Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

V Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanja okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin (Uradni list RS, št. 122/07) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/42/ES z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil ter o spremembi Direktive 1999/13/ES (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 87) za izvajanje Odločbe Komisije (ES) št. 2007/205/ES z dne 22. marca 2007 o vzpostavitvi enotne oblike prvega poročila držav članic o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/42/ES o omejevanju emisij nekaterih hlapnih organskih spojin (UL L št. 91 z dne 31. 3. 2007, str. 48) določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica uporabe hlapnih organskih spojin, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.«.

V prvem odstavku 3. člena se v 5. točki besedilo »organska topila« nadomesti z besedilom »takšne proizvode«.

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so:
– proizvodi z organskimi topili, proizvedeni v Republiki Sloveniji, prvič dani v promet v Republiki Sloveniji ali uporabljeni, če je njihov proizvajalec tudi njihov končni uporabnik, in
– proizvodi z organskimi topili, pridobljeni iz druge države članice EU ali uvoženi iz tretjih držav.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je:
– proizvajalec s sedežem v Republiki Sloveniji, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet v Republiki Sloveniji,
– pridobitelj proizvodov z organskimi topili s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka oseba iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za plačilo okoljske dajatve, če je skupna letna količina vseh proizvodov iz priloge 1 te uredbe manjša od 150 kg.«.

Peti odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Okoljska dajatev se na koncu vsakega polletnega obdobja obračuna okoljske dajatve plačuje od vsote:
– nadomestila in
– seštevka enot obremenitve za proizvode z organskimi topili, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.«.

Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Evidenco proizvedenih, pridobljenih ali uvoženih proizvodov z organskimi topili, ločeno po vrsti, količini in vsebnosti HOS, za katere je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve v skladu s 5. členom te uredbe, mora voditi:
– proizvajalec proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih daje v promet v Republiki Sloveniji, ali jih sam uporablja kot končni uporabnik, in
– pridobitelj proizvodov z organskimi topili za proizvode z organskimi topili, ki jih pridobi iz druge države članice EU ali uvozi iz tretjih držav.«.
V tretjem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. količina proizvodov z organskimi topili, proizvedena, pridobljena ali uvožena, po oznakah, tipih in enotah obremenitve, ki jih zaradi vsebnosti organskih topil povzroča 1 liter teh proizvodov (v nadaljnjem besedilu: EO/l);«.
V tretjem odstavku se na koncu besedila 4. točke pika nadomesti s podpičjem, za besedilom 4. točke pa se doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. količina proizvodov z organskimi topili, po oznakah, tipih in enotah obremenitve, ki jih je pridobitelj izvozil iz območja EU oziroma iznesel v druge države članice EU v istem davčnem obdobju.«.
Za šestim odstavkom se doda novi sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pridobitelj, ki proizvode z organskimi topili iznese v drugo državo članico EU ali jih izvozi izven območja EU v svojem imenu in za svoj račun in je za njih plačal okoljsko dajatev v enem od prejšnjih obračunskih obdobij, lahko vračilo okoljske dajatve iz 11. člena te uredbe uveljavlja na podlagi obrazca iz petega odstavka tega člena.«.

Priloge 1, 2, 3 in 4 se nadomestijo z novimi prilogami 1, 2, 3 in 4, ki so sestavni del te uredbe.

(1) Proizvajalec in pridobitelj proizvodov z organskimi topili, ki pred uveljavitvijo te uredbe ni bil zavezanec za obračun in plačilo okoljske dajatve, z uveljavitvijo te uredbe pa postane tak zavezanec, mora začeti obračunavati in plačevati okoljsko dajatev za proizvode, ki so proizvedeni oziroma pridobljeni iz druge države članice EU ali uvoženi iz tretjih držav po 31. decembru 2009.
(2) Proizvajalec in pridobitelj proizvodov iz prejšnjega odstavka mora najpozneje do 20. januarja 2010 carinskemu organu prijaviti dejavnost, zaradi katere je zavezan obračunavati in plačevati okoljsko dajatev.

Za proizvode z organskimi topili, ki so pridobljeni iz druge države članice EU ali uvoženi iz tretjih držav pred 1. julijem 2009 in za katere do uveljavitve te uredbe okoljska dajatev ni bila obračunana, nastane obveznost za obračun z uveljavitvijo te uredbe, obračun okoljske dajatve za te proizvode pa je treba predložiti v skladu s to uredbo najpozneje do 20. januarja 2010.

Ta uredba začne veljati 1. julija 2009.