Na podlagi 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 27/08 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08), 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07), Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 71/07), 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 01/01, 33/01, 135/04, 52/06) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Idrija na 17. redni seji dne 12. 2. 2009 sprejel

Ta odlok na celotnem območju Občine Idrija (v nadaljevanju: občina) ureja pogoje in načine izvajanja javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo storitev javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– omrežja, naprave in objekte gospodarske javne infrastrukture,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– obračun storitev javne službe,
– industrijske odpadne vode,
– padavinske vode,
– prekinitve odvajanja in čiščenja,
– varstvo uporabnikov,
– vire financiranja javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Ta odlok ureja tudi:
– upravljanje, vzdrževanje in najem omrežij, naprav in objektov gospodarske javne infrastrukture,
– načrtovanje in gradnjo manjkajoče javne kanalizacije,
– pogoje za priključevanje na javno kanalizacijo,
– uporabo javne kanalizacije,
– odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod v javno kanalizacijo,
– merjenje kakovosti in količin odpadne vode,
– odmera in obračun storitev javne službe,
– postopke zoper kršitelje odloka,
– druge zadeve, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Občina Idrija skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja ugotavlja, da obstaja javni interes za zagotavljanje materialnih javnih dobrin, katerih trajno in nemoteno proizvajanje se zagotavlja v okviru izvajanja storitev javne službe ter s tem povezano izgradnjo manjkajočih čistilnih naprav in dela omrežja javne kanalizacije, ki so akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet javne službe.

Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda.
2. Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
3. Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
4. Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
5. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
6. Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
7. Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo, ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče postaviti.
8. Priključitev je spojitev kanalizacijskega priključka na revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju.
9. Priključni jašek je revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja, kjer se kanalizacijski priključek spoji z javnim kanalizacijskim omrežjem in je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Priključni jašek mora biti, kolikor je to mogoče, postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino.
10. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
11. Ponikanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla, brez namena gnojenja prek ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda.
12. Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
13. Nevarne snovi v odpadni vodi so nevarne snovi v odpadni vodi, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
14. Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava iz predpisa, ki ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih naprav.
15. Pristojni organ je služba občine uprave, stvarno pristojna za gospodarske javne službe.
16. Tehnični pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
17. Tarifni pravilnik je akt, ki ureja vrednost posamezne storitve v točkah.
18. Greznica je objekt grajen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
19. Nepretočna greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
20. Obstoječa greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
21. Koncedent: je Občina Idrija.
22. Koncesionar: je fizična ali pravna oseba oziroma skupina več fizičnih ali pravnih oseb, ki izvaja javno službo na podlagi podeljene koncesije po tem odloku in bo izbran na javnem razpisu.
23. Uporabnik: je pravna, fizična ali druga oseba, ki je priključena in/ali uporablja javno kanalizacijo, greznice ali male komunalne čistilne naprave v Občini Idrija.
24. Javno-zasebno partnerstvo: je javno-naročniško ali koncesijsko razmerje po tem odloku.
25. Izvajalec javne službe: je fizična ali pravna oseba oziroma več fizičnih ali pravnih oseb, ki v skladu s predpisom občine izvaja javno službo.
26. Javna služba: je obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, kot je urejena v predpisih in v tem aktu.
27. Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi.
28. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije se zaključi v mali čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja storitev javne službe, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.

Občina Idrija zagotavlja izvajanje javne službe po tem odloku na celotnem območju Občine Idrija v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju,
– v režijskem obratu,
– v javnem gospodarskem zavodu,
– s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.

Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh ali iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.

V okviru storitev javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
– prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitve in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alinee v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in izvajanje drugih nalog, ki jih skladno s predpisi zajema izvajanje te javne službe.

Izvajalec javne službe poleg nalog, ki jih določa Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru javne službe, izvaja še naslednje naloge:
– skrb za razvoj in izgradnjo manjkajoče javne kanalizacije,
– svetovanje uporabnikom in nadzor nad izvajanjem odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod pri uporabnikih,
– nadzor nad uporabniki v zvezi z izvajanjem priključitev na javno kanalizacijo,
– na podlagi posebnega naročila opraviti nujna in nepredvidena vzdrževalna dela in storitve, čeprav niso zajeta v programu dela,
– obračun storitev javne službe ter drugih dajatev določenih s predpisi in tem odlokom.

Predmet javne službe je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javne službe.
Občina Idrija podeli javno pooblastilo izvajalcu javne službe praviloma z upravno odločbo ob izbiri izvajalca, izjemoma pa tudi med trajanjem izvajanja javne službe.
Izvajalec javne službe pri izvrševanju javnega pooblastila, s katerim odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, ravna po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
Izgradnja nove javne kanalizacije se praviloma izvaja ločeno za komunalno odpadno vodo (t. i. odpadna javna kanalizacija) in za padavinsko odpadno vodo (t. i. padavinska javna kanalizacija).

Upravljavec javne kanalizacije je Občina Idrija.
Upravljanje javne kanalizacije obsega naloge, ki so potrebne, da je javna kanalizacija ves čas v ustreznem obratovalnem stanju, ter trajno namenjena za obratovanje javne kanalizacije in izvajanje javne službe, in sicer:
– nadzor nad stanjem javne kanalizacije,
– vodenje evidenc o javni kanalizaciji,
– zagotavljanje, da izvajalec javne službe zavaruje javno kanalizacijo,
– zagotavljanje, da izvajalec javne službe redno vzdržuje javno kanalizacijo,
– zagotavljanje nujnih in nepredvidenih vzdrževalnih del in storitev, čeprav niso zajeta v programu dela,
– vse druge naloge skrbnega gospodarjenja s to infrastrukturo.

Občina Idrija zagotavlja vodenje zbirke podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster javne kanalizacije), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja, o komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah, in o kanalizacijskih priključkih.
Kataster javne kanalizacije se vodi skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in vsebino katastra javne infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture.
Izvajalec javne službe mora občini pripraviti vse potrebne strokovne podlage, evidence in podatke v elektronski obliki za uskladitev delno vzpostavljenega katastra in za vodenje katastra javne kanalizacije.
Kataster javne kanalizacije z vsemi zbirkami podatkov je last občine.
Kataster javne kanalizacije se vodi v obliki elektronske baze podatkov.

Vpogled v podatke katastra javne kanalizacije je javen.
Do podatkov katastra javne kanalizacije se dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, ki jih vodi in vzdržuje geodetska uprava na podlagi predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Izvajalec javne službe pripravi Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javni kanalizaciji in storitvah javne službe v Občini Idrija (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).
Tehnični pravilnik sprejme občinski svet.

Uporabnik storitev javne službe po tem odloku je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki stalno ali občasno odteka v javno kanalizacijo.
Uporabnik je praviloma lastnik objekta. V primeru, da lastnik s pogodbo obveznosti po tem odloku prenese na najemnika oziroma sopogodbenika, je z njima solidarno odgovoren.
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način določen v nadaljevanju tega odloka.

Javna kanalizacija je last Občine Idrija in se odda v najem izvajalcu javne službe.
Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka javna kanalizacija ali omrežje javne kanalizacije, oziroma na njih stojijo objekti ali naprave javne kanalizacije, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne v korist Občine Idrija ustanoviti ustrezne stvarne in obligacijske pravice.
V primeru, da lastnik nepremičnine iz prejšnjega odstavka tega člena ne ustanovi stvarnopravne pravice na nepremičnini, mora izvajalec javne službe o tem obvestiti Občino Idrija, ki prične razlastitveni postopek z odvzemom lastninske pravice ali z omejitvijo oziroma obremenitvijo lastninske pravice lastnika zemljišča v skladu z zakonom.
O javni koristi za izvedbo razlastitve, omejitve oziroma obremenitve lastninske pravice na nepremičninah lastnikov, ki ne ravnajo v skladu z določbo drugega odstavka tega člena odloča občinski svet.

Objekti in naprave javne kanalizacije, ki se oddajo v najem izvajalcu javne službe, so:
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– komunalne čistilne naprave so naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
– male čistilne naprave z zmogljivostjo od 50 do 2000 PE.
Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena morajo biti pred izročitvijo izvajalcu javne službe natančno popisani, popis pa je priloga pravne ureditve razmerja med občino in izvajalcem javne službe.

Objekti in naprave v lasti uporabnika so:
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami za predčiščenje v objektu ali izven njega,
– kanalizacijski priključek, ki poteka od objekta do priključnega mesta na javni kanalizaciji,
– obstoječe greznice in nepretočne greznice,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
– vodomeri na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
– merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju upravljavcev stavb ali lastnikov stavb.
Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo sami zagotoviti:
– izgradnjo naprav in objektov iz prvega odstavka tega člena,
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo,
– redno vzdrževanje greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo, greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav v skladu s predpisom.
Lastniki ali upravljavci objekta lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje navedenih objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe in druge pravne osebe, ki so registrirane za to dejavnost.
Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Za priključitev na javno kanalizacijo si mora uporabnik pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za kanalizacijski priključek, če je iz priložene projektne dokumentacije razvidno, da je kanalizacijski priključek projektiran skladno s tehničnim pravilnikom, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskega omrežja in če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da razmere ne dopuščajo novih priključitev, mora izvajalec javne službe uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi je priključitev možna.
Izvajalec javne službe je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje za priključitev, ko je poravnal vse obveznosti in predložil potrebno dokumentacijo.
Uporabnik je dolžan v roku 30-tih dni od pridobitve soglasja za priključitev skleniti pogodbo o izvajanju storitev z izvajalcem javne službe.

Izvajalec javne službe je ob izgradnji nove javne kanalizacije, ki omogoča priključitev novih uporabnikov, dolžan preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti potencialne nove uporabnike in lokalno skupnost o možnostih priključitve.
Na območju, kjer že obstaja ali se gradi javna kanalizacija, je priključitev na javno kanalizacijo ter sklenitev pogodbe o izvajanju storitev obvezna v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka oziroma od obvestila uporabnikom iz prvega odstavka tega člena.
Ne glede na določila prvega odstavka priključitev na javno kanalizacijo ni obvezna, če:
– uporabnik odvaja odpadno vodo v malo čistilno napravo, ki je bila zgrajena in predana v uporabo skladno s predpisi,
– bi bile tehnične rešitve kanalizacijskega priključka nesorazmerno drage, to so tiste, ko povprečni strošek priključitve preseže sto odstotkov.
V primerih po tretjem odstavku tega člena mora uporabnik urediti odvajanje odpadne vode z izgradnjo male čistilne naprave ali nepretočne greznice v skladu s predpisi.

Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznico.
Pred priključitvijo mora na svoje stroške greznico izprazniti, očistiti in uporabiti v druge namene ali zasuti.
Pogoje in navodila za opustitev in sanacijo greznic poda izvajalec javne službe na zahtevo uporabnika.

V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih voda, se mora izvajati dosledno ločeno priključevanje na omrežje odpadne javne kanalizacije in na omrežje padavinske javne kanalizacije.
Kanalizacijski priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Izvajalec javne službe po priključitvi na javno kanalizacijo lastnika objekta vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije. Če se kanalizacijsko omrežje zaključi s čistilno napravo, se lastnika objekta vpiše tudi v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.

Poseganje uporabnika v javno kanalizacijo, vključujoč tudi vplivno območje javne kanalizacije, je mogoče samo z dovoljenjem izvajalca javne službe ali občine.

Začasni priključek na javno kanalizacijo se izvede le za gradbišča, javne prireditve in začasne objekte in je mogoč pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječe javne kanalizacije.
Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca javne službe. K vlogi za pridobitev začasnega priključka mora biti priložen dokument, ki utemeljuje začasno potrebo.
Soglasje se izda za določeno dobo, ki je lahko največ dve leti.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasni priključek. Priključek objekta odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred rušitvijo. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidenc ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek.

Na območjih, kjer ni in tudi ne bo z občinskim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode omogočeno odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadne vode.
Odvajanje odpadnih vod na območjih brez javne kanalizacije se dovoli z:
– izgradnjo nepretočne greznice s praznjenjem;
– izgradnjo male čistilne naprave;
– navezavo na obstoječo malo čistilno napravo preko kanalizacije, ki nima statusa javne kanalizacije.
Padavinske vode ne smejo biti speljane v lastne objekte za čiščenje odpadne vode. Padavinske vode je potrebno speljati v naravne odvodnike, meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem v tla.
Obstoječe greznice, ki niso vodotesne, so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2017 oziroma do 31. 12. 2015, če je stavba na vodovarstvenem ali občutljivem območju in jih nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat ali z nepretočnimi greznicami.

Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda.
Uporabniki so dolžni omogočiti in dopustiti dostop do greznic in malih čistilnih naprav s specialnimi vozili.
Izvajalec javne službe izda potrdilo o praznjenju greznice ali male čistilne naprave, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
Vsebino greznic in malih čistilnih naprav se lahko odpelje izključno na napravo za prevzem in čiščenje blata.
V primeru, ko se ugotovi, da vsebina greznice in male čistilne naprave, ki je bila pripeljana na čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, izvajalec javne službe naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
Vsebino greznic, blato iz malih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
Izvajalec javne službe je dolžan voditi evidenco uporabnikov z greznicami in malimi čistilnimi napravami, na podlagi katere se pripravlja plan praznjenja. Dejanske termine praznjenja je izvajalec javne službe dolžan uskladiti z uporabnikom.

Uporabniki po tem odloku so dolžni redno plačevati storitve javne službe na podlagi izstavljenega računa izvajalca.
Cene storitev javne službe so določene s tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet in v katerem se cene določijo v skladu s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede uporabnik brez prehodnega očiščenja, je odškodninsko odgovoren za vse nastale posledice.
Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.

Meritve onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik.
Če za napravo ni predpisana pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, se v soglasju za kanalizacijski priključek določi obseg in pogostost meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode.
Izvajalec javne službe lahko v soglasju za kanalizacijski priključek določi uporabniku zgraditi kontrolno merilni jašek in opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne industrijske vode na stroške uporabnika.
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta izvajalcu javne službe dovoliti:
– dostop do merilnega mesta,
– odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode,
– redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.

Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj ob dogodku obvestiti izvajalca javne službe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Uporabnik je dolžan takoj, ko obstoji sum ali je izvedel za dogodke, ki imajo lahko za posledico spremembe kvalitete in količine odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe.
O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca javne službe najmanj enkrat letno do 31. marca tekočega leta za preteklo leto oziroma ob vsakem ugotovljenem odstopanju meritev.

Padavinsko vodo je potrebno praviloma odvajati neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla.
Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podlagi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin primerno zajeti in predhodno očistit.

Izvajalec javne službe na stroške uporabnika po predhodnem ustnem ali pisnem pozivu k odpravi vzroka za prekinitev, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato prekine dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
– če je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi,
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve.
Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.

Izvajalec javne službe ima pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
– v primerih višje sile.
Izvajalec javne službe mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer vsaj en teden pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela.
V primerih iz tretje alinee prvega odstavka lahko izvajalec javne službe postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za izvajalca javne službe ni obvezna.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– dolžnostjo sklenitve pogodbe o opravljanju storitev z izvajalcem javne službe,
– možnostjo vložitve pritožbe na župana občine zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil,
– možnostjo vložitve ugovora na svet uporabnikov zaradi odločitev, dejanj ali opustitev izvajalca javne službe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to javno službo,
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov,
– drugimi predpisi.

Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec javne službe krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, čeprav so izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe, zahteva od pristojnega organa občine izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici.
Izvajalec javne službe mora ponuditi uporabniku sklenitev ustrezne pogodbe v roku osmih dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.

Viri financiranja javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstva izvajalca javne službe,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.

Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje.
Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena vsebujejo stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na kanalizacijsko omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna po tarifnem pravilniku izvajalec javne službe z računom.

Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (v nadaljevanju: program) za naslednje leto in ga posredovati občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu za naslednje leto.
Program mora vsebovati podatke o:
– naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe,
– dolžini kanalskih vodov sekundarnega in primarnega omrežja, ki ga upravlja,
– komunalnih ali skupnih čistilnih napravah, ki jih upravlja,
– komunalnih ter skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah, za katere zagotavlja prevzem blata,
– nepretočnih greznicah, za katere zagotavlja praznjenje,
– obstoječih greznicah, za katere zagotavlja praznjenje,
– napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– celotni količini komunalne odpadne vode, ki nastaja na območju izvajanja javne službe,
– celoti količini industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– dolžini kanalski vodov za odvajanje padavinske vode,
– tipu vozil in opreme za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic,
– opremljenosti komunalnih čistilnih naprav za obdelavo blata,
– obdelavi, predelavi in odstranjevanju blata,
– pogostosti (terminski plan) praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzema blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki mora biti določena na podlagi podatkov iz četrte, pete in šeste alineje tega odstavka,
– vzdrževanju in čiščenju kanalskih vodov,
– rednem obveščanju in drugih načinih seznanjanja uporabnikov storitev javne službe o praznjenju in prevzemanju blata,
– številu stavb, priključenih na javno kanalizacijo, številu prebivalcev, za katere se izvaja odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo,
– številu prebivalcev, za katere se izvajajo storitve prevzema blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– številu prebivalcev, za katere se izvajajo storitve praznjenja nepretočnih greznic oziroma obstoječih greznic,
– dolžini mešanega kanalizacijskega sistema,
– dolžini ločenega kanalizacijskega sistema,
– ukrepih za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, namenjeno odvajanju komunalne odpadne vode, zlasti tiste padavinske odpadne vode, ki se odvaja s streh.
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredovati usklajen program najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

Izvajalec javne službe ima pri izvajanju javne službe naslednje obveznosti:
– skrbi za brezhibno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, ki so v njegovem upravljanju,
– skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode ter za obračun ostalih storitev javne službe (npr. praznjenje greznic),
– redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje industrijske odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
– neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda,
– zagotavlja strokovne podlage, podatke in evidence za vodenje in usklajevanje katastra javne kanalizacije,
– vodi vse evidence predpisane za izvajanje javne službe z vsakokrat veljavno zakonodajo in jo hraniti v predpisanih rokih,
– omogoča priključitev na javno kanalizacijo, v skladu z zakonskimi opredelitvami,
– dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
– sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključne jaške,
– izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile,
– organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim občinskim službam,
– vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z greznicami, na podlagi katere pripravlja terminski plan za redno praznjenje,
– kontrolira in izvaja praznjenje greznic skladno s terminskim planom,
– v zvezi z delovanjem malih čistilnih naprav zagotovi vse potrebne storitve v skladu s predpisi,
– pristojnemu organu občine in ministrstva poroča ter predloži program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na način in v rokih, ki jih opredeljuje Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne javne službe.

Uporabnik ima naslednje obveznosti:
– na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca javne službe,
– na javno kanalizacijo se mora priključiti v rokih in na način, kot je določen v tem odloku,
– skleniti z izvajalcem javne službe pogodbo o opravljanju storitev javne službe,
– spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s projektno dokumentacijo in tehničnim pravilnikom,
– redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim priključkom in malo čistilno napravo,
– odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno …), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– redno oziroma v skladu s tem odlokom naročati praznjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela,
– odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov,
– prijaviti izvajalcu javne službe vsako večjo spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode, če ta sprememba traja več kot tri mesece,
– redno plačevati prejete račune za storitve javne službe,
– pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih spremembah na strani uporabnika, v roku petnajstih dni od nastale spremembe,
– javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu javne službe, v roku treh dni od nastale spremembe,
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe pri predelavi kanalizacijskega priključka,
– ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe,
– odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca javne službe in neustrezno uporabo,
– odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov,
– omogočiti izvajalcu javne službe stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom,
– druge obveznosti potrebne za izvajanje javne službe.

Pri odvajanju industrijskih odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje obveznosti:
– urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi in pod pogoji določenimi v soglasju izvajalca javne službe za priključitev,
– v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu javne službe,
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode.

Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter upravljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telefon, plinovod, toplovod in podobno) morajo pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca javne službe vsaj pet delovnih dni pred pričetkom izvedbe del.
V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci javne službe to nemudoma sporočiti izvajalcu javne službe in mu poravnati stroške popravila.

Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno pravico izvajanja javne službe,
– izključno dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano, nemoteno in kakovostno izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– pravico in obveznost vodenja, razvoja in rednega vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture,
– s tem povezano pravico izgradnje manjkajočih komunalnih čistilnih naprav in dela omrežja, javne kanalizacije, ki je akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet javne službe, določen v prvih treh alineah tega odstavka.
Koncesijske pravice iz prvega odstavka tega člena sestavljajo enovito koncesijsko razmerje in eno koncesijo po tem odloku.

Redno vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: javna kanalizacija) pomeni ohranjanje infrastrukture v stanju, ki je potrebno za nemoteno opravljanje javne službe ter vključuje tekoče vzdrževanje in potrebne obnove, kadar posamezni del infrastrukture ne omogoča več normalne uporabe (investicijsko vzdrževanje).
Redno vzdrževanje pomeni pravočasno odpravljanje vzrokov, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in varnost posameznih delov javne infrastrukture, ali če je to potrebno, da se posamezni deli infrastrukture prilagodijo napredku tehnike, hkrati pa se s tem ne spreminjajo njihova zmogljivost, velikost in namembnost.
Koncesionar najpozneje do 15. novembra tekočega leta pripravi načrt rednega vzdrževanja javne kanalizacije za prihodnje leto in ga predloži v preveritev in uskladitev koncendentu.

Koncesionar sme v okviru koncesijskega razmerja po tem aktu izvajati le gradnje, ki so akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet koncesijskega razmerja. Koncesionar izvede le tiste gradnje, s katerimi soglaša koncendent.
V skladu s prejšnjim odstavkom občina opredeli investicije v razvoj javne kanalizacije, ki jo financira in izvede koncesionar. Povrnitev stroškov financiranja gradenj si koncesionar zagotovi v okviru svoje gospodarske dejavnosti.
Koncesionar mora graditi objekte in naprave javne kanalizacije v skladu s pogoji gradnje in časovno dinamiko, kot bo določeno v javnem razpisu in koncesijski pogodbi. Koncesionar lahko za pridobivanje dovoljenj in soglasij pri gradnji uporabi le tiste projekte, ki jih predhodno odobri koncendent.
Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke in sicer tako, da zagotavlja ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše tehnologije.
V javnem razpisu in koncesijski pogodbi se določi model lastninske pravice na zgrajeni javni kanalizaciji.

Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncendenta zaradi tega, ker prihodki od koncesije ne dosegajo načrtovanih.
Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncendenta, razen v izjemnih primerih, konkretno odločenih v javnem razpisu in v koncesijski pogodbi.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje s tem odlokom in zakoni določene pogoje za opravljanje predmeta javno-zasebnega partnerstva iz 44. člena tega odloka.
Koncesionar je lahko tudi skupina več fizičnih ali pravnih oseb iz prejšnjega odstavka, ki pa morajo svoja medsebojna razmerja urediti s konzorcijsko pogodbo, ki jo priložijo skupni vlogi oziroma ponudbi.
Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi za koncesijo. V nasprotnem primeru se take vloge zavržejo.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javno-zasebnega partnerstva,
– da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju,
– da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov,
– da ima poravnane vse davke in prispevke,
– da ima ustrezne izkušnje in reference pri opravljanju predmeta javno-zasebnega partnerstva,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na območju Občine Idrija in ki govorijo slovenski jezik,
– da bo pripravil in predložil strukturo cene ter projekcijo finančnih obremenitev uporabnikov za ves čas trajanja koncesijskega razmerja, pri tem pa bo kot izhodišče upošteval veljavno zakonodajo na področju politike in kontrole cen komunalnih storitev, ki velja v Republiki Sloveniji,
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam ali koncedentu,
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom in razpisno dokumentacijo,
– da parafira predlog koncesijske pogodbe,
– da bo podal plan vzdrževanja javne kanalizacije skozi celotno koncesijsko obdobje,
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati izvajanje javne službe na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,
– da bo predložil elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno-operativnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena.
Način dokazovanja pogojev iz prejšnjega odstavka se določi v razpisni dokumentaciji.

Obveznosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,
– zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z materialnimi javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu,
– kot dober gospodar uporabljati, voditi in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe, katerih popis bo priloga k razpisni dokumentaciji,
– vzdrževati javno kanalizacijo v skladu s programom vzdrževanja, ki ga pripravi koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo, potrdi pa koncedent,
– sklepati pogodbe z uporabniki storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo,
– omogočiti priključevanje na omrežje v skladu s tehničnimi možnostmi,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom,
– pripravljati projekte ali sodelovati pri pripravi projektov za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov,
– voditi evidence v zvezi z javno službo, usklajene z evidencami koncedenta,
– ažurno in strokovno vodenje poslovnih knjig,
– priprava ustreznih poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnega plana izvajanja javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati koncedentu o izvajanju koncesijskega razmerja v rokih in vsebini, kot bo odločeno s koncesijsko pogodbo,
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela v zvezi s koncesijskim razmerjem,
– za vse investicije pridobiti soglasje koncendenta ter primopredajo izvesti na podlagi zapisnika,
– omogočati koncedentu ali pristojnim inšpekcijam nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,
– obveščati pristojne organe o sumu kršitev predpisov, ki jih zazna v zvezi z izvajanjem javne službe,
– druge obveznosti določene s tem odlokom.

Obveznosti koncedenta so zlasti:
– zagotavljati in nadzorovati, da se na območju občine javna služba izvaja kvalitetno, nemoteno in kontinuirano,
– da izvede javni razpis za izbiro koncesionarja javne službe v skladu z zakonom,
– da sklene koncesijsko pogodbo,
– da v koncesijski pogodbi določi model lastninske pravice na zgrajeni manjkajoči javni kanalizaciji,
– da zagotovi potrebne stvarne in obligacijske pravice za izvajanje predmeta javne službe,
– da pomaga koncesionarju pri zagotavljanju stvarnih in drugih pravic ter raznih dovoljenj, ki jih sam ne more pridobiti in ki niso obveznost koncedenta iz prejšnje alineje,
– da v korist koncesionarja ustanovi brezplačno stavbno pravico in služnostno pravico, potrebno za izgradnjo komunalnih čistilnih naprav in druge javne kanalizacije, ki jo mora zgraditi koncesionar, v obsegu in trajanju, dogovorjenim s koncesijsko pogodbo,
– da potrjuje program vzdrževanja, ki ga pripravlja koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
– da potrjuje program izvajanja javne službe,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev koncesionirane javne službe,
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesijskega razmerja izvajali storitve koncesionirane javne službe na območju občine,
– pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– do v koncesijski pogodbi zagotovljenih cen storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi,
– do priključitve na javno kanalizacijo, če izpolnjujejo predpisane pogoje, do sklenitve pogodbe o izvajanju storitev javne službe oziroma zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– do vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje,
– druge pravice v skladu s tem odlokom.
Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. Na pisno pritožbo uporabnika je koncesionar dolžan odgovoriti. Kolikor ne pride do soglasja, se uporabnik pritoži na svet uporabnikov ustanovljen pri koncendentu.
V primeru, da koncesionar krši pravico uporabnika iz pete alineje prvega odstavka tega člena lahko od pristojnega organa koncedenta zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.

Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe, zlasti meritve količine in kvalitete odpadne vode,
– omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavno tarifo,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo teh dejstev,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov,
– izpolnitve obveznosti iz 42. člena tega odloka.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru zagotavljanja izvajanja storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ali drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku dolžnost, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
Napram uporabnikom koncedent subsidiarno odgovarja za škodo.
Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo.
Merila za zavarovanje koncesionarjeve odgovornosti in za zavarovanje infrastrukture javne kanalizacije se konkretneje določijo s koncesijsko pogodbo.

Vire financiranja predmeta koncesije vključujoč tudi izgradnjo komunalnih čistilnih naprav in dela omrežja javne kanalizacije zagotovi koncesionar iz plačil za storitve v okviru tega razmerja in iz drugih lastnih virov.
Vložek koncedenta so:
– v najem oddana zemljišča, potrebna za izvajanje koncesijskega razmerja,
– dovoljenje za uporabo gospodarske javne infrastrukture za izvajanje tega koncesijskega razmerja,
– v korist koncesionarja ustanovljene stavbne in obligacijske pravice na teh zemljiščih in infrastrukturi.

Koncesionar lahko izvaja poleg dejavnosti koncesijskega razmerja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe in mora zanje koncesionar voditi ločeno računovodstvo.

V tarifnem pravilniku morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju.
Izračun tarife in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
Tarifni pravilnik ter spreminjanje le tega je v pristojnosti občinskega sveta koncedenta, na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena z objektivnimi okoliščinami (spreminjanje indeksa cen življenjskih potrebščin, spreminjanje cen energentov, realno bistveno povečanje stroškov izvajanja javne službe, ki so npr. posledica zmanjšane porabe vode, zmanjševanja obsega industrije, ipd.) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja javne službe določeno drugače.
Cene izvajanja javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganj, sprememb standardov in tehnologije, zlasti še, če so ti stroški nastali oziroma so se povečali zaradi doseganja spremenjenih standardov kot posledice spremembe predpisov v času trajanja koncesijskega razmerja.
Koncesionar je dolžan pripravljeni predlog tarifnega pravilnika uskladiti z občinsko upravo koncedenta, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev in izračun tarife.

Javni partner oziroma koncedent izbere zasebnega partnerja oziroma koncesionarja po postopku sklepanja javno naročniškega oziroma koncesijskega razmerja skladno z določili tega odloka, Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Vse določbe o koncesijskem razmerju se v tem odloku smiselno uporabljajo tudi za primer javno-naročniškega razmerja po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu.
Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan občine.
Javni razpis se izvede skladno z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, Zakona o gospodarskih javnih služba in Zakona o javnem naročanju ter vsebuje najmanj:
– navedbo, da gre za javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu,
– ime in sedež koncendenta – javnega partnerja,
– podatke o objavi odloka o koncesijskem razmerju,
– predmet, obseg in območje javno zasebnega partnerstva,
– začetek in predvideni čas trajanja javno-zasebnega partnerstva,
– postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev,
– zahteve glede vsebine vlog,
– pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in dokazila o izpolnjevanju le-teh,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega koncesionarja,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
Javni razpis lahko vsebuje tudi druge podatke, ki pa morajo biti objavljeni, če to zahteva zakon, na njegovi podlagi izdani predpis ali odlok o javno zasebnem partnerstvu.
Javni razpis se objavi v skladu z Zakonom o javno zasebnem partnerstvu.

Koncedent mora v javnem razpisu in v razpisni dokumentaciji oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Tehnične specifikacije mora koncedent oblikovati tako, da ne bi povzročile izkrivljanja konkurence oziroma imele diskriminatornega učinka.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan občine imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in dva člana. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Predsednik in člana strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja za imenovanje. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana skladno s prvim odstavkom 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči vsi člani strokovne komisije. Poročilo po končanem pregledu in vrednotenju o ocenjevanju prispelih vlog oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Administrativno pomoč v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe občine.
Strokovna komisija po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo, ki ga občinska uprava posreduje občinskemu svetu občine.

Na podlagi poročila strokovne komisije odloči o izboru koncesionarja v imenu koncedenta, občinska uprava občine z upravno odločbo, potem, ko je bilo poročilo strokovne komisije posredovano občinskemu svetu občine.
O pritožbi zoper odločbo o izbiri odloča župan občine.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku, ki je določen z odločbo, najdalj pa eno leto, od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

Z izbranim koncesionarjem se na podlagi dokončne odločbe o izbiri sklene koncesijska pogodba, ki jo v imenu koncedenta sklene župan občine.
Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent. Rok koncesije prične teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz koncesijskega razmerja nastanejo z dnem sklenitve koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določeno drugače.
V primeru neskladja med določbami tega odloka in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe tega odloka.

S koncesijsko pogodbo koncendent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, zlasti pa:
– medsebojne obveznosti v zvezi z izvajanjem javne službe,
– pravice in obveznosti koncendenta v zvezi z gradnjo manjkajočih čistilnih naprav in delov omrežja javne kanalizacije,
– pravice in obveznosti koncesionarja v zvezi z vodenjem, razvojem in vzdrževanjem javne kanalizacije, ki je namenjena za izvajanje te javne službe,
– določitev in popis vseh objektov in naprav ter omrežij, ki sestavljajo javno kanalizacijo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo in so oddana koncesionarju v najem in vzdrževanje,
– prepoved obremenitve s hipoteko gospodarske javne infrastrukture, ki je dana koncesionarju v najem in vzdrževanje, kot tiste, ki je predmet gradnje v koncesijskem razmerju,
– prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice,
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne obrasti koncendenta.

Za vsa ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega razmerja, če ni z zakoni, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo določena pristojnost drugega organa, se pooblasti župan občine.

Koncesijsko razmerje se prične izvajati v roku, ki je določen v koncesijski pogodbi in traja do trideset let, z javnim razpisom pa se določi konkreten čas trajanja koncesijskega razmerja.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije,
– v drugih primerih določenih z zakonom.

Koncesijska pogodba preneha:
– s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena oziroma s potekom roka koncesije,
– z razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem koncedenta preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti ali postopek prisilnega prenehanja,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena sme koncedent ustavit, če je predlog za začetek postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena ali v primeru vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice.
Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj preostalih razlogov iz prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
V koncesijski pogodbi se za primer razdrtja pogodbe konkretno opredelijo prenosi lastninske pravice na koncendenta v zvezi z javno gospodarsko infrastrukturo, katere lastninska razmerja še niso bila urejena v korist koncendenta ter morebitne obveznosti koncendenta v tej zvezi (npr. plačilo neamortizirane vrednosti …).

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovijo, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne zgradi potrebne javne kanalizacije iz koncesijske pogodbe,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana javna služba,
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju javne službe,
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo, ki jo izda občinska uprava občine.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta javno kanalizacijo, ki jo je zgradil, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost te javne kanalizacije, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi. Koncesionar je v primeru odvzema koncesije po 2. alineji 1. odstavka tega člena upravičen še do odškodnine po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar ne sme brez predhodnega soglasja koncedenta prenesti koncesije niti dela koncesije na tretjo osebo.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (združitev, delitev, prenos premoženja, sprememba pravnoorganizacijske oblike) mora koncesionar pridobiti soglasje koncedenta.

Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske unije ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe ali njeno razvezo.
O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo.

S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.
Za razmerja med koncesionarjem in uporabniki je izključno pristojno krajevno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji.

Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja občina.
Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblastita pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Izvajalec javne službe mora občini omogočiti nadzor, pregled objektov in naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti izvajalca javne službe in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času izvajalca javne službe. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom občine.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca javne službe in občine oziroma pooblaščenec občine.

Če pristojni organ občine ugotovi, da izvajalec javne službe ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz tega odloka, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali v zavarovanje izpolnitve obveznosti vnovči menico ali bančno garancijo, če je to glede na obliko izvajanja javne službe mogoče.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih prepisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati priključevanje na javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje greznic z iztokom in vodo testnih greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic z iztekom in vodo testnih greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali preprečiti škoda,
– nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in kakovost teh vod pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati izvajanje prepisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva,
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z Zakonom o prekrških.
O ukrepih, ki jih je odredil pristojni inšpektor po četrti alinei prvega odstavka tega člena, mora obvestiti župana občine.
Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

Z globo 5.000,00 EUR se kaznuje izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanje določil iz prvega in drugega odstavka 7. člena,
– občini ne posreduje potrebnih strokovnih podlag, evidenc in podatkov v elektronski obliki za potrebe katastra javne kanalizacije v skladu z tretjim odstavkom 12. člena in 81. členom,
– priključi objekt, ki ne izpolnjuje pogojev po drugem odstavku 19. člena,
– ne izvaja ločenega priključevanja, kot to določa prvi odstavek 22. člena,
– ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek 22. člena,
– ne izbriše uporabnika iz evidenc ob ukinitvi priključka po 25. členu,
– ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo in dobave vode v primerih, ki so določeni v prvem odstavku 33. člena,
– uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode, pa za to niso podani razlogi po prvem odstavku 33. člena,
– ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev,
– povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom iz drugega odstavka 34. člena in je zato povzročena škoda,
– z uporabnikom ne sklene pogodbe iz tretje alineje prvega odstavka 41. člena, kljub temu, da so izpolnjeni pogoji za priključitev.
Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
– objekte in naprave iz prvega odstavka 18. člena ne vzdržuje, kot je določeno v petem odstavku 18. člena,
– se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga določa drugi odstavek 20. člena,
– če ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 21. člena in greznice pred priključitvijo na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti ali uporabi v druge namene ter jo zasuje,
– ne odjavi priključka objekta v roku iz 25. člena,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 27. člena in ne omogoči in dopusti dostopa do greznic in malih čistilnih naprav s specialnimi vozili,
– v javno kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in ravna v nasprotju s 29. členom,
– ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode iz prvega odstavka 30. člena,
– ne obvešča izvajalca o podatkih in stanjih, kot je določeno v 31. členu,
– padavinsko vodo odvaja v nasprotju z 32. členom, npr. na način odvajanja v javno kanalizacijo, na cesto ali druge javne površine,
– ne izpolnjuje katere od obveznosti iz prvega odstavka 41. člena,
– ne ravna v skladu z drugim odstavkom 53. člena in ne dovoli in ne omogoči vstopa v svoje prostore in izvajalcu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje gospodarske javne službe.
Z globo 1.200,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost.
Z globo 400,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 12. člena tega odloka mora izvajalec javne službe z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v roku enega leta od veljavnosti tega odloka.

Predlog tehničnega pravilnika iz 14. člena tega odloka pripravi izvajalec javne službe, najkasneje v roku šestih mesecev od veljavnosti tega odloka, občinski svet pa ga mora sprejeti najkasneje v roku enega leta od prejetega predloga.

Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka.

Predlog tarifnega pravilnika iz 28. člena tega odloka pripravi izvajalec javne službe, najkasneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka, občinski svet pa ga mora sprejeti najkasneje v roku enega leta od prejetega predloga.

Vsi uporabniki, tudi tisti, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, imajo pa lastno čistilno napravo ali greznico, morajo skleniti pogodbo o opravljanju storitev javne službe z izvajalcem javne službe najkasneje v roku dvanajstih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Komunala d.o.o., Carla Jakoba 4, Idrija, začasno izvaja javno službo v Občini Idrija v dosedanjem obsegu vse do ureditve izvajanja te javne službe skladno z določbami tega odloka.

Tretji del odloka o koncesijskem razmerju se uporablja zgolj za primer, ko se Občina Idrija odloči zagotavljati izvajanje javne službe po tem odloku s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javno-naročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 32/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.