Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 18. redni seji dne 5. februarja 2009 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto za območje Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 37/01, 99/02, 79/04 in 107/08) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko cono »Češenska hosta« (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal Topos d.o.o., pod številko 69/07-OPPN v februarju 2009.

OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter prilog:
A. VSEBINA OPPN
(1) TEKSTUALNI DEL (ODLOK OPPN)
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– ureditveno območje OPPN,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(2) GRAFIČNI DEL
1 Izsek iz kartografskega dokumentacije s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; M 1:5000
2.1 Pregledna situacija (TTN); M 1:25000
2.2 Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF); M 1:10000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; M 1:5000
4 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem (DKN); M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj ureditvenih območij:
5.1 Ureditvena situacija OPPN; M 1:1000
5.2 Ureditvene enote OPPN; M 1:1000
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
ter grajeno javno dobro:
6.1 Prometna infrastruktura; M 1:1000
6.2 Energetska, komunalna in ostala infrastruktura; M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; M 1:1000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:1000
9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo:
9.1 Načrt parcelacije; M 1:500
9.2 Zakoličbena situacija; M 1:500
B. PRILOGE OPPN
1. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice nosilcev urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost
8. Odločba o CPVO.

Območje OPPN se nahaja vzhodno od stanovanjskega predela Gornje Mirne Peči in severno od Češenc. Območje se v glavnem nameni za mešano stanovanjsko gradnjo.
Predmet obravnave v OPPN je določitev:
– zemljiških parcel za gradnjo stanovanjskih stavb ter stavbe za poslovne, storitvene in oskrbne dejavnosti z možnostjo stanovanj,
– zelenih površin: (zasebne, javne),
– površin za prometne ureditve (ceste, parkirišča, manipulativne površine),
– površin komunalne in energetske infrastrukture,
– urbanistično-arhitekturnih pogojev in vseh ostalih pogojev, ki jih bodo morali investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov v prostor.

Območje OPPN obsega površino velikosti približno 8,8 ha in zajema zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi št.: 533/63, 533/64, 533/65, 2868/3, 1065/10, 1065/20, 1065/22, 1065/25, 1065/40, 2869/14, 1069/7, 1069/37, 1069/34, 1069/31, 1069/23, 1069/28, 1065/3, 1065/2, 1065/1, 1069/7, 1069/5, 1069/4, 1069/3, 1071/33, 1069/26, 1017/2, 2868/5, 1012/4, 1064, 2869/8, 1061/5, 2870/5, 1071/28, 1071/25, 1017/1, 2868/6, 1012/6, 1063/3, 2869/6, 1060/4, 1061/2, 1071/19 vse k.o. Mirna Peč.
Meja obravnavanega območja je na zahodu definirana s stanovanjsko pozidavo ob cesti Mirna Peč–Gornja Mirna Peč, na jugozahodu sega do predvidenega krožnega križišča, ki se v južnem delu naveže na obstoječo javno pot oziroma na traso predvidene priključne ceste (deviacijo 1-16 Mirna Peč po DLN AC na odseku Ponikve–Hrastje; uredba objavljena v Uradnem listu RS, št. 85/06). Severovzhodni in vzhodni del območja sta definirana s traso nove priključne ceste (deviacijo 1-11 Mirna Peč po DLN).

Območje urejanja je razdeljeno na štiri ureditvene enote (UE1 do UE4) ter posamezne sklope znotraj UE:
– UE 1 – območje, namenjeno za stanovanjske stavbe:
– 1a: območje samostoječih hiš,
– 1b: območje vrstnih hiš,
– 1c: območje večstanovanjskih stavb – vila bloki.
– UE 2 – območje, namenjeno za poslovne, storitvene in oskrbne dejavnosti z možnostjo stanovanj.
– UE 3 – območje, namenjeno za zelene površine:
– 3a: območje obstoječih gozdnih površin (bariera okoli naselja),
– 3b: območje urejenih zelenih površin za rekreacijo in prosti čas.
– UE 4 – območje, namenjeno za gradnjo infrastrukture (prometne, komunalne in energetske, ureditvi ekoloških otokov, postavitvi trafo postaj, plinske postaje in drugih infrastrukturnih objektov), garažnih stavb oziroma podzemnih parkirnih hiš.

Vplivno območje OPPN bo v času gradnje zajemalo zemljišča znotraj ureditvenega območja ter zemljišča izven območja OPPN, ki so namenjena za gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Pri in po izvedbi prostorskih ureditev bo dodatno obremenjeno tangirano prometno omrežje, ki se rešuje s predvidenim petkrakim krožnim križiščem. Le-ta združuje ceste na nivoju lokalne prometne infrastrukture, in sicer: lokalno cesto Mirna Peč–Gornja Mirna Peč, dostop v območje OPPN z navezavo na primarno notranjo cesto »A«, dostop do območja Postaje, dostop do območja šole. Ta se preko deviacije 1-16 Mirna Peč navezuje na bodočo regionalno cesto deviacija 1-11 Mirna Peč. Krožno križišče se rešuje po posebnem projektu in ni predmet tega OPPN, vpliva pa na urbanistične in prometne rešitve sosednjih območij.

Na severu je območje omejeno z železniško progo, na severozahodu in zahodu s traso predvidene priključne ceste – deviacijo 1-11 Mirna Peč, na jugu pa z lokalno cesto oziroma s traso predvidene priključne ceste 1-16 Mirna Peč. Na jugozahodu se območje preko primarne notranje ceste A priključuje na petkrako krožno križišče, ki predstavlja tudi južni dostop v cono. Območje bo v celoti obdano z zelenim pasom, ki bo služil kot bariera pred negativnimi vplivi iz okolja in hkrati omilil vplive v odnosu do obstoječe strukture. Tako bo vpliv povzročanja hrupa železnice kot bodoče priključne cesta manjši. Hkrati pa bo zelena ločnica med novim in starim še omehčala prehod med njima, kljub temu da predvidena gradnja na zahodu že upošteva odmike od obstoječih hiš ter nadaljuje enako vsebino kot tudi tipologijo in obliko obstoječega.
Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Prostorske ureditve sledijo naravnim danostim v prostoru (relief) in izhajajo iz obstoječega stanja (geometrija obstoječe grajene in naravne strukture). Upošteva se prisotnost obstoječih dejavnosti in infrastrukture v tem in nekoliko širšem prostoru ter tendenca, da se obstoječa grajena struktura zaokroži kot kompleksna zelena stanovanjska cona s spremljajočo vsebino.

V vseh ureditvenih enotah so dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov.

V OPPN so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 popr.):
– v UE1a in UE1b:
1 / Stavbe:
11 / Stanovanjske stavbe
– 111 enostanovanjske stavbe:
• 11100 enostanovanjske stavbe (stanovanje v samostoječi stavbi z enim stanovanjem, stanovanje v vrstni hiši).
– v UE 1c:
1 / Stavbe:
11 / Stanovanjske stavbe
– 111 enostanovanjske stavbe:
• 11100 enostanovanjske stavbe (stanovanje v vrstni hiši).
– 112 večstanovanjske stavbe:
– 11210 dvostanovanjske stavbe,
– 11221 tri-in večstanovanjske stavbe.
– v UE 2:
1 / Stavbe:
11 / Stanovanjske stavbe:
– 112 večstanovanjske stavbe.
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 121 gostinske stavbe,
– 122 upravne in pisarniške stavbe,
– 123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti:
• 12301 trgovske stavbe,
• 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti.
– 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij:
• 12420 garažne stavbe.
– v UE 3:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
24 / Drugi gradbeno inženirski objekti:
– 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
– v UE 4:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe:
– 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij:
• 12420 garažne stavbe.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
24 / Drugi gradbeno inženirski objekti:
– 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
– v vseh UE:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / objekti transportne infrastrukture:
– 211 ceste:
• lokalne ceste, javne poti.
22 / cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– 221 distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
V območju urejanja so v vseh UE, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na osnovi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), in sicer:
– nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, lopa, utrjene dovozna poti),
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi,
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, mala čistilna naprava),
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik),
– spominska obeležja,
– objekti za oglaševanje,
– enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, mala komunalna čistilna naprava, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča),
– pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja),
– začasni objekti,
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza),
– spominska obeležja,
– urbana oprema.

Obravnavano območje je v UE1 namenjeno v glavnem za bivanje. V UE2 pa pretežno za poslovno, storitvene in oskrbne dejavnosti, kjer se v zgornjih etažah dopušča tudi bivanje. Znotraj stanovanjskih hiš v ureditveni enoti UE1 so dopustne različne dejavnosti, ki so kompatibilne z bivanjem. V UE1 in UE2 so poleg ostalih določil tega odloka, navedene dejavnosti dovoljene, v kolikor se na parceli ali na javnih parkiriščih zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so v stavbah poleg bivanja dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL le v UE2
– 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili;
I) GOSTINSTVO le v UE2
– 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač (vse razen 56.105 Turistična kmetija brez sob);
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 58 Založništvo,
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– 63 Druge informacijske dejavnosti;
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (vse razen 75 Veterinarstvo)
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.1 Predšolska vzgoja;
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86 Zdravstvo (vse razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost),
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve;
R)KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti,
– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (vse razen 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov);
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo,
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost);
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
Območje UE 3 je namenjeno za zelene površine:
– ureditev zatravljenih površin, brežin,
– ureditev gozdnega roba,
– ureditev površin za šport in rekreacijo ter prosti čas (sprehajalna pot, trim steza, športno in otroško igrišče),
– postavitev urbane opreme,
– zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja.
Območje UE4 je namenjeno za gradnjo:
– infrastrukture:
• gradnja prometnic ter ostale komunalno – energetskega infrastrukture,
• ureditev ekoloških otokov,
• postavitev trafo postaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja …),
• ureditev tlakovanih pešpoti,
– garažnih stavb oziroma podzemnih parkirnih hiš.

V območju OPPN (v vseh UE) so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditve trgov, zunanjih javnih teras – platojev, vedutnih točk, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Načrtovanje obravnavanega območja se zgleduje po teoriji »vrtnega mesta« oziroma mirne zelene suburbane cone, ki načrtuje urbane dejavnosti (stanovanja, storitev, trgovina) in hkrati ureditev nezazidanega, naravnega prostora (ohranjanje gozdnega roba, površine za rekreacijo in prosti čas, pešpoti …). Ureditev predvidene stanovanjske soseske bo povezovala arhitekturo (grajeno strukturo) z zunanjim prostorom. Takšna zasnova območja tipološko ustreza urbanizaciji širšega ruralnega prostora in hkrati nudi boljšo kvaliteto bivanja.

Območje te ureditvene enote je namenjeno gradnji samostoječih hiš. Predvidene so na zahodnem robu ter na severu in vzhodu območja. Hiše ohranjajo značaj ruralnega prostora z možnostjo sodobnega pristopa oblikovanja. Na parcelo naj se locirajo znotraj površine za razvoj objekta najbolj ugodno glede na dostopnost, nagib terena, orientacijo ter organizacijo nepozidanega prostora in sicer tako, da se ohrani čim večji del uporabne zelene površine. V hišah so dopustne dejavnosti iz 10. člena tega odloka, ki niso moteče za stanovanjsko okolje.
Tipologija:
– definirana je kot prostostoječa grajena struktura.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit stavbe: je dovoljen na površini za razvoj objekta(ov) dimenzij 12 m x 12 m z dovoljenim odstopanjem do največ +15%. Znotraj površine za razvoj objekta je možno poljubno locirati in oblikovati tloris objekta na način, da se osnovnemu tlorisu dodajajo manjši volumni oziroma da se osnovnemu tlorisu doda enakovreden kubus. Osnovni tloris je podolgovate oblike z razmerji stranic od 1:1,2 – 1:1,5. Minimalna velikost bruto tlorisne površine je 80 m². Izven gradbene linije ter površine za razvoj objekta je okoli objekta proti dostopni cesti možna postavitev le nadstreška za avtomobile.
– Vertikalni gabarit: K+P+M (višina kolenčnega zidu do največ 1,20 m) ali P+1 (v primeru ravne ali enokapne strehe). Izvedba kleti je lahko delno ali v celoti vkopana, pod pogojem da kota pritličja ne sme biti višja od 0,50 m nad koto urejenega terena.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti.
– Kota pritličja oziroma kleti: V primeru dostopa v nivo kleti je kota kleti definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. V primeru dostopa v nivo pritličja pa je kota pritličja definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. Kote so prikazane v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija).
– Streha: osnovna streha je lahko ravna do enokapna od 0º–15º ali dvokapna z naklonom strešin od 35º–45º. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V detajlih je dovoljena kombinirana streha, možnost frčad (trapezne niso dovoljene), čopi niso dovoljeni. Na enokapnih strehah frčade niso dovoljene. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja.
– Kritina: je pogojena s tehnologijo stavbe. Dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. Na nadstreških za avtomobile je dovoljena ravna ali ločna (polkrožna) transparentna streha.
– Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras. Nadstrešek za avtomobile je lahko lesene ali kovinske konstrukcije brez obodnih sten in s streho.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana znotraj površine za razvoj objekta.
– Gradbena linija: je vzporedna z dostopno cesto in je razvidna v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). Možno je odstopanje od le-te do največ 0,80 m v notranjost ali zunanjost parcele. Postavitev izzidkov, balkonov in teras lahko odstopa izven gradbene linije do največ 1,5 m v 1/3 dolžine celotne fasade. V primeru postavitve nadstreška za avtomobile pa pod zgoraj navedenimi določili.
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6 m, razen v primeru postavitve nadstreška za avtomobile.
– Oddaljenost od sosednje stavbe: 8 m med stavbama. V primeru manjših odmikov morajo biti zagotovljeni pogoji za preprečitev negativnih vplivov med objekti (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki).
– Dostopi na parcelo: so definirani iz notranjih napajalnih cest. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objekta(ov) na parceli. Glede na niveleto ceste so le-ti predvideni na novo kleti oziroma na nivo pritličja.
Zunanja ureditev:
– Okolica hiše se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika, uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Ne glede na prikaz definiran v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija) je možna poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin in sicer odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli.
– Na parceli je, zaradi premostitve višinskih razlik, možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi.
Zemljiška parcela:
– Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel).
– Zemljiška parcela je lahko max. 40% pozidana (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti).
– Zemljiške parcele je možno tudi povečati, če je zato primeren prostor.

Območje vrstnih hiš se nahaja v osrednjem delu (zahod) območja kot nadaljevanje geometrije obstoječih objektov. Vrstna hiša (hiša v vrsti) je enodružinska hiša v eni ali več etažah, katere stranski zidovi so skupni s sosednjimi hišami. Pri postavitvi vrstnih hiš je možno zamikati osnovne enote znotraj površine za razvoj objekta, kar omogoča razgibanost niza. Možne so tudi prekinitve grajene strukture s praznimi (zelenimi) enotami. Ritem zelenih prekinitev je poljuben in odvisen od končne ureditve in s tem celotnega izgleda niza. Objekti v nizu naj se oblikujejo najbolj ugodno glede na dostopnost in nagib terena. V hišah so dopustne dejavnosti, ki niso moteče za stanovanjsko okolje in so navedene v 10. členu tega odloka.
Tipologija:
– definirana je kot linearni niz z možnimi prekinitvami posameznih enot, vzporeden z dostopno cesto.
– Posamezne osnovne enote so pravokotne oblike in pravokotne na dostopno cesto. Možno jih je prekinjati (zelena površina), združevati (preoblikovati v atrijske hiše) ali zamikati, kar omogoča razgibanost niza. V primeru, da pa se združita dve enoti in sledi prekinitev ter tako v enakem ritmu do konca niza, so hiše definirane kot “dvojčki”.
– Pri oblikovanju posameznega niza mora biti zagotovljena poenotenost le-tega.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit: osnovni tloris je dovoljen na površini za razvoj objekta(ov) dimenzij 7 m x 14 m z dovoljenim odstopanjem do največ +10%, kar posledično pomeni tudi drugačno razporeditev enot v nizu. Tloris stavbe je lahko poljubno lociran in razgiban znotraj površine za razvoj objekta. Izven gradbene linije ter površine za razvoj objekta je okoli objekta proti dostopni cesti možna postavitev le nadstreška za avtomobile.
– Vertikalni gabarit: K+P+M (višina kolenčnega zidu, do največ 1,50 m) ali P+1 (v primeru ravne strehe). Izvedba kleti je lahko delno ali v celoti vkopana, pod pogojem da kota pritličja ne sme biti višja od 0,50 m nad koto urejenega terena. Dovoljena so odstopanja od višinskih gabaritov v nizu glede na postavitev sklop posameznih aenote na teren.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: predvideni so klasično zidani, leseni ali montažni objekti.
– Kota pritličja oziroma kleti: V primeru dostopa v nivo kleti je kota kleti definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. V primeru dostopa v nivo pritličja pa je kota pritličja definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. Kote so prikazane v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija).
– Streha: osnovna streha je ravna do enokapna od 0º–15 º ali dvokapna z naklonom do 35º–45º, možnost frčad (trapezne niso dovoljene), čopi niso dovoljeni. Na enokapnih strehah frčade niso dovoljene. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Smer slemena je poljubna in odvisna od zasnove objekta. Dovoljen je višinski zamik slemen v nizu glede na postavitev sklopov posameznih enot na teren.
– Kritina: odvisna od konstrukcije strehe; temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena. Na nadstreških za avtomobile je dovoljena ravna ali ločna (polkrožna) transparentna streha.
– Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Pri oblikovanju fasade posameznega niza mora biti zagotovljena poenotenost le-te. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras. Nadstrešek za avtomobile je lahko lesene ali kovinske konstrukcije brez obodnih sten in s streho.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana s površino za razvoj objekta.
– Gradbena linija: gradbena linija je vzporedna z dostopno cesto in je razvidna iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvene situacije). Možno je odstopanje od le-te za 1,20 m v notranjost ali zunanjost parcele. Postavitev izzidkov, balkonov in teras lahko odstopa izven gradbene linije do največ 1,5 m v 1/3 dolžine celotne fasade. V primeru postavitve nadstreška za avtomobile pa pod zgoraj navedenimi določili.
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od sosednje stavbe: zagotovljeni morajo biti pogoji za preprečitev negativnih vplivov med enotami (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki).
– Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6 m, razen v primeru nadstreška za avtomobile.
– Dostopi na parcelo: so definirani iz notranjih napajalnih cest. Dostopi se izvedejo glede na končno organizacijo objektov na parceli. V primeru, da se ne more zagotoviti dostop na dvoriščno stran parcele med objekti v nizu, se le-ta predvidi iz dvoriščne dostopne poti, za kar se nameni del posameznih parcel v širini najmanj 2 m.
Zunanja ureditev:
– Okolica hiše se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe posameznika, uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Ne glede na prikaz definiran v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija) je možna poljubna ureditev parkirnih, manipulativnih in zelenih površin, in sicer odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na parceli.
– Medsosedske ograje se lahko postavijo na mejo parcele.
– Na parceli je, zaradi premostitve višinskih razlik, možna postavitev opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi.
Zemljiška parcela:
– Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrtom parcel).
– Zemljiška parcela je lahko max. 40% pozidana (vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti).
– Zemljiške parcele je možno tudi povečati, če je za-to primeren prostor.
– V primeru, da znotraj niza ni omogočen dostop do dvorišč za vse enote, se le-ta zagotovi na dvoriščni strani.

Območje stanovanjska gradnje z višjo gostoto pozidanosti (vila bloki) se nahaja na jugo vzhodnem delu območja, kjer teren dovoljuje višjo etažnost stavb. Pozidava izhaja iz linearne, preproste in stroškovno učinkovite zasnove. Višina etaž pada oziroma raste glede na teren oziroma tako, da stavbe s svojo višino ne izstopajo od ostalega prostora. Posamezne enote so prilagojeno terenu, ponekod nanizane tesno druga ob drugi, ponekod pa ločene z vmesnimi zelenimi prostori.
Tipologija:
– je definirana kot linearni niz, pri čemer je osnovna enota pravokotne oblike vzporedna z dostopno cesto.
– V nizu je možno zamikati osnovne enote oziroma jih prekiniti z zelenimi površinami. Ritem zelenih prekinitev je poljuben.
– Pri oblikovanju posameznega niza mora biti zagotovljena poenotenost le-tega.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit: dovoljeni so na površini za razvoj objekta, ki je razvidna iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvena situacija). Ob zagotavljanju zadostnih površin se lahko horizontalni gabarit poveča največ za +10%. Priporočena velikost osnovne enote (15 m x 20 m) je lahko manjša od začrtane, kar je odvisno od razporeditve bivalnih enot v posameznem nizu.
– Vertikalni gabarit: max. K+P+2 (možno več kletnih etaž). Dovoljena so odstopanja od višinskih gabaritov v nizu glede na postavitev posamezne enote na teren.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti.
– Kota pritličja: je definirana z niveleto dostopne ceste in je do 0,50 m nad le-to. Prikazane so v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija).
– Streha: osnovna streha je ravna ali dvokapna oziroma enokapna z manjšim naklonom do 15°, frčade in čopi niso dovoljeni.
– Kritina: odvisna od konstrukcije strehe; Dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena.
– Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Detajli so lahko poudarjeni z močnejšimi odtenki. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve. Možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras, postavitev le-teh lahko odstopa od gradbene linije in površine za razvoj objekta.
Lega na zemljišču:
– Lega: je definirana s površino za razvoj objekta.
– Gradbena linija: gradbena linija je vzporedna z dostopno cesto in je razvidna iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvene situacije). Možno je odstopanje od le-te za 1,20 m v notranjost ali zunanjost parcele. Postavitev izzidkov, balkonov in teras lahko odstopa izven gradbene linije do največ 1,5 m v 1/3 dolžine celotne fasade.
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4 m oziroma tako, da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od sosednje stavbe: zagotovljeni morajo biti pogoji za preprečitev negativnih vplivov med enotami (osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki).
– Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6 m.
– Dostopi na parcelo: predviden iz notranje napajalne ceste.
Zunanja ureditev:
– Okolica se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na potrebe; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
– Za premostitev višinskih razlik je možna izvedba opornih zidov v kamniti ali betonski izvedbi.
Zemljiška parcela:
– Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel).

Za namen oskrbe stanovanj se na južnem delu, ob vstopu na območje OPPN, uredijo zemljišča za storitvene, trgovske in poslovne dejavnosti s predvideno stavbo ter vsemi spremljajočimi površinami (dostopi, servisni dostopi in površine, mirujoči promet, peš in parkovne površine).
Tipologija:
– definirana je kot ena ali več prostostoječih enot različnih oblik in velikosti, ki so med seboj lahko tudi povezane.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit: je dovoljen je na površini za razvoj objekta, ki je razviden iz grafičnega dela (list 5.1 Ureditvena situacija). Znotraj le-te je možno poljubno locirati in oblikovati tloris ene ali več stavb.
– Vertikalni gabariti: maksimalno K+P+1 (največ do 10 m); možna izvedba več kletnih etaž.
Namembnost:
– Kletne etaže se namenijo predvsem za podzemne parkirne površine oziroma za potrebe javnih dejavnosti (skladiščni prostori …). Pritličje stavbe se nameni izključno za javni program, nadstropje pa se lahko nameni tudi za stanovanja.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: predviden je klasično zidani ali montažni objekt.
– Kota pritličja: Definirana v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija).
– Streha: osnovna streha je ravna oziroma enokapna z manjšim naklonom do 15°, frčade in čopi niso dovoljeni.
– Kritina: odvisna od konstrukcije strehe; dovoljeni so temnejši toni (temno siva, rdeča, rjava barva). Ravna streha je lahko ozelenjena.
– Fasada: pri oblikovanju fasade je dovoljena uporaba materialov na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura s sodobnim načinom oblikovanja. Barve naj bodo umirjenih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra. Detajli so lahko poudarjeni z močnejšimi odtenki. Nikakor pa niso dovoljene flouroscentne barve.
Lega na zemljišču:
– Lega večnamenskega objekta: na površini za razvoj objekta(ov).
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 4,00 m, tako da je zagotovljena požarna varnost objektov ter ustrezna površina za normalno vzdrževanje posameznega objekta.
– Oddaljenost od cestnega sveta: minimalno 6,00 m.
– Dostopi na parcelo: predviden z osrednje ceste.
Zunanja ureditev:
– Okolica objekta se zazeleni (zatravi ali zasadi z drevesi, grmovnicami) in uredi glede na spremljajoče dejavnosti, kot so ureditev platoja pred objektom, otroškega igrišča; uredijo se tudi parkirne in manipulativne površine.
Zemljiška parcela:
– Velikost zemljiške parcele je definirana v grafičnem delu (list 9.1 Načrt parcel).
– Pozidanost parcele mora zagotavljati vso potrebno manipulacijo ter zadostno število parkirnih mest.
Ostalo:
– Stavba mora biti projektirana in izvedena tako, da omogoča uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti ter da so jim s tem zagotovljeni: neoviran dostop, vstop in uporaba, v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).

Za nezahtevne in enostavne objekte na območju urejanja veljajo določila Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08; v nadaljevanju: Uredba), če s tem odlokom ni določeno drugače.
Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so minimalno 1,50 m od parcelnih mej, razen ograj, ki se lahko postavijo glede na določila Uredbe.
Tipologija nezahtevnih in enostavnih objektov je definirana kot prostostoječa grajena struktura (samostojni objekti) ali prizidana k osnovnemu objektu (velja le za garažo, nadstrešek in zimski vrt). Oblikovanje le-teh mora biti usklajeno z osnovnim objektom (nedominanten, podrejen položaj).
Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti pritlični, praviloma pravokotne oblike, oblikovno usklajeni z osnovnim objektom glede barve fasade, naklona strehe, kritine, itn. Locirani so znotraj zemljiške parcele tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov oziroma organiziranosti celotne površine.
Začasni objekti se lahko postavijo za omejeno časovno obdobje. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
Ekološki otoki (zbiralnica ločenih frakcij) se postavijo na betonsko podlago in se primerno zagradijo z leseno ali kamnito ograjo oziroma se zazelenijo. Dovoljeno jih je nadkriti z nadstrešnico z ravno streho, enotno za vse ekološke otoke znotraj območja.
Plinske postaje se ogradijo z zaščitno kovinsko transparentno ograjo. Okolica se zazeleni.
Podporni zidovi se izvedejo pri večjih izkopih in pri utrjevanju brežin. Brežine se lahko urejajo kaskadno s podpornimi zidovi in vmesnimi zazelenitvami ali samo s podpornimi zidovi do max. višine 2,50 m. Velikost podpornih zidov se prilagodi statičnim razmeram na terenu. Le-ti so lahko postavljeni do meje zemljiške parcele oziroma tako, da ne ovirajo ali motijo sosednje parcele ter da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

Zemljiška parcela je definirana s površino za razvoj objekta(ov), manipulativnim dvoriščem, parkirišči in zelenico. Dostopi na parcelo se lahko spreminjajo glede na končno postavitev objekta ter temu primerno tudi organizacija parkirnih mest.
Površina za razvoj objekta je prikazana v grafičnem delu (list 5.1 Ureditvena situacija). Na njej je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjski, nestanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni objekti) ter vseh ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini namenjeni za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi manipulativno dvorišče, parkirišče ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti, enostavni, nezahtevni, manj zahtevni objekti) ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Manipulativna dvorišča so lahko tudi namenjena za parkirišča.
Parkirišče je površina namenjena parkiranju osebnih vozil zaposlenih in strank. Parkirišča se zagotovijo v sklopu parcele kot del zunanje ureditve, v UE1c in UE2 pa se površine za parkiranje dopuščajo tudi v podzemni parkirni hiši. Parkirišča so lahko tlakovana ali asfaltirana. Na parkiriščih je dovoljena postavitev objektov (gradbeni inženirski objekti), vendar le tisti, ki niso višji od 0.40 m in/ali se gradijo v zemlji ter vse ureditve (hortikulturne in parterne ureditve). Na parkiriščih je dovoljena ureditev manipulativnih dvorišč ali/in zelenic.
Ob zagotovitvi ustreznih površin za manipulacijo in parkirišča ob površini za razvoj objekta se na preostalem delu uredi zelenica.

Zelen sistem:
– Obod območja predstavlja gozdni rob. Iz njega se razširijo zelene urejene površine za rekreacijo in prosti čas. Le-te so kot programske točke povezane s potjo, ki se znotraj gozdne površine okoli soseske uredi kot pešpot, kolesarska steza ali trim steza.
– Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje območja je prilagojeno morfologiji terena ter upošteva tipologijo, geometrijo obstoječe grajene strukture. Na posameznih delih območja bo za organizacijo zemljiških parcel in ostalih površin potrebna izvedba zemeljskih del, predvsem za zasipavanje vrtač.
– Preoblikovanje terena ter premostitev višinskih razlik mora biti izvedeno z blagimi in ozelenjenimi brežinami, dovoljeni so tudi oporni zidovi v kamniti ali betonski izvedbi.
– Zelenice na zemljiških parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo.
– Drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve. Predvsem je pri tem treba upoštevati razmere v prostoru: talne razmere (globina, zbitost, kvaliteta tal, prepustnost), klimatske razmere, nadmorska višina, osončenost, itn. Cilj zasaditve na robovih naj bi bil predvsem izbira takih drevesnih ali grmovnih vrst, ki bi se čim bolje prilagodila krajevni vegetacijski podobi v neposredni bližini. Linijske zasaditve ob peš poti oziroma notranjih prometnicah naj opravljajo predvsem funkcijo poudarjanja cestnih glavnih smeri v prostoru in zato naj se izbor prilagodi omenjenemu namenu.
Zelene površine kot zaščita pred zunanjimi vplivi:
– V UE3a se po robu celotnega območja ohranja obstoječi gozd kot zaščitne zelene površine. Gozdni rob ima funkcijo bariere v odnosu do zunanje infrastrukture ter definira ločnico med obstoječo in predvideno gradnjo.
Zelene površine za šport in rekreacijo:
– Na severnem, osrednjem ter na južnem delu se iz gozdnega roba razširijo zelene površine, ki se namenijo za rekreacijo in prosti čas ter opremijo in uredijo s športnimi igrišči, igrali za otroke, sistemom poti (sprehajalne, trim steza ...).
Zelene površine kot vodne ureditve:
– Na zelenih površinah v osrednjem in južnem delu se lahko uredi tudi vodna površina kot odprt kanal padavinske odpadne vode in se izvede iz lesenih ali tipskih betonskih elementov.

Prometnice:
– Ob vseh notranjih cestah se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za javno razsvetljavo, postavijo koši za smeti. Vzdolž cest je možno zasaditi drevored.
– V primeru, da v UE1b znotraj niza ni omogočen dostop do dvorišč za vse enote, se le-ta zagotovi v sklopu zemljiške parcele na dvoriščni strani, kot javna dostopna pot, ki se utrdi s peskom.
Komunalna in ostala infrastruktura:
– Vsa infrastruktura poteka v koridorju javnih površin. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki zakrivajo poglede na kontejnerje.
Zelene površine:
– V sklopu ureditve obstoječega gozda (zeleni rob) je predvidena pešpot kot sprehajalna pot, kolesarska steza ali trim steza. Le-ta bo urejena za namene rekreacije s primerno urbano in vadbeno opremo. Iz gozdnega roba se razširijo zelene površine in se namenijo za rekreacijo in prosti čas ter ostale ureditve.
Poslovno trgovski kompleks:
– Ob poslovno trgovskem kompleksu se uredi ustrezno število parkirnih mest (od katerih je ustrezno število predvideno tudi za invalide) in manipulativne površine. Območje se ustrezno uredi tako, da se bodisi gramozira, tlakuje ali asfaltira in ustrezno zatravi ter zasadi z drevesi in/ali grmovnicami. Parkirne površine se lahko zagotovijo tudi z izgradnjo podzemnih parkirnih površin.

Dostopnost:
Območje se napaja iz dveh smeri:
– Na severozahodu območja z obstoječe lokalne ceste LC291011, Mirna Peč;
– Na jugozahodu se območje preko primarne notranje ceste »A« priključuje na petkrako krožno križišče (pripravi se po posebnem projektu in ni predmet tega OPPN). Križišče je zasnovano z upoštevanjem centralnega vodenja prometnih tokov iz stanovanjske soseske, novega kompleksa šole, obrtno industrijske cone Pod postajo, starega naselja Gor. Mirna Peč na deviacijo 1-11, ki je predvidena po DLN za avtocesto in bo po izgradnji regionalna cestna povezava do Novega mesta. Krožno križišče se dimenzionira na predvideno prometno obremenitev tovornih vozil v smeri industrijske cone Pod postajo, na ostalih krakih pa z upoštevanjem komunalnih vozil.
Zunanje cestno omrežje:
Zaradi predvidenega krožnega križišča se preprojektira križišče predvidene navezave deviacije 1-16 (po DLN) na lokalno cesto. Zaradi navezave območja na predvideno deviacijo 1-11 ne bo potrebno preureditve križišča na njej. Zaradi navezave območja stanovanjske cone na predvideno deviacijo 1-11 ne bo potrebno preureditve križišča na njej. Kolikor pa bo predmetni OPPN presegel kapacitetno sposobnost križišča, bo potrebno narediti analizo prometa za dvajset-letno plansko obdobje ter na osnovi le-te predvideti ustrezne prometne rešitve, katerih investitor bo občina. Priključek, ki je predviden po DLN za prevezavo gozdnih cest, se v primeru realizacije območja ne izvede.
Notranje cestno omrežje:
Znotraj območja (po sredini) poteka osrednja (primarna) dvosmerna cesta »A«, ki povezuje oba dostopa na območje. Na cesto »A« se proti zahodu in vzhodu priključujejo sekundarni kraki – ceste »B«, ki so zaključeni z obračališči. Vse ceste, razen ceste »A«, ki ima funkcijo osrednje hrbtenice, omogočajo dostope na zemljiške parcele.
Karakteristični prečni prerezi:
– Primarna cesta »A«: 2 x 3,00 m (vozišče) + 2 x 1,60 m (hodnik za pešce) + 2 x 0,50 m (bankina);
– Sekundarne ceste »B«: 2 x 2,50 m (vozišče) + 1 x 1,20 m (hodnik za pešce) + 2 x 0,50 m (bankina).
Kolesarski promet poteka po gozdnem robu okoli celotnega območja. Kolesarska steza je skupaj s peš potjo dimenzij 3,50 m.
Peš promet je ločen z deniveliranim hodnikom za pešce in je načrtovan ob vseh notranjih cestah. Ob osrednji cesti »A« je predviden obojestranski profil: 1,60 m. Ob cestah »B« je predviden enostranski, profila 1,20 m. Peš promet se odvija tudi po načrtovani peš – poti, ki poteka po obodu in notranjosti območja.
Na območju stanovanjske gradnje se parkirna mesta zagotovijo v sklopu posameznih zemljiških parcel, kjer je potrebno zagotoviti najmanj 2 parkirna mesta za vsako stanovanje. V sklopu površine za poslovno-trgovsko stavbo so investitorji dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru zemljiške parcele tako za stranke kot za zaposlene oziroma tudi za stanovalce v primeru, da se nadstropje nameni za stanovanja. Zagotovljena morajo biti tudi mesta za invalide in za parkiranje koles. Površine za parkiranje se lahko uredijo tudi v podzemni parkirni hiši. Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali asfaltirana in se lahko nadkrijejo z nadstrešnicami.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno urbano opremo in talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) in opremo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00 in 110/06). »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise s področja cest oziroma urejanja prometnih površin, hkrati z Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03). Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2.
Pri načrtovanju območja je potrebno upoštevati tudi, da:
– morajo biti načrtovane ureditve usklajene z DLN za AC in vso nadaljnjo projektno dokumentacijo za navedeni odsek avtoceste,
– je pri nadaljnji projektni obdelavi potrebno upoštevati PGD A2 Karavanke–Obrežje, odsek 0024 Trebnje–Novo mesto, pododsek Ponikve–Hrastje, M. 9-7/96-PH-06PGD, december 2006, izdelovalca Pa-ng d.o.o. Ljubljana.

Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav. Vsi primarni vodi infrastrukturnega omrežja potekajo v koridorju javnih površin. Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in objektov v fazi projektiranja, če se s tem zagotovi ustreznejša oskrba in racionalnejša izraba prostora. Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo objektov znotraj posamezne ureditvene enote.

Oskrbo stanovanjskega naselja s pitno in požarno vodo se zagotavlja iz obstoječega vodovodnega omrežja in sicer, iz dveh višinskih con. Do kote 245 m n.m.v. iz vodohrana Malenska vas (281), nad koto 245 m n.m.v. pa preko razbremenilnika tlakov iz vodohrana Kal (345). Znotraj območja stanovanjske cone se sekundarno vodovodno omrežje zgradi iz nodularne litine ustreznih dimenzij. Dimenzioniranje omrežja se izvede na osnovi hidravličnega izračuna celotnega vodovodnega sistema, z upoštevanjem dolgoročnih razvojnih usmeritev občine Mirna Peč. Rekonstrukcijska dela na obstoječem vodovodu in prevezave na obstoječ vodovod, sme izvajati le pooblaščeni upravljavec vodovoda. Gradnjo novega vodovodnega omrežja mora nadzirati pristojna služba upravljavca.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03).

Na območju je predviden ločen sistem kanalizacije.
Fekalna kanalizacija se priključuje na obstoječi primarni vod, ki je v cestnem telesu lokalne ceste južno od območja. Obstoječa kanalizacija bo tangirana z izvedbo deviacije 1-16. Predvidena je prestavitev v peto brežine nove ceste, pokrovi se prilagodijo zunanjim ureditvam osnovne šole. Glavni vod fekalne kanalizacije znotraj območja poteka v cesti »A«, na katerega se priključujejo sekundarni kanali. Na glavni vod, s predvidenim profilom DN 300, se na severu območja priključi tudi kanalizacija iz IC Dolenja vas. Odvajanje odpadnih vod se preko sekundarnih in primarnega kanala naveže v obstoječe kanalizacijsko omrežje in naprej v čistilno napravo ob Temenici. Predvidena dodatna obremenitev čistilne naprave zaradi gradnje te stanovanjske soseske je 250 EE. Zaradi povečane količine odpadne vode širšega zaledja se tekom obratovanja kanalizacije predvidi njeno rekonstrukcijo oziroma dogradnjo.
Meteorna kanalizacija je predvidena v krakasti obliki z izpustom voda v ponikovalne površine, ki so locirane na vzhodnem delu cone za odvodnjavanje severovzhodnega dela in na južnem delu cone, kjer se odvodnjavajo površine južnega dela cone. Ob zasipu vrtač in depresij na celotnem območju je potrebno dno vrtač očistiti humusa in gline do kamnite podlage, zasip pa se izvede s kamnito gredo oziroma gruščnatim materialom, pred izvedbo vrhnjih površin se celotno ponikovalno površino zaščiti s filcom. Oblikovanje ponikovalnih površin se izvede na podlagi geološkega poročila.
Izpust meteornih voda s parkirišč se izvede v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Za zmanjšanje odtoka v meteorno kanalizacijo se lahko predvidijo kapnice, ki se uporabijo tako za sanitarno vodo kot za potrebe urejanja zunanjih travnatih površin. Pri urejevanju ponikovalnic je potrebno predvideti ukrepe za preprečitev udora ponikanih vod v cestna telesa.
Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati tudi:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 33/06).
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 77/06, 21/08 in 75/08).

Zaradi rušitve 20 kV daljnovoda je potrebno predvideti nadomestno TP (namesto TP Mirna Peč postaja), ki naj bo kabelske kompaktne izvedbe, moči do 630 kVA.
Nova transformatorska postaja:
Znotraj območja se zgradi nova TP ustrezne moči, ki bo izboljšala oskrbo v celotnem naselju Gornja Mirna Peč. Leta bo betonske izvedbe, velikosti glede na predvideni odjem obravnavanega in širšega območja, z notranjim posluževanjem. Nova TP naj vsebuje 3-celični SN stikalni blok (celice: vodna, vodna, transformatorska).
Srednjenapetostni vod:
Novo TP je potrebno vzankati v obstoječe oziroma predvidene 20 kV kablovode.
Nizkonapetostni vod:
Nizkonapetostni razvodi so predvideni v novi elektrokabelski kanalizaciji od TP do posameznih odjemnih mest. Nova odjemna mesta so v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest. Lokacijo odjemnih mest se določi pri nadaljnjem projektiranju.
Kabelska kanalizacija se izvede iz PVC cevmi 160 ali 110 ter se jih v cestnem telesu dodatno zaščiti s pustim betonom. Kanalizacija se vodi v bankini hodnika za pešce odmaknjeno od ostale infrastrukture minimalno 1 m. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. V hodniku za pešce se cevi zasipljejo 20 cm nad temenom s peskom 0 – 4 ter nato z gramozom. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Odjem za posamezne objekte se izvede preko samostojnih KRO, ki so skupne za 4 do 12 objektov. Lokacije KRO se lahko glede na predvideni odjem in fazno gradnjo prilagodijo in se jih dokončno določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na območju urejanja se izvede klasična javna razsvetljava. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo t.i. svetlobnega onesnaževanja in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07).
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. V primeru del v bližini 20 kV vodov je potrebno naročiti varnostni odklop tangirane naprave.

Obravnavano območje se bo navezovalo na telekomunikacijsko omrežje, ki poteka ob lokalni cesti Mirna Peč–Gornja Mirna Peč (Marof, Postaja) in bo priključeno na telekomunikacijsko omrežje preko centrale v Mirni Peči.
Trasa TK v območju urejanja poteka v bankini interne ceste, na severu območja pa se nanjo priključi tudi TK iz AC.
Za zaščito in prestavitev tangiranega TK omrežja je predvidena ustrezna zaščita. TK kanalizacija se vodi z odmikom 1,00 m poleg EKK v hodniku za pešce. Kanalizacija se gradi iz PVC cevi, ki se jih v utrjenih površinah obbetonira. Poleg TK kanalizacije se vodi tudi kanalizacija za KTV omrežje. Za izvedbo se pripravi ločena projektna dokumentacija.

Območje urejanja se priključuje na plinovodno omrežje. Na robu vzhodnega dela območja je predviden koridor srednjetlačnega plinovoda tehničnih plinov.
Predvidi se razvod plinovoda, ki upošteva napajanje iz skupne vkopane plinske postaje, skupne kapacitete do 20 m3. Potrebno je upoštevati varnostne odmike oziroma če te ni možno zagotoviti, zgraditi varovalni betonski zid višine 2.00 m, ki ga je potrebno z zunanje strani maskirati z nizkim grmičevjem. Za postavitev plinske postaje je predvidena posebna gradbena parcela.
Plinovod na območju urejanja se polaga vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom. Plinovod mora biti projektiran in zgrajen po navodilih Pravilnika o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91). Križanje plinovodnega omrežja z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v prisotnosti nadzornega organa in upravljavca komunalnih vodov.
Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega tlaka do 4 bar, vkopanih v teren na globini 1 m. Hišni priključki se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni objekt. Plinska postaja je sestavljena iz izparilno-regulacijske postaje z dostopnim platojem ter zatravljenega dela platoja, na katerem so postavljene tri do štiri plinske cisterne. Območje plinske postaje je ograjeno z žičnato ograjo višine 2.00 m. Pri postavitvi izparilno regulacijske postaje in plinskih cistern je potrebno upoštevati požarnovarnostne odmike in materiale.
Ogrevanje stavb je predvideno preko javnega plinovodnega omrežja. Ogrevanje stavb je dovoljeno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije – npr. alternativnih virov ogrevanja in tudi hlajenja (pasivna hiša), s solarno energijo (obnovljivi viri energije), s koriščenjem bioodpadkov ipd. Do izvedbe plinskega omrežja imajo lahko objekti lastne kotlarne na plinsko ali oljno gorivo.

Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Na območju OPPN se zagotovi potrebno število ekoloških otokov (zbirnih mest posod za odpadke). Le-ti se locirajo tako, da bo možen odvoz s komunalnim vozilom.
Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

Na obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine.

Območje predvidene stanovanjske soseske spada v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je to območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti ter javno središče, kjer opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05).
Za načrtovane objekte in zunanje površine v območju OPPN je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati ustrezno zvočno zaščito objektov skladno z določili Pravilnika o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99). Pri tem je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom, ki jih bo povzročala načrtovana deviacija 1-11 Mirna Peč in so za dolgoročno obdobje (leto 2028) določene v načrtu Analiza hrupa in zaščita proti hrupu A2 Trebnje–Novo mesto, pododsek Ponikve–Hrastje (PNZ d.o.o., št. načrta 12-1138/PGD, december 2006). Upravljavec ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te. Upoštevanje obremenitev in načrtovanje ustreznih zaščitnih ukrepov mora biti razvidno v nadaljnjih fazah izdelave dokumentacije.

Predvidena obremenitev zraka, zaradi izgradnje stanovanjske cone presegala dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku in tako ne bo vplivala na povečanje onesnaženosti zraka. Glavni onesnaževalec zraka na območju OPPN je tranzitni promet na notranji cesti A, ki pa ne sme poslabšati bivalnih pogojev objektom, ki se nahajajo v delu OPPN, ki je tej cesti najbližje. Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dovoljeni.
Pri ureditvi ogrevanja objektov naj se upoštevajo določila Uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03 in 45/04). Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.

Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključitvijo na čistilno napravo ob Temenici. Meteorna kanalizacija pa se rešuje z izpustom voda v ponikovalne površine, ki so locirane znotraj območja. Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Onesnažene padavinske vode se lahko odvajajo le preko lovilcev olj in maščob.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list. RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list. RS, št. 45/07) oziroma Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).

Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da v največji možni meri omogoča kvalitetno južno, jugozahodno ali jugovzhodno orientacijo. S predvideno gradnjo, ki višinsko ne bo izstopala iz okolice ter z upoštevanjem zadostnih odmikov med stavbami, bo zagotovljen ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Pri organizaciji prostorov je potrebno zagotoviti dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov, v smislu upoštevanja norm elementov naravne osvetlitve in osončenja delovnih prostorov.

Načrtovane enodružinske stanovanjske stavbe ne bodo presegale višine K (klet) + P (pritličje) + M (mansarda) oziroma P (pritličje) + 1 (nadstropje) v primeru ravne strehe in kot take ne bodo izstopale iz krajinske slike. Najvišje stavbe na območju urejanja so vila bloki z maksimalno višino P (pritličje) +2 (nadstropje). Le-ti so predvideni na nižjeležečih lokacijah OPPN, medtem ko se višina objektov znižuje proti višjeležečim točkam terena.
Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti, …). Kot bariera pred zunanjimi vplivi se ohranja gozdni rob ob območju OPPN. Med grajeno strukturo se ohranjajo zeleni pasovi kot urejene zelene površine, namenjene za šport in rekreacijo.

Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.

Načrtovane prostorske ureditve bodo posegale v območje gozda, zaradi česar bo prišlo do poseka dela gozda. Drevje, predvideno za posek, je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02) potrebno označiti; označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove – Krajevna enota Novo mesto po pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij ter po detajlni zakoličbi meje območja urejanja. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo (3. člen Zakona o graditvi objektov; Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo). Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94). Morebitne štore ter odvečen odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala oziroma ga je potrebno vkopati v zasip.

Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

Pri izvedbi posameznih rešitev po OPPN za stanovanjsko cono Češenska hosta, morajo biti upoštevane naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.

Zaklonišč osnovne zaščite za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določile Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno graditi.

Pri projektiranju objektov je treba za zagotovitev ustrezne požarne in druge varnosti upoštevati naslednja izhodišča:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena …) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– cono potresne ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje,
– požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe,
– možnost razlitja nevarnih snoví in predvideti ustrezne ukrepe,
– vse ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo),
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) ter 6., 7 ali 8. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07),
– zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07),
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila (5 in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07),
– izvesti ojačitev prve plošče ali zagotoviti gradnjo zaklonišč v primerih, ko gre za dejavnost, kjer je le-ta obvezna (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, Uradni list RS, št. 57/96).

Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta. Načrt parcelacije je osnova za nadaljnje projektiranje. Posamezne parcele je možno združevati, deliti ali širiti v okviru dopustnih odstopanj, določenih s tem OPPN.

V prvi etapi se izvedejo odkopi in nasipi oziroma izravnave zemljišča na predvidene kote platojev, vključno z izgradnjo osrednje notranje ceste »A« ter priključitvijo na obstoječe prometno omrežje.
Ostale ureditve se izvajajo glede na povpraševanje in želje investitorjev, in sicer tako, da so posamezne etape zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve, pri čemer mora biti sočasno zagotovljena celotna pripadajoča infrastruktura. Etapna izvedba je odvisna od potencialnih programov ter pridobitve ustreznih zemljišč in časovno ni omejena.
Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih delih se sanira začasne površine deponij materiala in zatravi oziroma zasadi brežine ter preostale površine.

Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– Dovoljena so odstopanja od horizontalnih gabaritov, ki so navedena od 14. – 17. člena tega odloka.
– Dovoljena so odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na parcelo oziroma v objekte.
– Dovoljena so odstopanja od gradbene linije objektov, ki so navedena od 14. – 17. člena tega odloka.
– Oddaljenost nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe te začasnih objektov od parcelne meje drugega lastnika, je lahko manjši od 1,50 m, ob soglasju lastnika sosednje parcele.
– Posamezne parcele je možno združevati ali deliti.
– Možna je dodatna parcelacija kot širitev v UE1a ali delitev parcele v UE1b.
– Odstopanja od absolutnih višinskih kot kleti, pritličij in posledično ostalih kot posameznih objektov, določenih s tem OPPN, so možna, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna.
– V primeru odstopanja trase in kote ceste, od po tem OPPN predvidene, se morajo novi trasi in koti ceste prilagoditi vse ostale tangirane ureditve (gradbena parcela, gradbena linija po celotnem nizu, ostala infrastruktura.
– Pri gradnji ali prenovi cestnih ureditve, komunalno-energetske infrastrukture, sistemu zvez in zunanjih ureditvah so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve. Pri čemer le-te ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Kolikor so potrebne spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
– Dovoljeno je odstopanje od tras pešpoti.
– Dovoljeno je odstopanje od postavitev, velikosti in oblike športnih objektov.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj zemljiške parcele določene s tem OPPN.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditev naslednje:
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, telekomunikacijskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturenega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po gradnji.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
– Izvedba vseh ukrepov za zaščito načrtovanega naselja.
– Financiranje izgradnje infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občino Mirna Peč, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt-a, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.

Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, ko so vsi predvideni objekti zgrajeni in v uporabi ter izvedene vse ostale ureditve, se območje ureja s prostorskim redom občine Mirne Peč.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

OPPN je stalno na vpogled pri občinski službi za prostor Občine Mirna Peč.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.