Na podlagi prvega odstavka 26. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet

(1) S tem pravilnikom se določa postopke in zahteve za ugotavljanje tehnične opremljenosti in usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih sestavnih delov in način pooblaščanja vzdrževalnih delavnic za izvajanje posameznih vrst vzdrževanja.
(2) Da bi bilo zagotovljeno zakonito in smotrno izvajanje postopkov usposobljenosti, ta pravilnik ureja:
– razmerja med vlagateljem in komisijo pri izvedbi postopka presoje usposobljenosti,
– postopek do odločitve o izdaji pooblastila o usposobljenosti, vključno s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da varnostni organ lahko prične s postopkom za preverjanje usposobljenosti delavnic in meril za sprejem odločitve o usposobljenosti,
– vzdrževanje usposobljenosti in širitev obsega usposobljenosti.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »ugotavljanje usposobljenosti« je postopek, s katerim varnostni organ ugotavlja strokovno-tehnično usposobljenost vzdrževalnih delavnic za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih sestavnih sklopov in delov,
– »pooblastilo o usposobljenosti« je dokument, s katerim varnostni organ na osnovi pozitivnega mnenja oziroma rezultata strokovno-tehnične presoje potrdi usposobljenost delavnice za vzdrževanje železniških vozil in/ali njihovih sestavnih sklopov in delov, sestavni del pooblastila pa je tudi obseg pooblastila o usposobljenosti. V obsegu pooblastila o usposobljenosti varnostni organ podrobno navede dejavnosti in posamezno vrsto vzdrževanja, za katere je vzdrževalna delavnica usposobljena,
– »presoja« je sistematičen, neodvisen in dokumentiran proces pridobivanja dokazov presoje in njihovega objektivnega vrednotenja, da bi določili obseg, v katerem so izpolnjeni kriteriji presoje,
– »neskladnost« je neizpolnitev zahteve,
– »korektivni ukrep« je ukrep za odpravo vzroka ugotovljene neskladnosti oziroma drugih odstopanj.

(1) Delavnica mora razpolagati s tehnološko opremljenostjo, ki v celoti izpolnjuje zahteve za zagotovitev tehničnih, kakovostnih in varnostnih vzdrževalnih storitev po referenčnih dokumentih, ki so navedeni v drugem odstavku tega člena.
(2) Pri postopkih ugotavljanja usposobljenosti in izdaji pooblastila o usposobljenosti je treba upoštevati in izpolnjevati vse pogoje in zahteve tehnične opremljenosti in usposobljenosti, ki so predpisani z veljavno zakonodajo, predvsem pa z:
– Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,
– Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,
– Zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi,
– Zakonom o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99),
– podzakonskimi predpisi, ki se uporabljajo,
– objavljenim spiskom nacionalnih standardov,
– veljavnimi standardi in tehničnimi predpisi, navedenimi v prilogi Odredbe o zahtevah, katerim morajo ustrezati postroji, objekti, naprave in oprema železniške proge ter železniška vozila, naprave in oprema, ki se vgrajujejo v ta vozila (Uradni list RS, št. 76/95),
– tehničnimi specifikacijami in navodili,
– obveznimi in/ali priporočenimi UIC objavami, ki se nanašajo na vzdrževanje železniških vozil.

(1) Postopek ugotavljanja usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil in njihovih sestavnih delov in sklopov (v nadaljnjem besedilu: delavnica) začne varnostni organ na podlagi vloge delavnice.
(2) V primeru izpolnjevanja predpisanih pogojev izda varnostni organ delavnici pooblastilo, ki predstavlja pravno podlago za izvajanje vzdrževalnih del na železniških vozilih.
(3) Varnostni organ vodi postopek ugotavljanja usposobljenosti na podlagi podane pisne vloge za strokovno-tehnično presojo delavnic za vzdrževanje železniških vozil (v nadaljnjem besedilu: vloga).
(4) Pooblaščena delavnica je na podlagi pooblastila o usposobljenosti dolžna:
– opravljati aktivnosti iz pooblastila le v okviru obsega, za katerega je varnostni organ izdal pooblastilo o usposobljenosti,
– izpolnjevati zahteve glede usposobljenosti v njenem celotnem obsegu (glede na glavne vire, prostore, opremo, obseg usposobljenosti ali na druge elemente, ki lahko vplivajo na dejavnost, za katero je vlagatelj pridobil pooblastilo o usposobljenosti),
– zagotoviti tako raven sodelovanja, da varnostni organ lahko ugotovi izpolnjevanje zahtev glede usposobljenosti; to velja za vse vzdrževalne delavnice in druga vzdrževalna mesta, kjer se izvajajo vzdrževalne aktivnosti železniških vozil in njihovih sestavnih sklopov in delov,
– zagotoviti varnostnemu organu dostop do vseh informacij, dokumentov in zapisov, ki so potrebni za ugotovitev izpolnjevanja zahtev glede usposobljenosti v postopku preverjanja usposobljenosti in nadzora oziroma zagotavljanja usposobljenosti,
– zagotoviti, da varnostni organ, kadarkoli to zahteva, lahko opazuje izvajanje vzdrževalnih postopkov, ki jih izvaja vlagatelj,
– plačati vse stroške postopkov preverjanja usposobljenosti v dogovorjenih rokih,
– sproti obveščati varnostni organ o pomembnih spremembah, ki se nanašajo na pravni ali ekonomski status, lastništvo ali organizacijo, vodstvo oziroma ključno osebje,
– obveščati varnostni organ o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na usposobljenost delavnic (spremembe ključnih kadrov, tehnologij, opreme itd.).
(5) Varnostni organ zagotavlja tajnost podatkov, ki jih dobi od vlagatelja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za pridobitev pooblastila o usposobljenosti in v času trajanja pooblastila.

(1) Vlagatelj pošlje vlogo in prilogo vloge v pisni obliki. Vsebina in oblika vloge je določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, vsebina in oblika priloge k vlogi pa je določena v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Varnostni organ pregleda vlogo s pripadajočo dokumentacijo in oceni, ali vloga omogoča začetek postopka ugotavljanja usposobljenosti. V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge varnostni organ pošlje vlagatelju pisno zahtevo, da pomanjkljivosti odpravi.

Varnostni organ obvesti vlagatelja 30 dni pred presojo o datumu obiska in predvidenem poteku strokovno-tehnične presoje oziroma o planu presoje in mu določi rok za potrditev plana. Vlagatelj potrdi plan izvedbe presoje v predvidenem roku. Vsebina in oblika plana presoje je določena v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Namen presoje je ugotoviti, ali vlagatelj izpolnjuje vse pogoje, tehnično opremljenost in usposobljenost za pridobitev pooblastila, glede na veljavno zakonodajo.
(2) Da bi varnostni organ lahko pridobil podrobne podatke o izpolnjevanju zahtev za usposobljenost vlagatelja, načrtuje presojo pri vlagatelju in na lokacijah, kjer se izvajajo postopki, ki so predmet želenega obsega ugotavljanja usposobljenosti. Presoja obsega vse aktivnosti, ki jih zahteva ta pravilnik, tako da se presojevalci prepričajo, da vlagatelj izpolnjuje zahteve za izdajo pooblastila o usposobljenosti na vseh področjih želenega obsega ugotavljanja usposobljenosti, za vse postopke in na vseh lokacijah, kjer se ti postopki izvajajo. Presojevalci si pomagajo s kontrolno listo, katere vsebina in oblika je določena v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Za izvedbo presoje predstojnik varnostnega organa z odločbo določi komisijo, ki je sestavljena iz vodilnega presojevalca in presojevalcev. Varnostni organ obvesti vlagatelja o sestavi komisije, predvidenem datumu obiska in predvidenem poteku presoje.
(4) Presojevalci morajo biti seznanjeni z zakonodajo ter zahtevami tega pravilnika.
(5) Pred vsako presojo komisija pregleda vlogo za strokovno-tehnično presojo s pripadajočo dokumentacijo vlagatelja, ki ji jo posreduje varnostni organ. Ugotovljene kritične točke upošteva ob načrtovanju dela med presojo.
(6) Posamezne aktivnosti oziroma elementi se v splošnem pregledujejo vzorčno in ne v celoti. Pri tem je treba zagotoviti, da presojanje zajame dovolj velik in reprezentativen del vseh dejavnosti. Presojevalec, kolikor je to mogoče, potek presoje sproti prilagaja novim ugotovitvam, kar lahko včasih pomeni tudi večja odstopanja.
(7) V primeru, da je ugotovljeno odstopanje od zahtev (neskladnost), presojevalec to odstopanje zapiše v poročilu o neskladnosti. Vsebina in oblika poročila o neskladnosti sta določeni v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(8) Izvedbo korektivnih ukrepov za odpravo neskladnosti, ki jih je ugotovil, presojevalec praviloma ocenjuje preko poslane dokumentacije, izjav vlagatelja ali ponovnega obiska. V primeru posebno kritičnih neskladnosti, pri katerih izvedenih ukrepov za njihovo odpravo ni mogoče dokazovati z dokumentacijo, je potrebna dodatna presoja.
(9) V postopkih ugotavljanja usposobljenosti varnostni organ uporablja presojevalce in strokovnjake, ki so lahko njegovi zunanji sodelavci. Varnostni organ zagotavlja, da presojevalci in strokovnjaki izpolnjujejo zahteve, ki zadevajo zaupnost, neodvisnost, nepristranskost in strokovno usposobljenost. Presojevalci morajo biti usposobljeni za presojo v skladu z zahtevami tega pravilnika.
(10) Komisija izvede presojo pri vlagatelju po dogovorjenem planu presoj. Presojevalci primerno dokumentirajo tako pozitivne kot negativne ugotovitve presoje. Negativne ugotovitve predstavljajo neskladnosti oziroma odstopanja od zahtev za ugotavljanje usposobljenosti oziroma odstopanja od drugih postopkov, ki jih je opredelil vlagatelj.
(11) Na zaključnem sestanku komisija predstavi ugotovljene neskladnosti, odgovorne osebe vlagatelja pa predlagajo korektivne ukrepe in roke, v katerih bodo posamezni ukrepi izvedeni. Vodilni presojevalec potrdi strinjanje komisije s predlogi korektivnih ukrepov in roke odprave oziroma določi korektivne ukrepe in roke odprave teh ukrepov v primeru, če se ne strinja s predlogom korektivnih ukrepov s strani vlagatelja.
(12) Ob zaključku presoje prejme vlagatelj poročilo o presoji, ki vključuje zbirko poročil o neskladnostih, če so te ugotovljene. Vlagatelj v dogovorjenem roku pošlje komisiji dokazila o izvedbi korektivnih ukrepov.
(13) Po odpravi vseh neskladnosti oziroma po ugotovitvi, da neskladnosti niso bile odpravljene v celotnem obsegu, pripravi komisija poročilo o presoji/odločitvi. Vsebina in oblika poročila o presoji/odločitvi je določena v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.
(14) Po končani presoji komisija celotno dokumentacijo, vključno s poročilom, preda varnostnemu organu.

(1) Presojevalec je odgovoren za posredovanje objektivne ocene o izpolnjevanju zahtev za kvalitetno izvedbo nadgradnje, obnove in rednih vzdrževalnih del (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalne aktivnosti). Svoje delo mora opraviti po pravilih stroke, z odgovornostjo dobrega strokovnjaka, neodvisno in nepristransko.
(2) Vodilni presojevalec je poleg nalog in odgovornosti iz prejšnjega odstavka odgovoren še za:
– ocenitev tehnične opremljenosti in usposobljenosti vzdrževanja,
– vodenje presoje,
– koordiniranje komisije.
(3) Presojevalci pri uporabi katerekoli metode ocenjevanja pri postopkih presoje spoštujejo načelo zaupnosti. Prav tako morajo upoštevati pravila o varstvu intelektualne lastnine vlagatelja ali njegovih strank. Presoja mora potekati na podlagi korektnosti, taktnosti, ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju med presojevalci in vlagateljem.

Presojevalci morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– imeti vsaj višjo ali visoko strokovno izobrazbo,
– poznati ustrezne zakone in druge predpise, ki se nanašajo na področje presoje,
– biti sposobni pridobiti stvarne dokaze in jih objektivno oceniti,
– imeti ustrezne osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo, da učinkovito delujejo kot člani komisije oziroma da ne ustvarjajo konfliktnih situacij ali da konfliktne situacije primerno obvladujejo,
– imeti praktične izkušnje v vseh fazah presoje v postopku ugotavljanja usposobljenosti.

Vodilni presojevalci morajo poleg zahtev iz prejšnjega člena tega pravilnika izpolnjevati še naslednje zahteve:
– poznati tehnično dokumentacijo in tehnične predpise, ki se nanašajo na presojano področje,
– biti sposobni uspešno voditi in koordinirati komisijo,
– biti sposobni na podlagi ugotovitev presoje izoblikovati splošno sprejemljive zaključke in priporočilo,
– imeti ustrezno temeljito strokovno znanje in najmanj pet let delovnih izkušenj na področjih, na katerih bodo delovali kot presojevalci.

Način in obseg presoj se nanaša na:
– splošna navodila za presojo,
– tehnike ocenjevanja,
– obseg presoje.

(1) Presojevalec mora pridobiti stvarne dokaze o izpolnjevanju ali neizpolnjevanju zahtev, kjer je to mogoče, oziroma pridobiti dovolj podatkov, na podlagi katerih lahko strokovno presoja. Opažanja, posebej glede neskladnosti, mora oblikovati jasno, nedvoumno in konkretno ter poskrbeti, da so tako opisani tudi korektivni ukrepi, ki jih predlaga vlagatelj, in da je rok za njihovo izvedbo primeren glede na težo ugotovljene neskladnosti.
(2) Presojevalec pregleda obseg vloge in ugotovi ter presodi, ali je podana vloga jasna in nedvoumna. Svoje pripombe in/ali ugotovljene pomanjkljivosti poda ob poročanju varnostnemu organu. Podrobnejša navodila za presojo so podana v 13. členu tega pravilnika.

Tehnike ocenjevanja obsegajo:
– pregled dokumentacije, izhajajoče iz vloge za strokovno-tehnično presojo, ki se opravi pred obiskom, ter pregled zapisov, organizacijskih shem, planov, poročil in podobno, ki se opravi med obiskom,
– vpogled v dokumentacijo in zapise, osebne mape, poročila, zapise in podobno, ki jih ni primerno posredovati vnaprej, kar se opravi med obiskom,
– razgovor za pridobitev dodatnih pojasnil in informacij ter za ugotavljanje strokovne usposobljenosti ali poznavanja in upoštevanja sistemskih ureditev,
– pregled opremljenosti (virov): delovni prostori, tehnična oprema, merilna in preskusna oprema, materiali, osebje,
– opazovanje izvajanja vzdrževalnih dejavnosti iz obsega vloge vlagatelja,
– vrednotenje rezultatov z ugotavljanjem ustreznosti opravljenih del.

Obseg presoje zajema vzorčenje in ocenitev izbranih vzdrževalnih dejavnosti ter poteka v smeri horizontalnega ocenjevanja (pregled vseh elementov enega koraka) in vertikalnega ocenjevanja (pregled vseh korakov za izbrani element).

(1) Presojanje je bistveni element v postopku ugotavljanja usposobljenosti, pri katerem se pridobi celotno oceno usposobljenosti vlagatelja v postopku ugotavljanja usposobljenosti. Opravi ga komisija.
(2) Presojo sestavljajo tri osnovne faze:
– dejavnosti pred presojo,
– presoja,
– dejavnosti po presoji.

Dejavnosti pred presojo obsegajo:
– izbor komisije,
– planiranje poteka presoje (plan presoje),
– priprava na presojo,
– predhodni sestanek komisije.

Komisija mora biti izbrana tako, da presojevalci strokovno pokrivajo vsa področja iz obsega ugotavljanja usposobljenosti, ki so predmet posamezne presoje.

(1) Datume presoje določi komisija.
(2) Komisija pred presojo pripravi plan presoje, v katerem se določi lokacija, mesto presoje, izvajalce presoje, okvirni čas trajanja ipd.. Izbor lokacij se opravi na podlagi zahtevnosti presoje, velikosti lokacij, raznolikosti vzdrževalnih dejavnosti, ki se odvijajo na posamezni lokaciji, ter tehnične opreme in merilno/preskusne opreme, ki se pri tem uporablja. Izbor lokacij ter izbira presojevalcev pri presoji je odvisna od obsega in vrste dejavnosti na posamezni lokaciji, števila in obsega sprememb ter zaupanja v učinkovitost vlagateljevega sistema kakovosti.

Presojevalci opravijo pregled dokumentacije, ki jo prejmejo od varnostnega organa (dokumentacija, izhajajoča iz vloge in priloge k vlogi za strokovno-tehnično presojo vlagatelja).

(1) Predhodni sestanek komisije se opravi v času pred presojo, po dogovoru pa lahko tudi na dan presoje pred uvodnim sestankom.
(2) Sestanek, ki ga vodi vodilni presojevalec, je namenjen dogovoru presojevalcev o poteku presoje.

(1) Plan presoje vsebuje vse podatke o poteku obiska, ki sledijo iz predhodnih dogovorov s presojevalci in vlagateljem, in sicer:
– imena in priimke presojevalcev ter njihovo funkcijo pri presoji,
– vsakodnevni začetek in zaključek presoje,
– predvideni začetki in zaključki sestankov.
(2) Navedbe iz plana presoje veljajo za okvirne in so vedno predmet usklajevanja med vlagateljem in komisijo, tako da se doseže največji učinek v predvidenem času in da se pri tem čim manj moti delovni proces vlagatelja. Utemeljiti je treba vsako večje odstopanje (od predvidenega časa, lokacij, predmeta in obsega presoje, itd.).

Presoja obsega obvezne dogodke, ki so:
– uvodni sestanek,
– presoja (ocenjevanje),
– vmesni sestanki komisije,
– zaključni sestanek.

Uvodni sestanek pripravi in izvede vodilni presojevalec. Na njem sodelujejo vsi člani komisije in predstavniki vlagatelja, odgovorni za dejavnosti iz obsega ugotavljanja usposobljenosti. Namen sestanka je predstavitev udeležencev in sistema presoje ter dogovor o poteku presoje. Vsebuje naslednje obvezne točke:
– predstavitev komisije,
– predstavitev načel v postopkih presoje (nepristranskost, zaupnost, strokovnost, neodvisnost),
– razlaga postopka presoje,
– predstavitev plana presoje (potrditev, spremembe, predlogi).

(1) Presoja je osnovna aktivnost komisije. Rezultati presoje se navedejo v poročilu komisije.
(2) Presoja se nanaša na obseg ugotavljanja usposobljenosti iz vloge. Razširitev tega obsega lahko komisija sprejme, če to zahtevajo razmere in če to ne vpliva na izvedbo presoje. Vedno je potreben dogovor z vodilnim presojevalcem.
(3) Vsak presojevalec izpolni kontrolno listo, ki podaja obseg opravljene presoje za njegovo področje, glede na pregledane elemente sistema kakovosti, glede na organizacijske enote, poslovne procese ali področja dela vlagatelja in glede na obseg ugotavljanja usposobljenosti (pregledani, opazovani postopki, metode itd.).
(4) Morebitne ugotovljene neskladnosti vpisuje presojevalec vsako posebej v poročilo o neskladnosti. Pri vsaki neskladnosti navede referenčni dokument in/ali zahtevo, ki ni izpolnjena.

(1) Vmesni sestanki komisije se izvajajo po potrebi. Za organizacijo, izvedbo in rok skrbi vodilni presojevalec. Njihov namen je usklajevanje dela komisije in morebitnih ugotovljenih neskladnosti ter nadaljnje planiranje poteka presoje in priprava na sestanke s predstavniki vlagatelja.
(2) Med sestankom komisije pred zaključnim sestankom pripravi vodilni presojevalec poročilo vodilnega presojevalca. Vsebina in oblika poročila vodilnega presojevalca je določena v prilogi 7, ki je sestavni del tega pravilnika. V poročilu navede:
– primernost predvidenih postopkov,
– obseg presoje vzdrževalnih dejavnosti,
– imena in naslove presojanih lokacij,
– poročila o neskladnostih,
– ustreznost notranje organizacije in postopkov, prostorov, opreme in drugih virov,
– odpravo neskladnosti, ugotovljenih ob prejšnjih presojah.

(1) Zaključni sestanek vodi vodilni presojevalec. Obvezna je udeležba celotne komisije in vlagatelja.
(2) Obvezne točke zaključnega sestanka so:
– povzetek načina dela komisije,
– povzetek dela, opravljenega med presojo,
– povzetek splošnih pozitivnih in negativnih ugotovitev,
– predstavitev morebitnih ugotovljenih neskladnosti,
– določitev vsebine in rokov za izvedbo korektivnih ukrepov za posamezne ugotovljene neskladnosti.
(3) Komisija se na osnovi morebitnih ugotovljenih neskladnosti in predlaganih ter potrjenih korektivnih ukrepov odloči, ali bo po izvedbi in prejemu poročila o izvedbi korektivnih ukrepov potrebno izvesti ponovno presojo.
(4) Izjemoma je možno, da vlagatelj v dogovorjenem roku naknadno pripravi predloge korektivnih ukrepov in izvedbenih rokov in jih v pisni obliki pošlje varnostnemu organu. Varnostni organ jih posreduje komisiji, ki jih potrdi ali zavrne. V primeru, da je na osnovi tako predlaganih korektivnih ukrepov po mnenju komisije potrebna dodatna presoja, o tem pisno obvesti vlagatelja.
(5) Ob koncu zaključnega sestanka preda komisija vlagatelju kopijo poročila vodilnega presojevalca ter kopije vseh poročil o neskladnostih.

Dejavnosti po presoji obsegajo:
– presojo izvedbe korektivnih ukrepov,
– roke in omejitve,
– priporočilo za odločitev.

(1) Presojevalec ob izteku dogovorjenega roka pripravi poročilo o izvedbi korektivnih ukrepov in ga skupaj z dodatno dokumentacijo, ki podpira navedbe iz poročila, skladno s predlogi korektivnih ukrepov, dostavi varnostnemu organu. Vsebina in oblika poročila o izvedbi korektivnih ukrepov je določena v prilogi 8, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Vodilni presojevalec usklajuje ocenjevanje korektivnih ukrepov s člani komisije, ki so neskladnost ugotovili. Praviloma ocenjuje vsak presojevalec izvedbo korektivnih ukrepov v zvezi z neskladnostmi, ki jih je sam ugotovil med presojo.
(3) V poročilu o izvedenih korektivnih ukrepih presojevalec vpiše zaključke pregleda, potrdi odpravo neskladnosti ali poda zahteve za dopolnitev korektivnega ukrepa. Če korektivni ukrepi niso bili izvedeni v skladu z dogovorom ali so bili izvedeni pomanjkljivo, komisija lahko predlaga ponovitev presoje ali zavrnitev izdaje pooblastila o usposobljenosti. V takem primeru vodilni presojevalec pripravi poročilo o presoji/odločitvi, ki mora vsebovati obrazložitev in priporočilo varnostnemu organu za izbrano odločitev (ponovitev presoje ali zavrnitev izdaje pooblastila o usposobljenost).

(1) Rok za izvedbo korektivnega ukrepa za odpravo neskladnosti določi komisija.
(2) Presoja se v okviru iste zahteve izvede največ dvakrat. Po drugi zaporedni negativno zaključeni presoji komisija praviloma poda priporočilo o odločitvi, s katerim predlaga, da naj se izdaja pooblastila o usposobljenosti zavrne.

Poročilo za odločitev pripravi in podpiše vsak strokovni presojevalec za svoje ocenjevano področje ter ga dostavi vodilnemu presojevalcu. Iz poročila mora biti razvidno, na kateri del obsega ugotavljanja usposobljenosti se nanaša. Vodilni presojevalec pripravi zaključno poročilo, ki se mora nanašati na celoten obseg ugotavljanja usposobljenosti. Na podlagi zaključnega poročila vodilni presojevalec izpolni obrazec »Priporočilo za odločitev« in ga dostavi varnostnemu organu. Vsebina in oblika priporočila za odločitev je določena v prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Varnostni organ na podlagi pozitivnega mnenja v priporočilu za odločitev sprejme odločitev o podelitvi pooblastila o usposobljenosti. Obseg pooblastila o usposobljenosti se določi glede na predlog obsega in priporočila o odločitvi. Varnostni organ izda pooblastilo o usposobljenosti s prilogo le v obsegu, v katerem vlagatelj izpolnjuje pogoje. Odločitev je odvisna od obstoja ugotovljenih neskladnosti, ki predstavljajo osnovno merilo, ki ga varnostni organ upošteva pri različnih odločitvah v zvezi z ugotavljanjem usposobljenosti.
(2) Zavrnitev izdaje pooblastila o usposobljenosti pomeni odločitev varnostnega organa, da se vlagatelju na podlagi ugotovitev v postopku ugotavljanja usposobljenosti deloma ali v celoti zavrne podelitev pooblastila o usposobljenosti. Zavrnitev obsega tudi zavrnitev širitve ugotavljanja usposobljenosti.
(3) Če so v postopku ugotavljanja usposobljenosti, v katerem so bile izrabljene vse možnosti korekcij oziroma je bila izpeljana ponovna presoja pri vlagatelju, še vedno prisotne neskladnosti oziroma le-te niso bile odpravljene na ustrezen način in v dogovorjenem roku, podelitev pooblastila o usposobljenosti ni mogoča in se izdaja pooblastila o usposobljenosti zavrne.
(4) Vlagatelj lahko v roku 15 dni od dneva vročitve upravnega akta vloži ugovor na odločitev varnostnega organa na regulatorni organ.
(5) Če varnostni organ sprejme odločitev o podelitvi pooblastila o usposobljenosti, vlagatelju izda pooblastilo. S pooblastilom določi obseg in vrste vzdrževalnih del, za katere se delavnica pooblašča.
(6) Varnostni organ ob izdaji pooblastila delavnico vpiše v evidenco usposobljenih vzdrževalnih delavnic.
(7) Evidenca vzdrževalnih delavnic je javna. Vključuje naziv in naslov vzdrževalne delavnice, njeno identifikacijsko oznako ter opis obsega pooblastila o usposobljenosti. Vsebina in oblika evidence o podeljenih pooblastilih za opravljanje vzdrževalnih del na železniških vozilih in/ali njihovih sestavnih delih ter vsebina identificijske oznake vzdrževalne delavnice je določena v prilogi 10, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Za vzdrževanje pridobljenega pooblastila o usposobljenosti mora vlagatelj v času trajanja pooblastila v celoti izpolnjevati zahteve za podelitev pooblastila o usposobljenosti.
(2) Dva meseca pred potekom triletnega roka veljavnosti podeljenega pooblastila o usposobljenosti vlagatelj ponovno vloži vlogo za strokovno-tehnično presojo delavnice.

(1) Po podelitvi pooblastila o usposobljenosti varnostni organ izvaja postopke nadzora, s katerimi ugotavlja, ali vlagatelj izpolnjuje zahteve za izdajo pooblastila o usposobljenosti. Varnostni organ opravlja nadzorne obiske pri vlagatelju, kadarkoli oceni, da je to potrebno, ali kadar na podlagi drugih podatkov obstaja dvom o ustreznem delovanju in izpolnjevanju pogojev vlagatelja.
(2) Pooblastilo o usposobljenosti ostane v veljavi, kadar niso bile ob nadzornem obisku ugotovljene nobene neskladnosti, ali ko je ugotovljeno, da sicer obstajajo neskladnosti, vendar jih bo vlagatelj odpravil v predpisanih rokih.
(3) Preklic pooblastila o usposobljenosti pomeni, da se vlagatelju na podlagi ugotovitve, da vlagatelj ne izpolnjuje več pogojev iz pooblastila o usposobljenosti, odvzame pooblastilo.

Varnostni organ obravnava vloge vlagateljev za širitev obsega pooblastila o usposobljenosti po enakem postopku kot za pridobitev pooblastila o usposobljenosti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o preverjanju usposobljenosti delavnic za vzdrževanje železniških vozil (Uradni list RS, št. 82/06).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.