Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 115/06, 139/06, 17/08, 76/08 – ZIKS-1C), skladno z Zakonom o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), 3. in 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08) ter 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01, 33/01, 135/04, 52/06) je Občinski svet Občine Idrija na 17. redni seji dne 12. 2. 2009 sprejel

Ta odlok določa obvezna ravnanja z odpadki, to je zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Idrija.

S tem odlokom se določajo:
1. splošne določbe,
2. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe,
3. vrste in obseg storitev javne službe,
4. pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
5. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
6. viri financiranja, oblikovanje cen in obračun storitev javne službe,
7. vrsta objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
8. nadzor nad izvajanjem javne službe,
9. varstvo uporabnikov,
10. kazenske določbe,
11. prehodne in končne določbe.

Cilji javne službe po tem odloku so:
– zagotavljati povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe,
– zagotavljati doseganje ciljev operativnih programov s področja varstva okolja,
– zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju s komunalnimi odpadki,
– zagotavljati načelo, da stroške ravnanja s komunalnimi odpadki plača njihov povzročitelj in
– zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. odpadek je določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ga ima v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči; odpadek je odpadek, ki je v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, uvrščen v eno od skupin odpadkov s klasifikacijskega seznama določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
2. komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti, ki nastajajo na območju občine in so določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki (v nadaljevanju: odpadki),
3. povzročitelj odpadkov je vsak prebivalec občine in vsaka fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov oziroma vsaka oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava odpadkov,
4. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti,
5. ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorovanjem teh postopkov in nadzorom odlagališč po zaprtju,
6. zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki oddajajo ali prepuščajo, njihovo razvrščanje ter predhodno skladiščenje pred prevozom zaradi oddaje v obdelavo,
7. oddaja odpadkov je ravnanje z odpadki, pri katerem imetnik odpadkov odda odpadke v nadaljnje ravnanje s potrditvijo evidenčnega lista, prevzemnik odpadkov pa s potrditvijo evidenčnega lista odpadke prevzame,
8. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez potrditve evidenčnega lista s strani imetnika ali prevzemnika odpadkov, kadar je taka oddaja dovoljena na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,
9. obdelava odpadkov je predelava ali odstranjevanje odpadkov na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,
10. predelava odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in drugi postopki z namenom koristne uporabe odpadkov in njihovih sestavin. Predelava odpadkov je tudi njihova priprava za ponovno uporabo, recikliranje snovi v odpadkih, njihov sežig ali sosežig z energetsko izrabo (npr. sortiranje) ter predelava odpadkov v gorivo,
11. odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in vsi drugi postopki priprave za odstranjevanje odpadkov, katerih ni mogoče predelati,
12. mešani komunalni odpadki so odpadki, iz katerih so izločene ločene frakcije, odpadna embalaža, nevarne frakcije ter druge vrste komunalnih odpadkov,
13. biološko razgradljivi odpadki so organski kuhinjski odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, odpadki primerni za kompostiranje iz podskupine »odpadki z vrtov in parkov (vključno z odpadki s pokopališč)« in po sestavi organskim kuhinjskim odpadkom podobni odpadki iz živilskih trgov iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama, določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
14. ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«. Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek«, s klasifikacijskega seznama odpadkov določenega s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
15. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali sekundarna embalaža, ki nastaja kot odpadek v gospodinjstvu ali kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podoben odpadek v industriji ali obrtni, storitveni ali drugi dejavnosti,
16. kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečkah za odpadke,
17. nevarne frakcije so odpadki iz podskupine »ločeno zbrane frakcije«, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,
18. zbirno mesto odpadkov je mesto, na katerem je nameščena namenska embalaža za zbiranje odpadkov, v katero povzročitelji neovirano odlagajo odpadke,
19. prevzemno mesto odpadkov je mesto, na katerem povzročitelji prepuščajo po vnaprej določenem letnem koledarju izvajalcu javne službe odpadke v za to namenjeni namenski embalaži ali brez embalaže,
20. zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za določeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo,
21. zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij,
22. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo,
23. premična zbiralnica nevarnih frakcije je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo,
24. namenska embalaža za zbiranje odpadkov so namenski zabojniki, kontejnerji, vrečke, sodi, hoboki, kompostniki in druga prepisana oprema za zbiranje posameznih vrst odpadkov (v nadaljevanju: embalaža za zbiranje odpadkov).

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prveg. člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.

Občina Idrija zagotavlja izvajanje javne službe po tem odloku na celotnem območju Občine Idrija v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju,
– v režijskem obratu,
– v javnem gospodarskem zavodu,
– ter s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.

Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in prepisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem.
Izvajalec javne službe ne sme posameznih storitev javne službe izvajati s podizvajalci, razen v izjemnih primerih in ob izrecnem soglasju Občine Idrija.

Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki jih občina ne prenese na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
Občinska uprava skrbi za koordinacijo aktivnosti med občino in izvajalcem javne službe.

Predmet javne službe je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javne službe.
Občina Idrija podeli javno pooblastilo izvajalcu javne službe praviloma z upravno odločbo ob izbiri izvajalca javne službe, izjemoma pa tudi med trajanjem izvajanja javne službe.
Izvajalec javne službe pri izvrševanju javnega pooblastila, s katerim odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, ravna po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

Javna služba po tem odloku obsega naslednje storitve:
– zbiranje in prevoz odpadkov,
– predelavo in odstranjevanje odpadkov,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.
Podrobnejša vsebina storitev javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena se za posamezno koledarsko leto določi z Letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Idrija (v nadaljevanju: letni program).

Letni program obsega podatke o:
– embalaži za zbiranje posameznih vrst odpadkov,
– frekvencah in času prevzemanja posameznih vrst odpadkov,
– prevzemnih mestih posameznih vrst odpadkov,
– pogojih za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
– prevzetih količinah posameznih vrst odpadkov,
– ravnanju s prevzetimi odpadki,
– načinu dobave, zamenjave in čiščenja embalaže za zbiranje odpadkov ter urejanja in vzdrževanja zbiralnic ločenih frakcij,
– delu z javnostjo pri izvajanju javne službe,
– zagotavljanju drugih storitev, potrebnih za nemoteno izvajanje javne službe,
– stroških in virih financiranja investicijskih stroškov za izvedbo letnega programa,
– vse druge podatke v skladu s predpisi.
Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Idrija pripravi izvajalec javne službe in ga posreduje občini najkasneje do 31. oktobra za naslednje leto. Pristojni organ občine potrdi letni program najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
Prvi letni program ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Idrija pripravi izvajalec javne službe in ga posreduje občini najkasneje v 30 dneh od poziva občine. Občinski svet potrdi letni program v 60 dneh od dneva predložitve.

Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) na predlog župana. Na zahtevo župana pripravi osnutek pravilnika izvajalec javne službe v roku, kot izhaja iz zahteve župana.
Tehnični pravilnik obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– način določitve števila prevozov odpadkov,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– standardizacijo predpisane embalaže za zbiranje odpadkov, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine embalaže potrebne posameznemu povzročitelju ali skupini povzročiteljev,
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanke odpadkov in pogoje njihove uporabe,
– minimalni standard opreme zbiralnic (vrsta in število embalaže za zbiranje odpadkov, vzdrževanje embalaže za zbiranje odpadkov …),
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest in katastra zbiralnic ločenih frakcij,
– podrobnejšo vsebino registra uporabnikov in registra zbirnega centra,
– druge pogoje, merila, in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti zbiranje odpadkov na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo ločene in nevarne frakcije ter druge vrste odpadkov, ki jih je možno predelati in/ali uporabiti.
Izvajalec javne službe mora za izločanje ločenih frakcij zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih,
– ločeno zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij,
– ločeno zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih,
– razvrščanje zbranih ločenih frakcij v sortirnici.
Izvajalec javne službe mora za izločanje nevarnih frakcij zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij,
– ločeno zbiranje in prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
Izvajalec javne službe mora za izločanje drugih vrst odpadkov zagotoviti:
– ločeno zbiranje in prevzemanje drugih odpadkov na prevzemnih mestih,
– ločeno zbiranje in prevzemanje drugih odpadkov v zbirnih centrih.

Kuhinjski odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev, se morajo zbirati ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto je isto kot za mešane komunalne odpadke.
Za kuhinjske odpadke je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja z gostoto poselitve več kot 5 prebivalcev na hektar.
Na območjih, kjer izvajalec javne službe ne zagotavlja rednega odvzema kuhinjskih odpadkov, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih kuhinjskih odpadkov v hišnem kompostniku.
Izvajalec javne službe spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne kuhinjske odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem kuhinjskih odpadkov, če imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov.

V okviru javne službe mora biti v vsakem naselju ne glede na število prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu zagotovljeno tudi prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih. Prevzemna mesta za kosovne odpadke so praviloma enaka prevzemnim mestom za mešane komunalne odpadke.
V okviru prevzema kosovnih odpadkov mora biti zagotovljeno tudi prevzemanje opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevoz odpadkov od prevzemnih mest (prevzemna mesta za mešane komunalne odpadke, kuhinjske odpadke in kosovne odpadke; zbiralnice ločenih frakcij, zbirni center, lokacije prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico, zbiralnica nevarnih frakcij) do mest njihove obdelave.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti obdelavo prevzetih odpadkov na način in pod pogoji, da jih obdela sam ali odda predelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov.
Pri obdelavi ali oddaji odpadkov v obdelavo mora izvajalec javne službe upoštevati, da:
– ima predelava odpadkov prednost pred njihovim odstranjevanjem,
– ima priprava odpadkov za ponovno uporabo prednost pred recikliranjem in drugimi načini predelave,
– imata sežig ali sosežig odpadkov z energetsko izrabo prednost pred drugimi načini predelave, če sta za okolje manj obremenjujoča od drugih postopkov predelave,
– da je potrebno odpadke, za katere ni mogoče zagotoviti predelave, odstraniti, pri čemer je odlaganje najslabša možnost, zato je dovoljeno odlaganje samo obdelanih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Izvajalec javne službe mora obdelavo odpadkov zagotoviti v okviru postopkov predelave odpadkov (postopki R) in odstranjevanja odpadkov (postopki D) na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec javne službe zagotoviti naslednje storitve:
– izdelava letnih in dolgoročnih programov ravnanja z odpadki,
– obračun storitev javne službe njihovim uporabnikom,
– vodenje evidenc o odpadkih in ravnanju z njimi,
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim službam ter objavljanje podatkov,
– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov storitev o posameznih aktivnostih izvajanja javne službe.

Za kvalitetno in nemoteno izvajanje javne službe mora občina zagotoviti:
– prostor za postavitev zbiralnic ločenih frakcij in prostor za prevzemanje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij,
– prostor za zbirni center in opremo zbirnega centra,
– prostor za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje odpadkov, v kolikor ga v skladu z dogovorom ne zagotavlja izvajalec javne službe,
– dovozne poti do mest prevzemanja odpadkov ter prevoz teh odpadkov na svojem območju in
– nadzor nad izvajanjem javne službe.

Izvajalec javne službe ima naslednje obveznosti in pravice:
– rednega, trajnega, neprekinjenega in strokovnega izvajanja vseh storitev javne službe,
– v sodelovanju z občino skrbeti za načrtovanje, razvoj in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi potrebnimi za izvajanje javne službe,
– pripraviti osnutek tehničnega pravilnika,
– pripravljati program dela po 10. členu tega odloka,
– voditi katastre zbirnih in prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij, kot je določeno s tem odlokom ali po posameznem pisnem zahtevku občine,
– voditi register uporabnikov javne službe, kot je določeno s tem odlokom,
– voditi register zbirnega centra, kot je to določeno s tem odlokom,
– voditi vse katastre v obliki elektronske baze podatkov, ki morajo biti občini ves čas dostopne,
– voditi katastre skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema,
– voditi podatkovne baze za obračun storitev javne službe,
– pripravljati letna poročila o izvajanju javne službe do 31. marca za preteklo leto.
Glede oskrbovalnih standardov, vrste embalaže za zbiranje odpadkov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov se mora izvajalec javne službe ravnati po tem odloku in predpisih, ki urejajo javno službo.

Evidenco o tipih, barvah, volumnih in številu embalaže za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih, vodi izvajalec javne službe v katastru zbirnih in prevzemnih mest, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu.

Za čas do prevzema odpadkov morajo povzročitelji zagotoviti, da je embalaža za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah, in tako, da povzročitelji, ki v objektu prebivajo ali v njem izvajajo dejavnost, neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v embalažo za zbiranje odpadkov.

Zbirno mesto je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja, lastnika ali upravnika objekta, v katerem odpadki nastajajo, v kolikor pa to iz objektivnih razlogov ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli namestitev embalaže za zbiranje odpadkov na javni površini, če iz vloge povzročitelja izhaja, da ob tem objektu ni primernih drugih površin ter da namestitev embalaže za zbiranje odpadkov v tem objektu ni možna.

Povzročitelji morajo zagotoviti, da je embalaža za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven embalaže za zbiranje, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca javne službe določen za njihov prevzem.

Zbirna in prevzemna mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov, se načrtujejo z upoštevanjem določb tega odloka.

Za urejenost in čistočo zbirnih mest skrbijo povzročitelji.
Predpisana embalaža za zbiranje odpadkov ne sme biti napolnjena tako, da se ne da zapreti.
Zbirno in prevzemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.

Vsak nov uporabnik se mora v 30-ih dneh od začetka uporabe storitev javne službe javiti izvajalcu javne službe.
Vsak nov uporabnik storitev prejme od izvajalca javne službe, v skladu s potrebami in v dogovoru z njim, potrebno embalažo za zbiranje teh odpadkov.

Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova embalaža za zbiranje odpadkov, morajo le-te odložiti v dodatno embalažo (najmanj v namensko predpisano vrečo) za zbiranje odpadkov ter jo postaviti poleg predpisane embalaže za zbiranje odpadkov ali pa jih prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje.

Izvajalec javne službe prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki zagotavljajo praznjenje embalaže za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihov prevoz in razlaganje brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitja odpadkov.
Če pride pri prevzemanju odpadkov do onesnaženja prevzemnega mesta oziroma mesta praznjenja embalaže za zbiranje odpadkov in nalaganja odpadkov ali njihove okolice, mora izvajalec javne službe na svoje stroške zagotoviti odstranitev teh odpadkov ter očistiti onesnažene površine.
Če izvajalec javne službe pri prevzemanju odpadkov poškoduje embalažo za zbiranje odpadkov, jo mora na svoje stroške popraviti oziroma uporabniku zagotoviti drugo embalažo za zbiranje odpadkov.
V primeru, da embalažo za zbiranje odpadkov poškoduje povzročitelj, je dolžan poravnati strošek popravila ali zamenjave embalaže za zbiranje odpadkov.

Podatke o uporabnikih vodi izvajalec javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (v nadaljevanju: register uporabnikov).
Register uporabnikov vsebuje naslednje podatke: ime, priimek, naslov nosilca gospodinjstva, število članov gospodinjstva, ki so uporabniki ter tip in velikost embalaže za zbiranje odpadkov oziroma prepuščanje na prevzemnih mestih.

Podatki v registru uporabnikov se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila uporabnika,
– ugotovitev izvajalca javne službe glede na uradni vir podatkov iz CRP (centralni register prebivalstva) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju,
– ugotovitev nadzornih organov občine.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov v registru uporabnikov na vlogo uporabnika potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v registru uporabnikov.

Prevzemno mesto odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov določi izvajalec javne službe najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe z vpisom uporabnika v register uporabnikov in kataster zbirnih in prevzemnih mest.

Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s posebnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah.
Prevzemno mesto za odpadke je lahko tudi zbirno mesto in sme biti oddaljeno od mesta praznjenja zabojnikov največ 15 m.
Prevzemno mesto za odpadke je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljavcev objektov, v katerem nastajajo odpadki, kolikor pa to iz objektivnih razlogov ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev prevzemnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo objektivni razlogi.
Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov praviloma ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir.

Dovozna pot do prevzemnega mesta odpadkov mora biti primerna za dostop s posebnim vozilom in mora prenesti osne obremenitve posebnega komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste.
Slepa cesta, ob robu katere so prevzemna mesta za odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti urejeno tako, da je obračanje posebnih vozil povsem nemoteno in neovirano.

Izvajalec javne službe prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga povzročitelju posredujejo najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.
Koledar odvozov se objavi na krajevno običajen način in internetni strani izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od letnega koledarja odvozov zgolj v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil, vendar pa mora povzročitelje v najkrajšem možnem času na krajevno običajen način obvestiti o razlogih opustitve odvoza ter o novih terminih odvoza odpadkov.

V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za posebna vozila izvajalca javne službe, si mora uporabnik v dogovoru z izvajalcem javne službe o razlogih opustitve odvoza zagotoviti ustrezno število namenskih označenih vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.

Izvajalec javne službe mora ugotavljati nepravilno uporabo embalaže za zbiranje posameznih vrst odpadkov.
Izvajalec javne službe ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene embalaže, če je odložena poleg ali na že napolnjeno embalažo za zbiranje odpadkov, ki jo povzročiteljem nudi izvajalec javne službe.
Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene embalaže za določeno vrsto odpadka (mešani komunalni odpadki ali biološko razgradljivi odpadki), si je povzročitelj dolžan zagotoviti namenske označene vrečke.

Na prevzemnih mestih izvajalec javne službe prevzema odpadke iz klasifikacijskega seznama odpadkov, predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki in se za vsako koledarsko leto podrobneje določijo v letnem programu.

Zbiralnice ločenih frakcij, v katerih povzročitelji prepuščajo ločene frakcije in odpadno embalažo, morajo biti na posameznem območju občine postavljene sorazmerno gostoti poselitve na tem območju.
Zbiralnice ločenih frakcij so namenjene za prepuščanje ločenih frakcij in odpadne embalaže, ki nastajajo v gospodinjstvih.

Lokacije zbiralnic ločenih frakcij, vrste ločenih frakcij in odpadne embalaže, ki jih prevzema izvajalec javne službe v posameznih zbiralnicah ter embalaže za zbiranje v posameznih zbiralnicah ločenih frakcij (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec javne službe v katastru zbiralnic ločenih frakcij, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu.
Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določita v dogovoru občina in izvajalec javne službe.

Občina mora zagotoviti, da so zbiralnice ločenih frakcij na lokacijah, ki omogočajo nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje ločenih frakcij in odpadne embalaže, prav tako pa tudi posebnim vozilom izvajalca javne službe za njihovo prevzemanje ter prevoz.

Ločene frakcije in odpadna embalaža, ki nastajajo v objektu, v katerem se izvaja proizvodna ali storitvena dejavnost, se prepuščajo izvajalcu javne službe v embalaži za zbiranje odpadkov, ki jo zagotovijo povzročitelji, lastniki ali upravljavci teh objektov sami oziroma je to predmet posebne pogodbe, ki jo morajo povzročitelji iz tega člena, skleniti z izvajalcem javne službe.
Upravljalci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih nabaviti, postaviti koše za odpadke oziroma tipizirane in primerne embalaže za zbiranje in prevzem odpadkov.
Več izvajalcev proizvodne ali storitvene dejavnosti v isti stavbi ali v sosednjih stavbah lahko uredi skupno zbiranje ločenih frakcij in odpadne embalaže v prostorih ali površinah enega od njih.

Izvajalec javne službe mora zbiralnice ločenih frakcij vzdrževati tako, da:
– povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste ločenih frakcij in odpadne embalaže lahko odložijo v zbiralnici ločenih frakcij,
– se ločene frakcije prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi,
– na njihovih lokacijah ne prihaja do onesnaževanja okolja,
– po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, zbiralnico in embalažo za zbiranje odpadkov na njej ustrezno očisti.

Občina zagotavlja zbiranje odpadkov v zbirnem centru.
Občina mora zagotoviti, da je zbirni center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, ki jih lahko prepustijo, prav tako pa tudi dovoz posebnim vozilom izvajalca javne službe za njihovo prevzemanje ter prevoz.
Zbirni center mora biti opremljen za ločeno zbiranje:
– papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačil,
– tekstila,
– jedilnega olja in maščob,
– barv, črnila, lepil in smol, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergentov, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterij in akumulatorjev, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki,
– električne in elektronske opreme, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
– in kosovnih odpadkov.

Vrste odpadkov, ki jih prevzema izvajalec javne službe v zbirnem centru ter vrsto embalaž za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec javne službe v registru zbirnega centra, za posamezno koledarsko leto pa se določijo v letnem programu.

Izvajalec javne službe mora zbirni center vzdrževati tako, da:
– povzročitelji lahko nedvoumno ugotovijo, katere vrste odpadkov lahko odložijo v zbirnem centru,
– se odpadki prepuščajo in začasno hranijo tako, da je možna njihova ponovna uporaba in obdelava, skladno s predpisi,
– na njegovi lokaciji ne prihaja do onesnaževanja okolja,
– sta zbirni center in embalaža za zbiranje odpadkov v njem redno čiščena in vzdrževana.

Prevzemna mesta nevarnih frakcij s premično zbiralnico morajo biti na dostopnih in vidnih lokacijah za uporabnike ter za posebno vozilo izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe mora prevoz nevarnih frakcij opravljati skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.

Izvajalec javne službe prevzema nevarne frakcije s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov in ga povzročitelji prejmejo najkasneje do 31. decembra za naslednje leto.

Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse lastnike, uporabnike ali upravljalce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki.

Povzročitelji ravnajo z odpadki tako, da iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzročajo, izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu javne službe čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da jim ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov.

Povzročitelji morajo:
– pri ravnanju z odpadki upoštevati predpise in navodila Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, ter navodila izvajalca javne službe,
– nastale odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v embalažo za zbiranje, ki je v skladu z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
– prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v embalaži za zbiranje odpadkov ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno v skladu z letnim programom,
– prepuščati odpadke izvajalcu javne službe na prevzemna mesta v terminih, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov za prevzemanje posameznih vrst odpadkov,
– prepuščati ločene frakcije in odpadno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru v času njegovega obratovanja,
– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v času njenega obratovanja,
– hraniti odpadke na zbirnem mestu, vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu javne službe varno in neškodljivo za ljudi in okolje,
– v primeru potreb sami zamenjati embalažo za zbiranje odpadkov,
– v primeru drugih sprememb le-te pravočasno sporočiti izvajalcu javne službe,
– redno plačevati storitve javne službe.

Povzročitelji ne smejo:
– pri zbiranju odpadkov le-teh mešati, da jih več ni možno izločevati za namene ponovne uporabe oziroma predelave,
– mešati nevarnih frakcij z drugimi vrstami odpadkov ali mešati posameznih vrst nevarnih frakcij med seboj,
– prepuščati ločenih frakcij, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami,
– prepuščati odpadkov v embalaži za zbiranje odpadkov, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje,
– pisati ali lepiti plakatov na embalažo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničevati.
V embalažo za zbiranje odpadkov je prepovedano odložiti, zliti ali postaviti:
– nevarne frakcije, klavniške odpadke,
– odpadni gradbeni material in kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in pepel,
– kosovne odpadke,
– odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka.

Povzročitelji morajo zagotoviti, da:
– so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa (najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza),
– embalažo za zbiranje odpadkov po praznjenju vrnejo in namestijo nazaj na zbirno mesto,
– so pokrovi embalaže za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu,
– odpadki, ki se zbirajo v embalaži za zbiranje odpadkov, niso odloženi ob embalaži za zbiranje odpadkov,
– je omogočen dovoz izvajalcu javne službe do prevzemnega mesta tudi v zimskem času.

Opustitev uporabe storitev javne službe, kot je kopičenje odpadkov, njihov sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje teh odpadkov, je prepovedano.
Povzročitelj, ki odpadke kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotovi predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
Če povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe službe nadzora občine.
Če povzročitelja iz drugega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec javne službe na stroške lastnika zemljišča, s katerega se z odločbo službe nadzora občine, odredi odstranitev odpadkov.
Če povzročitelj odpadkov odlaga v embalažo za zbiranje kuhinjskih odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predelati, izvajalec javne službe takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih komunalnih odpadov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu javne službe plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), ter dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe to ugotovitev posreduje službi nadzora občine.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih, morajo za čas trajanja prireditve zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s tipsko embalažo za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali.
Najkasneje 6 ur po končani prireditvi morajo organizatorji javne prireditve na svoje stroške prireditveni prostor očistiti in zagotoviti, da izvajalec javne službe proti plačilu prevzame zbrane odpadke.

Viri financiranja javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe;
– sredstva občinskega proračuna;
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
– sredstva izvajalca javne službe;
– druga sredstva, namenjena za javno službo.

Stroške zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov.
Obračun ravnanja z odpadki za povzročitelja je mesečen.

Cena storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, se oblikuje ločeno za:
1. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov:
– zbiranje in prevoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in prevoz biološko razgradljivih odpadkov,
– zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov.
2. Obdelavo komunalnih odpadkov:
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališču,
– obdelava biološko razgradljivih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih,
– obdelava drugih frakcij komunalnih odpadkov.
3. Prevoz preostankov po obdelavi komunalnih odpadkov na regijsko odlagališče.
4. Odlaganje preostanka komunalnih odpadkov po obdelavi.
Cena storitve javne službe odlaganja preostankov komunalnih odpadkov lahko vsebuje tudi upravičene bonitete ali odškodnine do 10%, ki se obravnavajo kot neposreden strošek, če to določa zakon ali drug predpis.

Cene storitev javne službe so določene s tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet in v katerem se cene določijo v skladu s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Obračunske osnove za posamezne vrste storitev pripravi izvajalec javne službe.

Povzročitelji so dolžni izvajalcu javne službe posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki (naslov, število povzročiteljev, dejavnost, velikost embalaže za zbiranje odpadkov) ter izvajalca javne službe sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov.
Če povzročitelji v roku 30 dni od nastale spremembe izvajalcu javne službe ne sporočijo potrebnih podatkov, izvajalec javne službe pridobi podatek iz razpoložljivih uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec javne službe določi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja v primeru potrjenega suma bremenijo povzročitelja.
Obveznost plačila stroškov za ravnanje s komunalnimi odpadki nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec javne službe opravljati storitve na njihovem območju oziroma, ko se uporabniki storitev vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.

Gospodarska javna infrastruktura javne službe so objekti in naprave za zbiranje, obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov: zbiralnica ločenih frakcij, objekti in naprave zbirnih centrov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih odpadkov in odlagališče nenevarnih odpadkov ter drugi objekti in naprave za izvajanje te javne službe.
Premoženje iz prejšnjega odstavka je last Občine Idrija.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti naslednjo opremo:
– vozila za prevzemanje in prevoz odpadkov,
– vozilo (premično zbiralnico) za prevzemanje in prevoz nevarnih frakcij,
– embalažo za zbiranje odpadkov na prevzemnih mestih in v zbiralnicah ločenih frakcij.
Kolikor izvajalec javne službe sam zagotavlja predelavo in/ali odstranjevanje odpadkov, mora zagotoviti potrebno opremo.

Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja Občina Idrija. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Izvajalec javne službe mora občini omogočiti nadzor, pregled objektov in naprav javne službe ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti izvajalca javne službe in tretjih oseb in praviloma v rednem poslovnem času. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom občine.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca javne službe in občine oziroma pooblaščenec občine.
Če pristojni organ občine ugotovi, da izvajalec javne službe ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz tega odloka, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali v zavarovanje izpolnitve obveznosti vnovči menico ali bančno garancijo, če je to glede na obliko izvajanja javne službe mogoče.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih prepisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– v nujnih primerih, ko bi bilo ogroženo zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
– nadzorovati izvajanje prepisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki,
– pregledovati objekte, naprave, materiale, ter poslovanje in dokumentacijo v skladu z zakonom in javno službo po tem odloku,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka,
– od odgovorne osebe izvajalca javne službe zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva,
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.

Varstvo pravic uporabnikov se zagotavlja zlasti z:
– možnostjo vložitve pritožbe na župana občine zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil,
– možnostjo vložitve ugovora na svet uporabnikov občine zaradi odločitev, dejanj ali opustitev izvajalca javne službe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to javno službo,
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov,
– drugimi predpisi.

Z globo 5.000,00 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
– javne službe ne zagotavlja na celotnem območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe, tako da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem (prvi odstavek 7. člena),
– določene storitve javne službe izvaja s podizvajalcem brez soglasja občine (drugi odstavek 7. člena),
– ne zagotovi zbiranja odpadkov na način, da se iz celotnega snovnega toka odpadkov izločajo ločene in nevarne frakcije ter druge vrste odpadkov, ki jih je možno predelati in/ali uporabiti (13. člen),
– ne zagotovi prevzema kosovnih odpadkov vsaj enkrat letno (15. člen),
– ne zagotavlja prevoza odpadkov od prevzemnih mest do mest njihove obdelave (16. člen),
– ne zagotovi obdelave prevzetih odpadkov, na način in pod pogoji, da jih obdela sam ali odda predelovalcu oziroma odstranjevalcu odpadkov (prvi odstavek 17. člena),
– pri obdelavi ali oddaji odpadkov v obdelavo ne upošteva prioritet, ki so določene v drugem odstavku 17. člena odloka,
– ne zagotovi obdelave odpadkov v okviru postopkov predelave in odstranjevanja odpadkov, na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki (18. člen),
– za nemoteno izvajanje javne službe ne zagotovi dodatnih storitev, ki so določene v 19. členu odloka,
– prevzema in prevaža odpadke s posebnimi vozili in opremo, ki ne zagotavlja praznjenja embalaže za zbiranje odpadkov, nalaganje odpadkov, njihovega prevoza in razlaganja brez prahu, čezmernega hrupa ter raztresanja oziroma razlitij odpadkov (prvi odstavek 30. člena),
– ne zagotovi odstranitve odpadkov ter ne očisti onesnažene površine, kadar jih onesnaži pri prevzemanju odpadkov (drugi odstavek 30. člen),
– ne popravi ali ne zagotovi druge embalaže za zbiranje odpadkov, kadar pride pri prevzemanju odpadkov do ugotovljene poškodbe (tretji odstavek 30. člena),
– ne vodi podatkov o uporabnikih storitev javne službe v registru uporabnikov storitev javne službe (31. člen),
– ob vsaki spremembi podatkov registru ne potrdi uporabniku vpisa teh sprememb v register in ne uskladi prevzemanja odpadkov ter obračuna storitev javne službe s spremembami najkasneje mesec dni po vpisu sprememb v register (32. člen),
– ne določi prevzemnega mesta odpadkov za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov, najkasneje ob začetku uporabe storitev javne službe, z vpisom uporabnika v register uporabnikov (33. člen),
– ne prevzema odpadkov na prevzemnih mestih v dneh, ki so za vsako posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov (36. člen),
– zaradi izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim koledarjem odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj 1 dan prej ali isti dan oziroma odvisno od dogodka) ne obvesti povzročiteljev, na krajevno običajni način (37. člen),
– ne ugotavlja nepravilne uporabe embalaže za zbiranje posameznih vrst odpadkov (39. člen),
– lokacij zbiralnic ločenih frakcij, vrste ločenih frakcij in odpadne embalaže, ki jih prevzema v posameznih zbiralnicah ter embalaže za zbiranje v posameznih zbiralnicah ločenih frakcij ne vodi v katastru zbiralnic ločenih frakcij (42. člen),
– ne sodeluje z občino pri določanju lokacij zbiralnic ločenih frakcij (42. člen),
– ne vzdržuje zbiralnic ločenih frakcij, kot to določa 45. člen,
– ne vodi registra zbirnega centa, v katerem so določene vrste odpadkov, ki jih prevzema v zbirnem centru ter embalaža za njihovo zbiranje (47. člen),
– ne vzdržuje zbiralnega centra, kot to določa 48. člen,
– ne zagotavlja zbiranja nevarnih frakcij v zbiralnici ločenih frakcij in s premično zbiralnico (49. člen),
– ne opravlja prevoza nevarnih frakcij skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi (50. člen),
– ne prevzema nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij v dneh, ki so določeni z letnim koledarjem odvozov (51. člen),
– ne pripravi obračunske osnove za tarifni pravilnik iz 62. člena,
– ne izvaja obračuna storitev javne službe na podlagi določb od 59. do 62. člena,
– ne zagotovi opreme za izvajanje javne službe, kot to določa 65. člen.
Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe, če izvajalec javne službe ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavek tega člena.

Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– za čas do prevzema odpadkov ne zagotovi, da je embalaža za zbiranje odpadkov nameščena na zbirnem mestu v ali ob objektu, vendar ne na javnih površinah, in tako, da povzročitelji, ki v objektu prebivajo ali v njem izvajajo dejavnost neovirano zbirajo odpadke ter jih odlagajo v embalažo za zbiranje odpadkov (23. člen),
– ne zagotovi, da je embalaža za zbiranje odpadkov ali odpadki, ki se zbirajo izven embalaže za zbiranje, na prevzemnem mestu samo v času, ki je s koledarjem odvozov odpadkov ali drugim naznanilom občine ali izvajalca javne službe določen za njihov prevzem (25. člen),
– ne skrbi za urejenost in čistočo zbirnih mest ter skupnih zbirno-prevzemni mest (27. člen),
– ima občasno več odpadkov, kot dopušča njegova embalaža za zbiranje odpadkov in jih ne odloži v dodatno embalažo za zbiranje odpadkov ali pa prepusti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje (29. člen),
– ne zagotovi ustreznega števila vrečk za zbiranje posameznih vrst odpadkov in jih na dan prevzemanja ne dostavi na prevzemno mesto, kadar cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca javne službe (38. člen),
– ne ravna tako, da iz celotnega snovnega toka odpadkov, ki jih povzroči izloči in ločeno prepusti izvajalcu javne službe čim več ločenih frakcij, nevarnih frakcij in drugih vrst komunalnih odpadkov, da mu ostane čim manj mešanih komunalnih odpadkov (53. člen),
– pri ravnanju z odpadki ne upošteva prepisov in navodil Republike Slovenije ter občine, ki urejajo področje ravnanja z odpadki ter navodil izvajalca javne službe (prva alinea prvega odstavka 54. člena),
– nastalih odpadkov ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter jih ne odlaga v embalažo za zbiranje, ki je v skladu z letnim programom namenjena za prevzemanje posameznih vrst odpadkov (druga alinea prvega odstavka 54. člena),
– ne prepušča ločenih frakcij in odpadne embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (peta alinea prvega odstavka 54. člena),
– ne prepušča nevarnih frakcij pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij, v času njenega obratovanja (šesta alinea prvega odstavka 54. člena),
– ne hrani odpadkov na zbirnem mestu do prevzema izvajalca javne službe, na varen in neškodljiv način za ljudi in okolje (sedma alinea prvega odstavka 54. člena),
– v primeru potreb sam ne zamenja embalaže za zbiranje odpadkov (osma alinea 54. člena),
– v primeru drugih sprememb le-teh pravočasno ne sporoči izvajalcu javne službe (deveta alinea prvega odstavka 54. člena),
– pri zbiranju odpadke meša, da jih ni več možno izločevati za namene uporabe oziroma predelavo (prva alinea 55. člena),
– meša nevarne frakcije z drugimi vrstami odpadkov ali meša posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj (druga alinea 55. člena),
– prepušča ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali so pomešane z nevarnimi frakcijami (tretja alinea 55. člena),
– prepušča odpadke v embalaži, ki ni namenjena za njihovo zbiranje in prepuščanje (četrta alinea 55. člena),
– piše ali lepi plakate na embalažo za zbiranje odpadkov ali jih namerno uničuje (peta alinea 55. člena),
– v embalažo za zbiranje odpadkov odlaga, zliva ali postavlja nevarne frakcije, klavniške odpadke, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in prepel, kosovne odpadke in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadka (drugi odstavek 55. člena),
– ne zagotovi, da so odpadki na dan prevzemanja na prevzemnih mestih še pred začetkom delovnega časa, najpozneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza (prva alinea 56. člena),
– embalaže za zbiranje odpadkov po praznjenju ne vrne in namesti nazaj na zbirno mesto (druga alinea 56. člena),
– ne zagotovi, da so pokrovi embalaže za zbiranje odpadkov popolnoma zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na zbirnem ali prevzemnem mestu (tretja alinea 56. člena),
– odpadke odloži ob embalažo za zbiranje odpadkov (četrta alinea 56. člena),
– izvajalcu javne službe v zimskem času ne omogoči dovoza do prevzemnega mesta (peta alinea 56. člena),
– opusti uporabo storitev javne službe in odpadke kopiči, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjena za odstranjevanje teh odpadkov (prvi odstavek 57. člena),
– za odpadke, ki jih kopiči, sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju teh odpadkov, ne zagotovi predelave ali odstranitve v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki (drugi odstavek 57. člena),
– izvajalcu javne službe ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe (naslov, število povzročiteljev, dejavnost, velikost zabojnikov) ter izvajalca javne službe sproti ne obvešča o vseh spremembah teh podatkov (63. člen).
Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna osebna pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot lastnik, uporabnik ali upravljalec stavbe ne uporablja storitev javne službe, ki je obvezna za vse lastnike, uporabnike ali upravljalce vsake stavbe, ki je na območju občine in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče ali se v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki (52. člen).
Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravna osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek kaznuje organizator kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, če:
– za čas trajanja prireditve ne zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi z embalažo za zbiranje tistih odpadkov, za katere se pričakuje, da bodo nastali (prvi odstavek 58. člena),
– v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje 6 ur po končani prireditvi na svoje stroške ne očisti prireditvenega prostora in ne zagotovi, da izvajalec javne službe proti plačilu prevzame zbrane odpadke (drugi odstavek 58. člena).
Z globo 400,00 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo organizatorja iz prvega odstavka tega člena.

Komunala d.o.o., Carla Jakoba 4, Idrija, začasno izvaja javno službo v Občini Idrija v dosedanjem obsegu do ureditve izvajanja te javne službe po tem odloku.

Predlog tehničnega pravilnika iz 12. člena tega odloka in predlog tarifnega pravilnika iz 62. člena tega odloka pripravi izvajalec javne službe najkasneje v roku šestih mesecev od veljavnosti tega odloka, občinski svet pa ju mora sprejeti najkasneje v roku enega leta od veljavnosti tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 118/05).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.