Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 – sklep US, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odl. US), Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 18/99 in 12/01) je Svet Občine Horjul na 18. seji dne 12. 2. 2009 sprejel

Ta odlok ureja na območju Občine Horjul način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Javna kanalizacija so omrežje, objekti in naprave, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz priključenih stavb, padavinske odpadne vode iz priključenih stavb in zasebnih površin ali samo odvajanju padavinske vode z javnih površin.
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo zagotavlja Občina Horjul v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na celotnem območju Občine Horjul v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001, ki vsebuje tudi program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela izvajalec vsako leto do konca junija za naslednje poslovno leto, skladno s pravilnikom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

Občina Horjul z javno službo zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali delu naselja kot javno dobrino.
Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
– upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– čiščenje komunalne, industrijske in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, skladno s predpisi o komunalnih čistilnih napravah,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelava blata,
– prevzem in obdelava gošč iz premičnih suhih stranišč.
Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:
– redno praznjenje nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta in
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee.
Storitve javne službe so še:
– izdelava načrta ravnanja z blatom, ki nastaja na vsem območju izvajanja javne službe,
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav in odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob, skladno z načrtom iz prve alinee tega odstavka,
– vzdrževanje in čiščenje kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode.
S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v greznice ali male komunalne čistilne naprave. Greznice in male komunalne čistilne naprave morajo biti zgrajene in delovati skladno z veljavno zakonodajo.

Čiščenje odpadne vode se izvaja na območju Občine Horjul v:
– lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključene,
– pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode so:
– javna kanalizacija in priključitev na javno kanalizacijo,
– izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
– javna pooblastila izvajalcu.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico se mora priključiti na javno kanalizacijo.
Stavba iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo, če za priključitev ni potrebno namestiti hišnega črpališča odpadnih vod iz 11. člena tega odloka.
Ob priključitvi na kanalizacijo mora uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode.
Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom upravljalca, opraviti v roku šest (6) mesecev od prejema pogojev za priključitev.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključeni stavbi.
V primeru, če je kota priključka nižja ali enaka koti omrežja javne kanalizacije, se mora priključitev izvesti z namestitvijo hišnega črpališča odpadnih vod.

Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Revizijski jašek mora biti postavljen na zemljišču v lasti lastnika stavbe, ki objekt priključuje na javno kanalizacijo, neposredno ob meji zemljišča v javni lasti, kolikor situacija na terenu to nesporno omogoča.
Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.

Revizijski jašek mora biti izveden tako, da bo omogočeno njegovo vzdrževanje in čiščenje.
Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi tehnološka odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo ter, da je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom tehnološke odpadne vode.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka uporabnika. Stroške ukinitve krije uporabnik.

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
– zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
– načrtovati izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije,
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako se izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javni kanalizaciji,
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj se izvaja širitev javne kanalizacije v okviru opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– dajati informacije o času in pogojih izvajanja javne službe,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitve,
– voditi kataster javne kanalizacije in predpisane evidence in omogočati Občini Horjul dostop do podatkov iz katastra,
– redno obračunavati storitve javne službe,
– izvajati vzdrževalna dela na javni kanalizaciji,
– izvajati kvalitativni nadzor nad gradnjo javne kanalizacije,
– izvajati javna pooblastila,
– priključevati stavbe bodočih uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih obveščati o tem,
– kontrolirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika, v naslednjih časovnih presledkih:
1. na območju zajetja z oznako VVO 0 na 5 let,
2. na najožjem vodovarstvenem območju z oznako VVO I na 5 let,
3. na ožjem vodovarstvenem območju s strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A na 10 let,
4. na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B na 15 let,
5. na širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III na 20 let,
6. izven vodovarstvenih območij na 30 let,
– dvigovati raven odpornosti kanalizacijskega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja ob naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec prevzema in obdeluje vsebino iz malih komunalnih čistilnih naprav, greznic in premičnih suhih stranišč ter izvaja monitoring malih komunalnih čistilnih naprav.

Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– uporabnik v javno kanalizacijo odvaja nedovoljene snovi (npr. strupene snovi, olja, maziva, goriva, radioaktivne snovi, gnojnico, neprečiščene industrijske vode itd.),
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev.
Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas, zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, o času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico, brez povračila stroškov, prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanja odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih vod,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– naravne ali druge nesreče (npr. poplave).

Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenje), projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za mnenje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. za soglasje za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za tehnološke odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasje za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
6. za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
7. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške, kolikor to dopušča zakon, v višini, ki jih določi Občina Horjul.

Uporabniki javne službe so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali dela stavbe in utrjenih površin na območju Občine Horjul.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji snovi, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski skupnosti.

Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
Če izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

Vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca.

Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o monitoringu za tehnološko odpadno vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 15. marca za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine tehnološke odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Uporabniki morajo:
– pridobiti soglasja, mnenja in pogoje, kot to določa ta odlok,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest, za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– vzdrževati greznice in male komunalne čistilne naprave,
– dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun na osnovi enega obračunskega vodomera in sporočiti izvajalcu naslov upravnika stavbe ali pooblaščenega prejemnika računa,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah o količini in o lastnostih tehnološke odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja odpadne vode, po krivdi izvajalca.
Lastniku nepremičnine pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev v prvotno stanje, kar zagotovi izvajalec.
Izvajalec mora po končani gradnji ali vzdrževanju omrežja, javno površino vrniti v prvotno stanje.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna Občine Horjul,
– drugih virov.
Cena storitve javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Cene oblikuje izvajalec, pregleda in strokovno potrdi jih pristojni organ.
Višino tarif za storitve vzdrževanja priključkov na javno kanalizacijo določi izvajalec v soglasju s pristojnim organom.

Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo in so potrebni za izvajanje javne službe na območju Občine Horjul so:
– sekundarno kanalizacijsko omrežje: to je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kot so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– primarno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključujejo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje;
– magistralno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave kot so črpališča in druge naprave za preprečevanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih, ki se zaključijo v skupni čistilni napravi:
– skupna čistilna naprava: to je čistilna naprava za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo;
– komunalna čistilna naprava: to je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

Izvajalec meri količino odvedene in očiščene komunalne odpadne vode na osnovi porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
V primeru, da ne obstaja števec za porabljeno vodo ali je le-ta v okvari, se za količino porabljene pitne vode vzamejo parametri, ki jih določa Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Horjul.
Izvajalec izstavi račun za odvedeno in očiščeno komunalno odpadno vodo lastniku stavbe ali uporabniku vode in s tem povzročitelju nastanka odpadne komunalne vode v stavbi.

Strokovni nadzor nad izvajanjem določb 4., 18. in 32. člena tega odloka izvaja pristojni organ.
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Občina Horjul in zanjo Medobčinski inšpektorat in redarstvo.

Z globo 1400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 21. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnika.«.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom.

Lokalne sisteme kanalizacije, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh (2) let po uveljavitvi tega odloka s pogodbo, na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadnih voda in padavinskih voda (Uradni list SRS, št. 11/87) za območje Občine Horjul.

Javno službo po tem odloku praviloma opravlja javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Ljubljana, lahko pa za opravljanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Občina Horjul pooblasti drugega izvajalca.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.