v revizijski oziroma strokovni svet imenovale registrirane osebe.
Predsednik sveta sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge zadeve, za katere je tako določeno s statutom ali za katere ga svet posebej pooblasti.
V primeru odsotnosti predsednika izvaja njegova pooblastila podpredsednik.

Svet odloča na sejah.
Sejo sveta skliče predsednik sveta.
Seje sveta se smejo udeležiti le člani sveta in direktor Inštituta ter osebe, ki so povabljene na sejo kot poročevalci.
Sejo sveta lahko skliče tudi direktor Inštituta, če je to nujno zaradi interesov Inštituta.
Seja sveta se skliče pisno. Člani morajo prejeti obvestilo o sklicu seje najmanj pet dni pred dnem seje, v njem pa mora biti naveden tudi dnevni red seje.

Svet lahko veljavno odloča, če je navzoča večina članov.
Vsak član ima na seji sveta en glas.
Predsednik sveta predstavlja Inštitut na področju strokovnega dela iz njegove pristojnosti.
Revizijski in strokovni svet lahko pritegneta k sodelovanju zunanje člane oziroma strokovnjake s posameznih področij dejavnosti Inštituta, ki pa na seji sveta nimajo pravice glasovati.
Revizijski in strokovni svet načelno sprejemata odločitve soglasno. Če posamezne odločitve ni mogoče sprejeti na tak način, se odločitev sprejme z navadno večino glasov.
Svet Inštituta sprejema odločitve z navadno večino glasov.

O sejah sveta se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik sveta oziroma oseba, ki je sejo vodila. Na zahtevo posameznega člana se v zapisniku navede njegovo ločeno mnenje.

Direktor Inštituta
– organizira in vodi delo in poslovanje Inštituta,
– predstavlja in zastopa Inštitut,
– odgovarja za zakonitost dela Inštituta,
– pripravlja predloge za organe Inštituta in izvaja njihove sklepe,
– daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem obračunu in sestavlja poslovna poročila,
– v skladu z letnim poslovnim načrtom Inštituta odloča o porabi sredstev ter nabavi in prodaji osnovnih sredstev,
– odloča o izdajanju publikacij Inštituta v okviru sredstev, predvidenih za ta namen z letnim poslovnim načrtom,
– na podlagi programov organizira strokovno izobraževanje in izvajanje preizkusov strokovnih znanj, potrebnih za pridobitev strokovnih nazivov, ki jih podeljuje Inštitut,
– ukrepa v primeru motenj v poslovanju,
– sprejema ukrepe za preprečevanje nastanka škode,
– odloča o zaposlitvi in sklepa pogodbe o zaposlitvi na podlagi programa o zaposlovanju,
– odloča o razporejanju zaposlenih k določenim delom in nalogam,
– izreka disciplinske ukrepe na prvi stopnji v skladu s predpisi o delovnih razmerjih,
– sprejema akte in navodila v okviru svojih pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, za katere tako določa statut, akt o ustanovitvi Inštituta ali drug splošni akt Inštituta.
V okviru izvajanja javnih pooblastil iz pristojnosti Inštituta izdaja direktor sklepe.

Direktorja Inštituta imenuje in razrešuje svet Inštituta.
Mandat direktorja traja štiri leta. Po poteku mandata je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja Inštituta.
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tele pogoje:
– da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,
– da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje Inštituta,
– da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
– da ni bila pravnomočno obsojena na kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo, ki še ni izbrisana iz kazenske evidence.
V zvezi z načinom razpisa za imenovanje direktorja in njegovo razrešitvijo se uporabljajo določbe Zakona o zavodih, Uradni list RS, št. 12I/91.

Registrirane osebe s strokovnih področij, povezanih z revidiranjem, sestavljajo sekcije.
Sekcije so tudi volilno telo za volitve tistih članov sveta Inštituta in strokovnega sveta, za katere ZRev-2 določa, da jih volijo registrirane osebe.
Sekcije lahko na poziv direktorja sveta Inštituta ali svetov Inštituta dajo mnenje o posameznem strokovnem vprašanju s svojega področja.

Organizirane so tele sekcije:
1. sekcija pooblaščenih ocenjevalcev;
2. sekcija preizkušenih računovodij in računovodij;
3. sekcija preizkušenih poslovnih finančnikov;
4. sekcija preizkušenih notranjih revizorjev;
5. sekcija preizkušenih davčnikov;
6. sekcija preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov.

Delo vseh sekcij vodi petčlanski odbor sekcije. Odbor sekcije sestavljajo predsednik in štirje člani.
Vsaj eden od članov odbora sekcije mora biti univerzitetni ali visokošolski učitelj. Mandat članov odbora sekcije traja štiri leta in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani.
Člane odbora sekcije volijo člani sekcije v skladu s 37. členom.
Člani odbora sekcije izvolijo enega od članov odbora sekcije za predsednika odbora sekcije; ta vodi delo odbora sekcije ter sklicuje in vodi seje odbora sekcije.
Mandat članov traja štiri leta. Člani in predsednik so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Odbori sekcij opravljajo strokovno delo ter skrbijo za izvajanje sklepov strokovnega sveta.
Odbori sekcij predlagajo strokovnemu svetu v sprejetje standarde, druga pravila stroke in druga strokovna načela ter strokovna stališča na svojih področjih.
Odbor sekcije predlaga pristojnemu svetu predlog smernic za oblikovanje cen storitev Inštituta s svojega področja.

Člane odbora sekcije izvolijo člani sekcije z večino glasov na volilnem zasedanju sekcije. Način predlaganja kandidatov za člane sekcije in izvedba volitev se uredijo v pravilniku, ki ga sprejme strokovni svet.

Strokovno delo lahko poteka tudi v komisijah in delovnih skupinah, ki jih ustanavlja revizijski svet oziroma odbor sekcije.
Če se strokovna vprašanja nanašajo na področje dejavnosti več sekcij, lahko revizijski in strokovni svet ali strokovni svet imenuje(ta) skupno komisijo ali delovno skupino.
Po izpolnitvi naloge komisija ali delovna skupina preneha obstajati.

Inštitut vodi
1. register revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
2. register revizorjev in revizijskih subjektov tretjih držav,
3. register pooblaščenih revizorjev,
4. register pooblaščenih ocenjevalcev,
5. registre oseb, ki so pridobile strokovne nazive iz 7. točke 4. člena,
6. registre registriranih oseb iz 5. točke tega člena, ki izpolnjujejo pogoje o stalnem dodatnem strokovnem izobraževanju.
V okviru registrov iz 5. točke prejšnjega odstavka se vodi tudi register revizorjev iz drugega odstavka 172. člena ZRev-2.
Registri iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka se vodijo v skladu z ZRev-2.
Vsebina in način vodenje registrov iz 5. in 6. točke prvega odstavka se uredi s pravilnikom.

Registri so v elektronski obliki objavljeni na spletni strani Inštituta.
Na zahtevo in ob plačilu s tarifo določenega zneska izda Inštitut izpis podatkov o posamezni osebi, vpisani v registru.

Po uradni dolžnosti vpiše Inštitut v ustrezni register vse podatke iz svojih evidenc takoj po prejemu podatka oziroma po dnevu nastanka oziroma začetka veljavnosti pravnega dejstva, ki mu je znano, če je to prej.
Osebe, ki se vpisujejo v registre, so dolžne Inštitutu sporočiti podatke, ki jih nima v svojih evidencah, najkasneje v 15 dneh po dnevu nastanka oziroma začetka veljavnosti pravnega dejstva.
Ob plačilu s tarifo določenega zneska pošlje Inštitut osebi, ki je vpisana v register, izpisek iz registra o izvedbi vpisa, izbrisa ali spremembe vpisa.
Način in obliko vodenja registrov določi direktor Inštituta.
Direktor Inštituta predpiše podrobnejša navodila za vodenje registra.

Inštitut objavi vsak mesec v reviji Revizor in na spletnih straneh imenski seznam pooblaščenih revizorjev, revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev z veljavnim dovoljenjem za opravljanje nalog, datumom odločbe o podelitvi dovoljenja in datumom, do katerega dovoljenje velja, ter seznam drugih oseb, ki so pridobile strokovni naziv in opravile dodatno strokovno izobraževanje po pravilih Inštituta, z datumom odločbe o podelitvi naziva in datumom potrdila o opravljenem dodatnem izobraževanju po pravilih Inštituta ter navedbo obdobja, za katero potrdilo velja.

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
Splošni akti Inštituta so poleg statuta in akta o ustanovitvi tudi pravilniki, sklepi in drugi akti, ki jih sprejemajo organi Inštituta in s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje Inštituta, v skladu z zakonom in statutom.

Statut začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije. Z uveljavitvijo statuta preneha veljati statut, ki ga je svet sprejel 24. julija 2001.
Inštitut bo vpise v registre, ki jih vodi, izvedel po uradni dolžnosti do 29. junija 2009.

Datum soglasja Državnega zbora RS: 29. 1. 2009