Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2 (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 in 76/08) je Občinski svet Občine Metlika na 17. redni seji dne 6. 2. 2009 sprejel
S T A T U T
Občine Metlika
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Metlika obsega območja naslednjih krajevnih skupnosti z naselji:
Krajevna skupnost Božakovo: Božakovo, Rakovec, Želebej.
Krajevna skupnost Dobravice: Dolnje Dobravice, Geršiči, Gornje Dobravice, Krivoglavice.
Krajevna skupnost Drašiči: Drašiči, Kamenica, Krmačina, Vidošiči, Železniki.
Krajevna skupnost Grabrovec: Grabrovec.
Krajevna skupnost Gradac: Gradac, Klošter, Okljuka.
Krajevna skupnost Jugorje: Božič Vrh, Jugorje pri Metliki, Mačkovec pri Suhorju, Sela pri Jugorju, Škemljevec.
Krajevna skupnost Lokvica: Dolnja Lokvica, Gornja Lokvica, Trnovec.
Mestna skupnost Metlika: Metlika, Križevska vas.
Krajevna skupnost Podzemelj: Boginja vas, Boršt, Grm pri Podzemlju, Kapljišče, Krasinec, Mlake, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Škrilje, Zemelj.
Krajevna skupnost Radovica: Bojanja vas, Krašnji Vrh, Radoši, Radovica.
Krajevna skupnost Rosalnice: Čurile, Radoviči, Rosalnice, Svržaki.
Krajevna skupnost Slamna vas: Boldraž, Slamna vas.
Krajevna skupnost Suhor: Bereča vas, Brezovica pri Metliki, Bušinja vas, Dole, Dolnji Suhor pri Metliki, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor pri Metliki, Hrast pri Jugorju, Malo Lešče, Ravnace.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni.
Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.
3. člen
Občani uresničujejo samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež občine je v Metliki, Mestni trg 24.
Občina Metlika ima pečat okrogle oblike premera 34 mm z napisom na obodu »Občina Metlika, Mestni trg 24« ter logotipom grba mesta Metlike v sredini in napisom »Metlika«.
Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki se določijo s statutarnim sklepom.
Občina Metlika za svoj grb prevzema zgodovinski grb mesta Metlike. Grb je sestavljen iz ščita in simbola na ščitu.
Podobo na ščitu predstavlja trdnjava z osrednjim stolpom. Na obzidju trdnjave sta upodobljena dva navzven obrnjena krokarja.
Ščit je srebrne barve s črnim robom, trdnjava je rdeča in stoji na zelenih tleh, krokarja pa sta črna. Trdnjava simbolizira pomen Metlike v obrambi slovenskega ozemlja pred sovražniki od zunaj, krokarja pa čuječnost in pripravljenost.
Občina Metlika ima svojo zastavo. Zastava je rdečo-bele barve. Na zastavi je upodobljen grb Občine Metlika
Natančna razmerja dimenzij, podobo in barvne odtenke določa Odlok o grbu in zastavi Občine Metlika.
6. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Mestna skupnost ima status krajevne skupnosti.
7. člen
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja, lahko da zbor krajanov ali 15% volivcev z območja v občini, kjer naj bi bil ustanovljen ožji deli občine. Pobuda volivcev se poda po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Pobudo mora občinski svet obvezno obravnavati.
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imeni in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov, ki jih skliče župan za območje, kjer naj bi bila ustanovljena nova krajevna skupnost.
Sprememba statuta, s katero se ustanovi ali ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
8. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
9. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki bistveno prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
10. člen
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku, predpisanem v zakonu.
Občina lahko sodeluje tudi s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
II. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravljanje občinskega premoženja;
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
– pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, službe za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja;
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
– pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo dejavnost na svojem območju;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– pospešuje kulturno-umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine in v skladu z zakonom ureja promet v občini;
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sprejema statut občine in druge splošne akte;
– organizira občinsko upravo;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo;
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja;
– varstvo naravne in kulturne dediščine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– spremembe prostorskih izvedbenih aktov;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– vzdrževanje gozdnih cest;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja z odlokom;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi občinami.
13. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so:
– dohodnina;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– upravne takse;
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
14. člen
Prihodki občine za financiranje porabe so tudi:
– davek od premoženja;
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča;
– krajevne turistične takse;
– komunalne takse;
– pristojbine;
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda;
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja;
– prihodki uprave;
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
III. ORGANI OBČINE
Skupne določbe
15. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
16. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica njihovih članov.
1. Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine;
– sprejema odloke in druge občinske akte;
– sprejema poslovnik za svoje delo;
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine;
– potrjuje začasne nujne ukrepe;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta;
– imenuje člane nadzornega odbora;
– imenuje volilne komisije za občinske volitve;
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave;
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu z odlokom ne odloča župan;
– odloča o dolgoročnem zadolževanju občinskega proračuna;
– daje soglasje k dolgoročnemu zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Metlika;
– razpisuje referendum;
– daje pobudo za sklice zborov občanov;
– sprejme in potrjuje gospodarski načrt in zaključni račun gospodarskih javnih služb in javnih zavodov;
– daje koncesije;
– imenuje nosilce individualnih funkcij v gospodarskih javnih službah in javnih zavodih ali daje soglasje oziroma mnenje k imenovanju;
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni;
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada;
– obravnava vloge in pritožbe občanov;
– sprejme akt, v katerem določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskega sveta, za člane delovnih teles občinskega sveta in za člane drugih občinskih organov;
– ustanavlja javne zavode s področja družbenih dejavnosti ter druge javne zavode s področja negospodarstva ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan;
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20. člen
Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21. člen
Občinski svet šteje 19 članov, od katerih se en član sveta voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti.
22. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče na območju Občine Metlika in je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima pod pogoji iz drugega odstavka tega člena tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v občini.
Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz drugega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v občini.
Osemnajst članov sveta se voli po proporcionalnem načelu, en član sveta, ki se voli na podlagi posebne volilne pravice pripadnikov romske skupnosti, pa se voli po večinskem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
23. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-tih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10-tih dneh po drugem krogu volitev.
24. člen
Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitve v krajšem času, kot je mogoče sklicati sejo sveta, lahko župan izvede korespondenčno sejo sveta. Korespondenčna seja se izvede tako, da se župan po telefonu ali na drug ustrezni način posvetuje s svetniki in dobi od njih odgovore. Vprašanje mora biti formulirano tako, da je možen odgovor z da ali ne.
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
25. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov, zagotavlja občinska uprava.
26. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja, pobude in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja.
27. člen
Seje občinskega sveta so javne. Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj pet članov sveta. Zahteva za tajno glasovanje mora biti podana pisno.
O pomembnejših kadrovskih zadevah se glasuje tajno tudi na predlog župana.
29. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
Odbori in komisije občinskega sveta
30. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Komisija ima pet članov.
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta.
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za urejanje prostora in komunalo;
– odbor za družbene dejavnosti;
– odbor za kmetijstvo;
– odbor za gospodarstvo, finance in premoženje.
31. člen
Odbor ima pet članov, od tega so najmanj trije člani sveta.
32. člen
Odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti;
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave, o čemer obvešča občinski svet;
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb, o čemer obvešča občinski svet;
– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere zakon ali statut določa, da se sprejmejo na predlog župana.
Odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje odboru z dvotretjinsko večino navzočih članov.
33. člen
Na predlog najmanj pet članov občinskega sveta lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. Za sklep mora glasovati večina vseh članov sveta.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
34. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oblikuje kandidatno listo izmed predlogov, ki so jih predhodno dale politične stranke v občini in druge organizacije in občani.
O predlagani listi kandidatov se glasuje tajno.
35. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista, ki jo predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani delovnega telesa posamično na podlagi javnega glasovanja.
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani delovnega telesa, se lahko predlagajo novi kandidati namesto tistih, ki niso dobili podpore. O novih predlogih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na ta način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov delovnega telesa, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja poda nove predloge za manjkajoče člane delovnega telesa. O njih se glasuje na naslednji seji občinskega sveta.
Predsednika odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
2. Župan
36. člen
Občina ima župana in najmanj enega podžupana.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
37. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino;
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in odborov ter za zakonitost dela občine;
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
– potrjuje investicijske dokumente za občinske investicije;
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev in krajevnih skupnosti ter poverjenike za civilno zaščito;
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč;
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožane osebe;
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti ter uresničevanje materialne odgovornosti;
– vodi prireditveni odbor Vinske vigredi;
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
V skladu z zakonom, lahko župan v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati, sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, ko se ta lahko sestane.
38. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta. Prav tako mora zadržati objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit.
39. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
40. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. S sklepom o imenovanju podžupana se ugotovi, da bo podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti in zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
41. člen
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
3. Nadzorni odbor
42. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnih premoženjem ter ocenjevanjem učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev.
Delo, pristojnosti in postopki nadzornega odbora so podrobneje opredeljeni v Poslovniku nadzornega odbora Občine Metlika.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občinske uprave, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
43. člen
Nadzorni odbor po izvedenem postopku nadzora izdela poročilo, ki ga posreduje občinskemu pristojnemu organu in osebi, pri kateri je opravil nadzor.
Nadzorni odbor je dolžan podati občinskemu svetu poročilo o opravljenem nadzoru zaključnega računa proračuna najkasneje deset dni pred sejo občinskega sveta, na kateri se le-ta obravnava in zagotoviti svojega predstavnika na seji občinskega sveta.
Občinski organi so dolžni spoštovati mnenja in poročila in predloge nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi storiti vse za zagotovitev spoštovanja ugotovitev nadzornega odbora.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
44. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor izdela o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
45. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Odbor šteje pet članov.
46. člen
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Za člana nadzornega odbora je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje temeljne pogoje strokovnosti in pozna finančno-računovodske predpise.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani svetov krajevnih skupnosti in člani poslovodstev organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
47. člen
Posameznega člana nadzornega odbora razreši občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma dnem poteka mandata članov občinskega sveta.
Razlogi razrešitve so:
– izguba volilne pravice;
– trajna nezmožnost za opravljanje nalog člana nadzornega odbora;
– pravnomočna obsodilna sodba na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
– neprenehanje opravljanja nezdružljivosti funkcije v treh mesecih po imenovanju;
– začetek opravljanja nezdružljive funkcije;
– odstop.
48. člen
Iz obravnave posamezne zadeve mora biti izločen član nadzornega odbora, ki je v sorodstvenem razmerju z odgovornimi osebami, oziroma ima delavnopravne ali pogodbene odnose z nadzorovano osebo.
O izločitvi iz prvega odstavka tega člena odloči nadzorni odbor s sklepom, ki je sestavni del poročila.
49. člen
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
Na konstitutivni seji nadzorni odbor imenuje predsednika. Predsednik nadzornega odbora lahko za opravljanje posameznih nalog ali za nadomeščanje v času svoje odsotnosti pooblasti podpredsednika nadzornega odbora.
50. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Strokovna pomoč župana in občinske uprave obsega predvsem tekoče obveščanje nadzornega odbora:
– o premoženjskopravnem in finančnem poslovanju občine;
– o aktih občinskega sveta in župana.
Administrativna pomoč občinske uprave obsega predvsem:
– skrb za pripravo gradiva;
– predložitev dokumentacije;
– vodenje zapisnikov in izdelava pisnih odpravkov sklepov, poročil;
– tehnično izvedbo nadzorovanj organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna.
51. člen
Podrobnejšo organizacijo dela nadzorni organ določi s poslovnikom.
52. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu.
4. Občinska volilna komisija
53. člen
Občina ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občinska volilna komisija vodi in izvaja:
– volitve v občinski svet;
– volitve župana;
– volitve v svete krajevnih skupnosti;
– referendume in svetovalne referendume;
– opravlja druge naloge, ki jih ji dodeli občinski svet.
Občina ima tudi posebno občinsko volilno komisijo za volitve člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti.
54. člen
Člane občinske volilne komisije in posebne občinske volilne komisije za volitve člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti, ki imata predsednika in tri člane ter njihove namestnike, imenuje v skladu z zakonom o lokalnih volitvah občinski svet.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
55. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom oziroma posebnim odlokom.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z denarnimi sredstvi, ki so ji zagotovljene za delovanje s proračunom občine za posamezno proračunsko leto. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevna skupnost za svoje obveznosti ne more odgovarjati s premoženjem, ki ji ga občina da v upravljanje.
Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun.
56. člen
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini.
Naloge krajevnih skupnosti so, da na svojem območju:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli;
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb;
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihovih skupnosti;
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov;
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki jim je dano na uporabo za opravljanje njenih nalog;
– sodelujejo pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
– predlagajo pogoje za zagotavljanje prometne varnosti;
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;
– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi službami, vzgojno varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, organizirajo sosedske pomoči in vzpodbujajo društvene dejavnosti;
– opravljajo določene naloge, ki se nanašajo na zaščito in reševanje, v skladu s pooblastili in zadolžitvami župana ali drugega pristojnega organa občine;
– po navodilih pristojnih organov opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi volitev in referendumov in zborov občanov;
– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov v posamezni krajevni skupnosti;
– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali župan.
57. člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti občine Metlika praviloma samostojno:
– skrbijo za vzdrževanje nekategoriziranih lokalnih cest in poti;
– skrbijo za pokopališko dejavnost in pokopališki red;
– organizirajo izvajanje zimske službe na nekategoriziranih javnih cestah in poteh;
– skrbijo za ohranjanje premoženja krajevne skupnosti;
– upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo;
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina;
– skrbijo za javne površine in jih vzdržujejo.
Podrobneje se naloge krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.
Organi krajevnih skupnosti
58. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevnih skupnostih na neposrednih volitvah za štiri leta.
Volitve razpiše župan občine.
Način izvolitve članov sveta krajevnih skupnosti določa Zakon o lokalnih volitvah.
Število članov sveta posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet s sklepom.
59. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Način dela sveta krajevne skupnosti lahko ureja poslovnik, ki ne more biti v nasprotju s tem statutom.
Financiranje krajevnih skupnosti
60. člen
Krajevne skupnosti se financirajo iz prispevka za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, iz deleža sredstev občinskega proračuna in sicer delež povprečnine, lastnih sredstev in drugih virov.
Odstotek sredstev zagotovljene porabe za financiranje krajevnih skupnosti se določi za vsako leto posebej ob pripravi proračuna za naslednje leto.
Delež teh sredstev se za vsako krajevno skupnost določi na naslednji način:
določen% x povprečnina število prebivalcev
----------------------------- x krajevne
število prebivalcev občine skupnosti
Pripadajoča sredstva krajevne skupnosti iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se zmanjšajo za strošek električne energije v posamezni krajevni skupnosti, ki se krije neposredno iz občinskega proračuna.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. Finančni načrt, ki je vezan na proračun občine in prihodke iz drugih virov, je sestavni del občinskega proračuna. Vsi prihodki in odhodki krajevne skupnosti so sestavni del občinskega proračuna.
61. člen
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je dolžna pripraviti predlog finančnega načrta za naslednje leto v roku, ki ga za vse proračunske porabnike določi župan.
Predlog finančnega načrta mora biti sestavljen v skladu z zakonom, ki ureja javne finance in v skladu z navodili za pripravo proračuna, ki jih izda pristojna služba občinske uprave.
Predlog finančnega načrta sprejme svet krajevne skupnosti. Predlog finančnega načrta z obrazložitvijo nato posreduje krajevna skupnost občinski upravi.
62. člen
Občinska uprava pregleda prispele predloge finančnih načrtov krajevnih skupnosti in predlaga potrebne uskladitve s predlogom proračuna občine. Po posvetovanju s svetom krajevne skupnosti župan oblikuje dokončni predlog finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti in ga vključi v predlog proračuna občine. Finančni načrt krajevne skupnosti je sestavni del proračuna občine.
63. člen
Krajevna skupnost lahko s sredstvi, ki jih pridobi iz naslova prihodkov, ki niso sredstva občinskega proračuna, ampak sredstva iz drugih virov, razpolaga v skladu z namenom, za katerega so bili prihodki pridobljeni. Tako pridobljena sredstva je dolžna krajevna skupnost posebej evidentirati.
64. člen
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvrševanje občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
65. člen
Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
66. člen
Naloge, ki jih krajevne skupnosti posebej izvajajo v imenu in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna.
Finančno računovodske storitve za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih organov zagotavlja občinska uprava.
67. člen
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
68. člen
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha status pravne osebe preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino oziroma na ožje dele občine, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
69. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ali dvotretjinske večine članov sveta krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če ne izvršuje nalog, ki so mu zaupane v skladu s tem statutom posebnim odlokom oziroma statutom krajevne skupnosti, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti občine,
– če se po najmanj trikratnem zaporednem sklicu sveta krajevne skupnosti v obdobju šestih mesecev svet krajevne skupnosti ne sestane na sklepčni seji,
– če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je svet nezakonito razpolagal s sredstvi občinskega proračuna, ali drugimi dohodki, oziroma da so bila sredstva, ki so bila dodeljena krajevni skupnosti uporabljena nenamensko.
70. člen
Ob razpustitvi sveta krajevne skupnosti občinski svet razpiše predčasne volitve v svet krajevne skupnosti. Do izvolitve novih organov krajevne skupnosti opravlja naloge sveta krajevne skupnosti pooblaščenec, ki ga imenuje občinski svet.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
71. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
Zbor občanov
72. člen
Zbor občanov se lahko skliče za celotno območje občine ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
73. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
74. člen
Zbor krajanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje krajevne skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
– daje pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij.
75. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Zbor krajanov v krajevni skupnosti skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.
Zbor krajanov lahko skliče lahko tudi predsednik sveta krajevne skupnosti po sklepu sveta krajevne skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči ponudniku zahtev ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
76. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbor volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
77. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
Referendum
78. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo ali na predlog župana, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
79. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
80. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen, ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
81. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebujejo osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
82. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
83. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma, v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
84. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
85. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
86. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati tudi na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
87. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Ljudska iniciativa
88. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta, oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej odloči najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VI. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
89. člen
Predstojnik občinske uprave je župan.
Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.
90. člen
Podrobnejša organizacija občinske uprave se na predlog župana določi z odlokom.
91. člen
Notranja organiziranost občinske uprave, njeno delovno področje ter sistemizacija delovnih mest v občinski upravi je urejena tako:
– da je zagotovljeno zakonito, pravočasno in učinkovito reševanje pravic, interesov in obveznosti občanov;
– da je zagotovljena popolna zaposlenost javnih uslužbencev in njihovo prerazporejanje glede na potrebe dela;
– da je zagotovljeno sodelovanje z drugimi organizacijami in institucijami.
92. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo uradniki in strokovno tehnični javni uslužbenci.
93. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih sprejemata in izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska upava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.
Občinska uprava nudi strokovno pomoč pri delu občinskemu svetu in njegovim organom.
94. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
95. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti, odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
96. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje Zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Direktor občinske uprave mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom pristojnega ministrstva.
97. člen
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih postopkih.
98. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
99. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi direktorja občinske uprave in uradnih oseb odloča župan.
100. člen
Občina se lahko odloči, da ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organ skupne občinske uprave je ustanovljen, ko splošni akt o njegovi ustanovitvi, na skupen predlog županov občin, sprejmejo občinski sveti.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
101. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku, lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
102. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
103. člen
Občina Metlika organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda;
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– ravnanje s komunalnimi odpadki;
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
– javna snaga in čiščenje javnih površin;
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih poti.
104. člen
Občina Metlika skrbi tudi za:
– urejanje pokopališč in oddajanje v najem prostorov za grobove;
– izvajanje pogrebnih storitev;
– urejanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste;
– urejanje in vzdrževanje javnih tržnic;
– oskrbo s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije;
– oskrbo industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi;
– urejanje javnih parkirišč in garažnih hiš;
– javno razsvetljavo v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih;
– plakatiranje;
– okraševanje naselij;
– urejanje lokalnih cest;
– deratizacijo in dezinfekcijo.
105. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– predšolska vzgoja in varstvo otrok;
– osnovnošolsko izobraževanje;
– osnovno zdravstvo in lekarna;
– pomoč družini na domu;
– knjižničarstvo.
Občina lahko zagotavlja službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
106. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja, javne gospodarske zavode, javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
107. člen
Občinski svet z odlokom o javnih službah določi vrste javnih služb ter način in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
108. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti javnih služb ustanovi javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
109. člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
110. člen
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
111. člen
Premoženje občine sestavlja finančno in stvarno premoženje občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar in voditi evidence o tem premoženju.
Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z občinskim finančnim in stvarnim premoženjem v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni načrt.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za pridobivanje in razpolaganje s finančnim in stvarnim premoženjem v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za pridobivanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin lahko odloča tudi župan do višine vrednosti, ki jo določi občinski svet z odlokom.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
112. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin, najemnin, prihodkov uprave, iz državnega proračuna, z donacijami in drugih dajatev v skladu z zakonom.
113. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, najemnin, prihodkov uprave, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke, in odhodki, ki obsegajo tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere.
V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter nakup kapitalskih naložb.
V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov, odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja ter načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumentom dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni in drugimi predpisi. V načrtu razvojnih programov se izkazujejo načrtovani izdatki proračuna za investicije in državne pomoči v prihodnjih štirih letih.
114. člen
Postopek za sprejemanje proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
115. člen
Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto.
Rebalans proračuna je akt občine o spremembi proračuna med proračunskim letom.
Finančni načrt je akt neposrednega in posrednega uporabnika proračuna, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto.
Neposredni uporabniki proračuna so občinski organi in uprava ter krajevne skupnosti.
Posredni uporabniki proračuna so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina.
116. člen
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. Odlok o proračunu določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja, posebnosti upravljanja in prodaje finančnega in stvarnega premoženja občine ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna.
V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vsa predvidena poroštva občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu in občinski upravi pri izvrševanju proračuna.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom, z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji.
117. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
118. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko porabijo, če so izpolnjeni vsi, s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
119. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, ki je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
Izvrševanje proračuna poteka v skladu z načelom razmejitve pristojnosti med odredbodajalcem in računovodjo ter v skladu s sistemom notranje kontrole. Funkciji odredbodajalca in računovodje sta nezdružljivi.
120. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
121. člen
V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov ne prerazporedi naprej, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
122. člen
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo samo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. O uporabi sredstev proračunske rezerve do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme proračun, odloča župan in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z zakonom, odloča občinski svet s posebnim odlokom.
123. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, se zaključni račun predloži občinskemu svetu v sprejem.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter odplačevanje dolgov in zadolževanje občine. V zaključni račun proračuna so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občine.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
124. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
125. člen
Občina se lahko zadolži skladno z Zakonom o financiranju občin.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po podpisu pogodbe.
126. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so.
O poroštvu odloča občinski svet.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
127. člen
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
128. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
129. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
130. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
Občina ureja z odlokom tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
131. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
132. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
133. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
134. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V Uradnem listu RS se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
Splošni del proračuna se objavi v Uradnem listu RS. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani Občine Metlika.
2. Posamični akti občine
135. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
136. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
137. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
138. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
139. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilih občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
140. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervinent, če bi bile lahko v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
141. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST
142. člen
Občina Metlika se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva, v skladu z zakonom.
XII. MEDOBČINSKO SODELOVANJE
143. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
144. člen
Občina Metlika je pobratena z občino Ronchi dei Legionari iz Italije, občino Wagna iz Avstrije in občino Ozalj iz Hrvaške.
Zaradi negovanja in razvijanja prijateljskih, znanstvenih in gospodarskih vezi, občina navezuje in ohranja stike z domačimi in tujimi občinami.
O navezavi stikov odloči občinski svet z dvotretjinsko večino.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
145. člen
V besedilu statuta uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
146. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
147. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Metlika (Uradni list RS, št. 34/99, 71/01, 61/02 in 93/05).
Št. 007-00001/2009
Metlika, dne 6. februarja 2009
Županja
Občine Metlika
Renata Brunskole l.r.
