Na podlagi tretjega odstavka 9. člena, šestega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena ter prve, tretje in četrte alineje 73. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik predpisuje ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al. (v nadaljnjem besedilu: hrušev ožig), ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin, meje okuženega, ogroženega in nevtralnega območja, ukrepe, prepovedi, omejitve in obveščanje imetnikov gostiteljskih rastlin v povezavi s predpisom, ki določa ukrepe in postopke za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter predpisom, ki določa varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
2. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:
– posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, na katerem se razmejijo okužena in neokužena območja, kjer se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor hruševega ožiga;
– žarišče okužbe je območje okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinatami v metrih, kjer je hrušev ožig potrjen, s polmerom do 1 km. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava) in na njeni spletni strani http://www.furs.si/;
– okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se hrušev ožig ustali. Seznam okuženih območij je v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in objavljen na spletni strani Uprave http://www.furs.si/;
– neokužena območja so vsa območja Republike Slovenije, ki niso na seznamu okuženih območij iz prejšnje alineje;
– varovalni pas je del območja, v katerem se izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja hruševega ožiga in obdaja: drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega in razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin ali žarišče okužbe;
– ogroženo območje je območje z gostiteljskimi rastlinami za saditev in pridelavo plodov, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za naselitev hruševega ožiga, katerega navzočnost bi v tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko škodo. Ogrožena območja s seznamom občin, ki presegajo prag 10 ha, so našteta v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
– varovano območje je ozemlje Republike Slovenije, ki je priznano kot varovano območje za bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav;
– nevtralno območje je uradno nadzorovano območje pridelave rastlin za saditev, veliko vsaj 50 km2, na katerem je dokazana odsotnost hruševega ožiga. Seznam nevtralnih območij je dosegljiv pri Upravi in na njeni spletni strani.
3. člen
(gostiteljske rastline in zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin)
(1) Navzočnost hruševega ožiga se ugotavlja na gostiteljskih rastlinah v skladu s pravilnikom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih in obsega vizualne preglede v skladu s 5. členom tega pravilnika, vzorčenje in laboratorijsko testiranje gostiteljskih rastlin.
(2) Gostiteljske rastline hruševega ožiga (v nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline) so predvsem rastline iz rodov:
– Amelanchier (šmarna hrušica);
– Chaenomeles (japonska kutina);
– Cotoneaster (panešplja);
– Crataegus (beli trn, glog);
– Cydonia (kutina);
– Eryobotria (japonska nešplja);
– Malus (jablana);
– Mespilus (nešplja);
– Pyracantha (ognjeni trn);
– Pyrus (hruška);
– Sorbus (jerebika, skorš), razen S. intermedia;
– Photinia davidiana (fotinija, ex stranvezija).
(3) Gostiteljske rastline za pridelavo plodov po tem pravilniku so predvsem rastline iz rodov:
– Malus (jablana);
– Pyrus (hruška).
(4) Vrste nadzorovanih rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje opredeli Uprava v programu posebnega nadzora hruševega ožiga v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(5) Zdravstvene preglede gostiteljskih rastlin izvajajo poleg Uprave in fitosanitarne inšpekcije tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, ki smejo v okviru izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in rastnih substratov v skladu s pooblastilom in navodili predstojnika Uprave o odvzemu vzorcev in 34. členom tega pravilnika.
(6) Imetniki rastlin in čebel so dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za pridelovanje in premeščanje ter zagotoviti izvajanje fitosanitranih ukrepov, zdravstvenih pregledov rastlin, vključno z laboratorijskimi analizami in druge odrejene ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in tem pravilnikom.
4. člen
(razmejitve okužbe)
(1) Žarišče okužbe določi Uprava v skladu s 5., 6., 7. in 8. členom tega pravilnika. Če se ugotovi in potrdi hrušev ožig na drugi točki kot je prvotna točka najdbe, Uprava razmejitev žarišč in drugih razmejenih območij ustrezno prilagodi oziroma razmejena območja med seboj tudi združuje in smiselno zaokroža.
(2) Meje žarišč okužbe, za katere veljajo določbe tega pravilnika, so dosegljive na Upravi in objavljene na njeni spletni strani http://www.furs.si/.
(3) V letu prve potrditve hruševega ožiga in v naslednjem letu se žarišče okužbe šteje za območje z nizko stopnjo pojavljanja hruševega ožiga in se obravnava kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se lahko v tretjem letu:
– če ni odkritih novih okužb, žarišče okužbe zbriše s seznama;
– če so odkrita nova žarišča, šteje, da se je bakterija Erwinia amylovora na tem območju ustalila (okuženo območje) in se ga ne obravnava več kot varovano območje, razen če je s postopki na podlagi pravilnika, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, drugače določeno.
(5) V primerih iz druge alineje prejšnjega odstavka lahko Uprava na območjih, kjer je hrušev ožig ustaljen, na predlog imetnikov rastlin, njihovega združenja ali drugega zainteresiranega subjekta vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev, za katere se lahko izda rastlinski potni list za varovana območja, ob upoštevanju:
– ekonomskega interesa pridelovalca, ki mora s to pridelavo ustvariti v gospodarskem letu dohodek najmanj v višini bruto letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji ali pridelovati gostiteljske rastline na zemljišču večjem od 1000 m2 za pokrite oziroma 10000 m2 za nepokrite površine;
– možnosti prostorske izolacije od virov okužbe, tako da vsaka enota pridelave leži najmanj 1000 m od roba nevtralnega območja in
– drugih kriterijev ocene nevarnosti okužbe s hruševim ožigom v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe, izdanim na podlagi konvencije, ki ureja varstvo rastlin.
(6) Uprava lahko vzpostavi nevtralno območje pridelave rastlin za saditev tudi po uradni dolžnosti ob upoštevanju kriterijev iz prejšnjega odstavka.
(7) Uprava lahko po uradni dolžnosti ali na predlog Fitosanitarne inšpekcije, imetnikov rastlin, njihovega združenja ali drugega zainteresiranega subjekta prilagodi ali prekliče nevtralno območje. Uprava prekliče nevtralno območje, če niso več izpolnjeni pogoji iz petega odstavka tega člena.
II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA
5. člen
(uradni pregledi rastlin)
(1) Izvajalci posebnega nadzora, določeni v skladu s predpisom, ki ureja varovana območja in izvajanje uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih, opravljajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin vsaj enkrat v rastni dobi na vseh:
– žariščih okužb, da se prepreči širjenje okužbe;
– neokuženih območjih, da se potrdi odsotnost hruševega ožiga in zagotovi zgodnje odkrivanje;
– nevtralnih območjih pridelave rastlin za saditev;
– drevesnicah in matičnih nasadih s pripadajočimi varovalnimi pasovi;
– neokuženih mestih oziroma enotah pridelave, ki so prijavljena za sajenje drevesnic ali matičnih nasadov.
(2) Pregled iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se šteje za obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba sadilnega materiala. V primeru potrditve hruševega ožiga, se sadilni material, ki ga predstavlja reprezentativen vzorec, uniči v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega pravilnika.
(3) Izvajalci javne službe morajo o pregledih obveščati pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije in druge sodelujoče v posebnem nadzoru v skladu z navodili predstojnika Uprave o vodenju evidenc.
6. člen
(sum na okužbo)
(1) Na okužbo s hruševim ožigom se sumi, če so na gostiteljskih rastlinah katera od naslednjih znamenj:
– razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;
– brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;
– voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov in cvetnih šopov;
– kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;
– ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;
– sprememba barve iz prejšnje alineje se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;
– plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);
– posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.
(2) Na okužbo s hruševim ožigom se sumi tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, so pa bile izpolnjene vse zahteve za okužbo: občutljiva fenološka faza rastlin, ugodne klimatske razmere in nahajanje rastlin v okuženem območju ali v njegovi bližini.
(3) Razmere iz prejšnjega odstavka ugotovi in nevarnost okužbe napove izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov s pomočjo prognostičnega modela. Prognostični model na predlog izvajalca in ob upoštevanju znanstvenih načel odobri Uprava v programu posebnega nadzora.
7. člen
(preverjanje suma na okužbo)
(1) Na podlagi napovedi nevarnosti okužbe za določeno območje je vsak imetnik gostiteljskih rastlin na varovanem in nevtralnem območju oziroma na ogroženem območju dolžan takoj pregledati svoje rastline na pojav morebitnih vidnih znamenj okužbe in izvesti preventivne ukrepe, priporočene v napovedi.
(2) Ob sumu na okužbo na podlagi vidnih znamenj je vsak imetnik gostiteljskih rastlin na varovanem in nevtralnem območju oziroma na ogroženem območju dolžan obvestiti pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega izvajalca javne službe zdravstvenega varstva rastlin in upoštevati naslednje splošne higiensko-sanitarne ukrepe:
– domnevno okuženih rastlin se ne sme dotikati brez razloga;
– delo z domnevno okuženimi rastlinami je potrebno takoj prekiniti;
– v skladu s Prilogo 3, ki je sestavni del tega pravilnika, razkužiti orodje, mehanizacijo, obutev, oblačila in roke, če je prišlo do stika z domnevno okuženimi rastlinami.
(3) Ob sumu na okužbo na podlagi vidnih znamenj gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov na okuženem območju je vsak imetnik gostiteljskih rastlin dolžan sproti odstranjevati okužene dele rastlin v skladu s higiensko-sanitarnimi ukrepi iz prejšnjega odstavka in prvim odstavkom 19. člena tega pravilnika.
(4) Ob sumu na okužbo s hruševim ožigom na neokuženem ali nevtralnem območju je potrebno odvzeti vsaj en vzorec rastlin zaradi laboratorijske analize. Vzorec je uraden, če ga odvzame pristojni inšpektor ali pooblaščena oseba v skladu s 34. členom tega pravilnika in o tem napiše zapisnik.
(5) Med čakanjem na analizni izvid lahko pristojni inšpektor odredi tudi druge ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, zlasti prepoved prenosa rastlinskega materiala, embalaže, orodja in mehanizacije z mesta suma na hrušev ožig.
(6) Po potrditvi okužbe pooblaščeni izvajalec javne službe odstopi zadevo v reševanje pristojnemu inšpektorju.
8. člen
(ugotovitev okužbe)
(1) Ko je ugotovljena okužba, se ukrepi izvedejo v žarišču okužbe na podlagi nadaljnjih vizualnih znamenj pri gostiteljskih rastlinah in na podlagi ustne odločbe pristojnega inšpektorja, ki mora o ugotovitvah in odrejenih ukrepih sestaviti zapisnik, in če stranka v nadaljnjih osmih dneh zahteva izdajo pisne odločbe, izdati pisno odločbo v osmih dneh od podane zahteve.
(2) Če pristojni inšpektor ali izvajalec javne službe ugotovi novo žarišče okužbe oziroma pooblaščeni laboratorij potrdi okužbo, morajo le-ti o tem nemudoma obvestiti Upravo.
(3) Predstojnik Uprave z odločbo določi meje novega žarišča okužbe in o tem obvesti ostale izvajalce nadzora, imetnike rastlin in lokalno skupnost na krajevno običajen način in na spletni strani Uprave.
(4) Dokler traja nevarnost zaradi hruševega ožiga, je prepovedan premik čebel v skladu s 27. členom tega pravilnika.
III. KURATIVNI UKREPI V ŽARIŠČU OKUŽBE
9. člen
(kurativni ukrepi v žarišču okužbe)
(1) V primeru ugotovljene okužbe s hruševim ožigom odredi pristojni inšpektor naslednje ukrepe:
– označitev točke potrjene okužbe, ki se je ne da zlahka odstraniti, ne da bi poškodovali rastlino;
– uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov v skladu z 10. členom tega pravilnika;
– tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi v skladu s priporočili izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov;
– higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3 tega pravilnika za gibanje v žarišču okužbe, dokler Uprava uradno ne potrdi, da v žarišču okužbe dve rastni dobi zaporedoma ni bilo ugotovljene navzočnosti hruševega ožiga.
(2) Če se med pregledi iz 5. člena tega pravilnika ugotovi, da obstaja nevarnost za širjenje hruševega ožiga oziroma da niso izpolnjene zahteve v skladu s tem pravilnikom, odredi pristojni inšpektor ukrepe za preprečevanje širjenja hruševega ožiga.
10. člen
(uničenje okuženih rastlin ali njihovih delov)
(1) Okužene rastlinske dele ali rastline je treba uničiti takoj, po možnosti v suhem vremenu, in sicer jih sežgati do pepela na mestu samem ali na za to določenem zemljišču.
(2) Za sežig na mestu samem se šteje sežig na mestu rasti drevesa ali v istem sadovnjaku. Sežig ne sme ogrožati zdravih rastlin, njihove opore, objektov in drugih predmetov.
(3) Če je odrejeno uničenje gostiteljskih rastlin, je potrebno najprej previdno odstraniti in sežgati okužene veje in šele nato uničiti preostalo rastlino.
(4) V primeru prevoza materiala do mesta uničenja je treba paziti, da se okužen material ne izgubi oziroma da med vožnjo ne pride v stik z zdravimi rastlinami. Prevozno sredstvo mora omogočati zavarovanje materiala z visokimi stranskimi stenami in prekrivanjem na primer s ponjavo.
(5) Po opravljenem uničenju je potrebno oprati oblačila, obutev in razkužiti roke, orodje in naprave ter prevozno sredstvo in ponjavo.
11. člen
(sežiganje)
(1) Če je odrejen sežig okuženih rastlin, je odrezane dele potrebno takoj sežgati in se jih ne sme začasno skladiščiti.
(2) Odrezane veje in posekana drevesa v sadovnjakih je potrebno sežgati na mestu poseka.
(3) Če sežig na mestu poseka ni mogoč, pristojni inšpektor potrdi lokacijo sežiga in dovoli prevoz do nje.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pristojni inšpektor dovoli, da se debla in veje s premerom nad 10 cm, posušijo in uporabijo kot drva.
(5) Okoliške prebivalce je potrebno s sežigom seznaniti in pri sežigu ravnati v skladu s predpisi o požarni varnosti.
12. člen
(izvajanje kurativnih ukrepov)
(1) Kurativne ukrepe iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika mora imetnik izvršiti takoj po izdaji ustne odločbe, pritožba ne zadrži izvršitve.
(2) Uničenje gostiteljskih rastlin opravlja imetnik sam ali drugi izvajalci, ki so seznanjeni z zahtevami po predpisih o varstvu pri delu in s higienskimi ukrepi iz priloge 3 tega pravilnika, vsi pod nadzorom pristojnega inšpektorja ter v skladu s protipožarnimi predpisi. Izvajalce pooblasti pristojni inšpektor v skladu z določbami zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(3) V letu, ko je bila na varovanem ali nevtralnem območju odkrita okužba, mora izvajalec javne službe ali pristojni inšpektor vsaj dvakrat v obdobju od aprila do avgusta in enkrat v obdobju od avgusta do novembra oziroma po vsakem neurju in toči pregledovati gostiteljske rastline v žarišču okužbe.
13. člen
(stroški)
(1) Stroški laboratorijskih analiz vzorcev, ki so odvzeti v okviru programa posebnega nadzora, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Stroške predpisanih laboratorijskih analiz vzorcev, ki so odvzeti v drevesnicah, matičnih nasadih in njihovih varovalnih pasovih v okviru rednih zdravstvenih pregledov rastlin za saditev, krije imetnik rastlin, vendar ne več kot enkrat v rastni dobi za vsako partijo rastlin za saditev, določeno v drugem odstavku 15. člena tega pravilnika.
(3) Stroški laboratorijskega testiranja ne smejo presegati najvišje dovoljene cene, ki jo v pogodbi z izvajalci testiranja določi Uprava in so izračunani za metode, ki jih v pogodbi z izvajalci testiranja odobri Uprava.
(4) Uničenje gostiteljskih rastlin, razkuževanje orodja, strojev, obutve in oblek, tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi, prevoz na uničenje in drugi odrejeni ukrepi se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, izvedejo na stroške imetnika gostiteljskih rastlin.
14. člen
(kurativni ukrepi v varovalnem pasu drevesnic in matičnih nasadov)
(1) Drevesnice in matične nasade na varovanem in nevtralnem območju mora obdajati 500 m in na okuženem območju 250 m širok varovalni pas.
(2) Varovalni pas mora biti uradno pregledan vsaj enkrat v rastni dobi.
(3) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v varovalnem pasu drevesnic in matičnih nasadov na nevtralnem ali varovanem območju pristojni inšpektor odredi za drevesnico ali matični nasad poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika naslednje ukrepe:
– prepoved prodaje rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 31. oktobrom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za varovano območje in
– prepoved izdajanja navadnega rastlinskega potnega lista do odstranitve okuženih rastlin.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka ostanejo v veljavi do preteka naslednje rastne dobe.
(5) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v varovalnem pasu drevesnic in matičnih nasadov na okuženem območju pristojni inšpektor odredi za drevesnico ali matični nasad poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika prepoved izdajanja navadnega rastlinskega potnega lista do odstranitve okuženih rastlin.
15. člen
(kurativni ukrepi v drevesnicah)
(1) V primerih ugotovljene okužbe v drevesnici na varovanem ali nevtralnem območju pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi zlasti naslednje ukrepe:
– takojšnje uničenje vseh okuženih in sosednjih gostiteljskih rastlin, če se dotikajo okuženih,
– prepoved prodaje vseh gostiteljskih rastlin za saditev iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika za štiri tedne,
– prepoved prodaje rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 31. oktobrom,
– prepoved izdajanja rastlinskega potnega lista za varovano območje za sadike iz zadnje rastne dobe,
– prepoved izdajanja navadnega rastlinskega potnega lista do odstranitve okuženih rastlin,
– vizualne preglede vseh gostiteljskih rastlin v drevesnici s strani imetnika na vsakih 14 dni in vodenje evidence o pregledih,
– odvzem vzorca za testiranje na prikrito okužbo na stroške imetnika, če imetnik ne izkaže rednih pregledov,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev istega izvora v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 30% rastlin iz tega izvora,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev strnjene zasaditve v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 50% rastlin te zasaditve.
(2) Za okužene gostiteljske rastline istega izvora iz tega člena se štejejo cepiči iz istega matičnega nasada oziroma sadike iste sorte oziroma iste partije pošiljke.
(3) V primerih ugotovljene okužbe v drevesnici na okuženem območju pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi zlasti naslednje ukrepe:
– takojšnje uničenje vseh okuženih in sosednjih gostiteljskih rastlin, če se dotikajo okuženih,
– prepoved prodaje vseh gostiteljskih rastlin za saditev iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika za štiri tedne,
– prepoved prodaje rastlin iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia pred 31. oktobrom,
– prepoved izdajanja navadnega rastlinskega potnega lista, do odstranitve okuženih rastlin,
– vizualne preglede vseh gostiteljskih rastlin v drevesnici s strani imetnika na vsakih 14 dni in vodenje evidence o pregledih,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev istega izvora v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 30% rastlin iz tega izvora,
– uničenje vseh gostiteljskih rastlin za saditev strnjene zasaditve v drevesnici, če je razpršeno okuženih več kot 50% rastlin te zasaditve.
(4) Če pristojni inšpektor odredi uničenje le dela drevesnice, Uprava dovoli prodajo preostalih gostiteljskih rastlin za saditev z navadnim rastlinskim potnim listom v skladu z 32. členom tega pravilnika, če:
– so bili izpolnjeni ukrepi iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena,
– v drevesnici ni bilo škodljivih žuželk oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– so bili pravočasno odstranjeni cvetni popki na rastlinah iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia,
– je zagotovljena sledljivost izvora rastlin,
– je z uradnimi pregledi potrjeno, da preostale rastline niso okužene,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje, ki izhaja iz pogostosti pojavljanja hruševega ožiga na tem območju.
(5) V drevesnicah, kjer okužba s hruševim ožigom ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice, Uprava dovoli prodajo gostiteljskih rastlin za saditev v skladu z 32. členom tega pravilnika, če:
– so bile okužene rastline pravočasno uničene,
– v drevesnici ni bilo škodljivih žuželk in pršic oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje,
– je z uradnimi pregledi potrjeno, da rastline niso okužene s hruševim ožigom,
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje, ki izhaja iz pogostosti pojavljanja hruševega ožiga na območju pridelave.
(6) Pristojni inšpektor redno preverja izpolnjevanje zahtev iz prve, druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena in prve in druge alineje prejšnjega odstavka.
16. člen
(kurativni ukrepi v matičnih nasadih)
(1) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v matičnem nasadu na varovanem ali nevtralnem območju pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih matičnih rastlin in sosednjih gostiteljskih rastlin, če se dotikajo okuženih;
– prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi rednih vizualnih zdravstvenih pregledov v dveh rastnih dobah ali testiranja 3% matičnih dreves na prikrito okužbo v eni rastni dobi ne dokaže odsotnosti okužbe;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
(2) V primeru okužbe rastlin s hruševim ožigom v matičnem nasadu na okuženem območju pristojni inšpektor poleg ukrepov iz 9. in 10. člena tega pravilnika odredi naslednje ukrepe:
– uničenje okuženih matičnih rastlin in sosednjih gostiteljskih rastlin, če se dotikajo okuženih;
– prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi rednih vizualnih zdravstvenih pregledov v eni rastni dobi ne dokaže odsotnosti okužbe na preostalih drevesih;
– izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
(3) Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka tega člena lahko Uprava v skladu z 32. členom tega pravilnika izjemoma dovoli rezanje podlag ali cepičev zdravih matičnih rastlin v letu odkritja okužbe ali pred pričetkom naslednje rastne dobe, če:
– so bile okužene rastline pravočasno uničene;
– ni bilo škodljivih žuželk oziroma evidenca dokazuje redno zatiranje;
– ni vizualnih znamenj okužbe pri opazovanju na vsakih 14 dni;
– razmere v tistem letu niso bile ugodne za širjenje bolezni;
– je z laboratorijskim testom za vsaj 5% matičnih rastlin potrjeno, da rastline v vsej rastni dobi do obdobja odvzema cepičev niso okužene s hruševim ožigom;
– ni bilo druge nevarnosti za širjenje hruševega ožiga.
(4) Pristojni inšpektor preverja izpolnjevanje zahtev iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
17. člen
(kurativni ukrepi v nasadih za pridelavo plodov)
(1) V nasadih gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov na varovanem ali nevtralnem območju se izvajajo ukrepi iz 9. in 10. člena tega pravilnika, in sicer:
– okužene nizko- in srednjedebelne rastline je potrebno izruti in zažgati skupaj s koreninami; preprečiti je potrebno poškodbe zdravih rastlin s trskami in drobci, ki pri tem lahko letijo naokoli;
– visokodebelnim drevesom je najprej potrebno takoj previdno odstraniti okužene dele krošnje vsaj 40 cm pod vidnimi znamenji; ostale dele drevesa je potrebno uničiti najkasneje do začetka zime, panj pa premazati z neselektivnim herbicidom.
(2) V nasadih gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov na okuženih območjih se izvajajo ukrepi iz 20. člena tega pravilnika.
18. člen
(kurativni ukrepi v okrasnih zasaditvah)
(1) V nasadih grmičastih okrasnih gostiteljskih rastlin se ob potrjeni okužbi izvajajo ukrepi iz 9. in 10. člena tega pravilnika, tako da se s koreninskega vratu odstrani zemlja in grm izreže čim bližje tlom ter uniči v skladu z 11. členom tega pravilnika.
(2) Panj in glavno korenino je potrebno močno ožgati ali ju na prerezu premazati z neselektivnim herbicidom, da se prepreči nadaljnje odganjanje.
(3) Uničevanje rastlin se opravi s koreninami vred tako, da se:
– izrežejo čim bližje tlom, ostanki korenin in panja ožgejo do tal, da ne odganjajo in po enem letu izkopljejo še korenine;
– pulijo cele rastline s koreninami vred, kar je ustrezno predvsem pri močni okužbi ali manjši površini;
– izrežejo poganjki z vidnimi znamenji, preostale rastline se tretirajo z neselektivnim herbicidom in po treh tednih porežejo čim bliže tlom.
(4) Izrezane in izpuljene rastline ter dele rastlin iz prejšnjega odstavka je treba uničiti v skladu z 11. členom tega pravilnika.
IV. UKREPI ZA SANIRANJE ŽARIŠČA NA OKUŽENEM OBMOČJU
19. člen
(kurativni ukrepi na okuženem območju)
(1) V žariščih okužbe na okuženih območjih, morajo imetniki redno izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje hruševega ožiga z radikalnim izrezovanjem okuženih poganjkov, vej in dreves, s sežiganjem na mestu samem, razkuževanjem in zavarovanjem dostopa do okuženega mesta.
(2) Na okuženem območju je pridelovanje gostiteljskih rastlin za saditev, namenjenih za premeščanje, prepovedano, razen:
– na lokacijah na nevtralnem območju iz petega in šestega odstavka 4. člena tega pravilnika ali
– na lokacijah, ki so odobrene v skladu z 29. členom tega pravilnika.
(3) Za premeščanje rastlin za saditev iz:
– prve alineje prejšnjega odstavka je mogoče izdati rastlinski potni list za varovana območja, če lokacija leži najmanj 1000 m od roba nevtralnega območja in če so izpolnjene druge predpisane zahteve iz priloge IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10. 7. 2000) s spremembami (v nadaljnjem besedilu: Direktiva Sveta 2000/29/ES);
– iz prve alineje prejšnjega odstavka je mogoče izdati navadni rastlinski potni list, če izpolnjujejo zahteve iz priloge IV.A.II Direktive Sveta 2000/29/ES;
– druge alineje prejšnjega odstavka je mogoče izdati navadni rastlinski potni list, če izpolnjujejo zahteve iz priloge IV.A.II Direktive Sveta 2000/29/ES.
(4) Dokler traja nevarnost, je prepovedan premik čebel z okuženega območja v skladu s 27. členom tega pravilnika.
20. člen
(izrezovanje okuženih delov rastlin)
(1) Na okuženem območju, kjer je obseg okužb velik ali se hrušev ožig ustali, je za omejevanje in zmanjšanje okužb dovoljeno izrezovanje zgolj delov okuženih rastlin z vidnimi znamenji pod naslednjimi zahtevami:
– izrezovanje se mora opraviti čim hitreje, toda ob suhem vremenu;
– potrebno je upoštevati higienske ukrepe iz Priloge 3 tega pravilnika glede razkuževanja rok, orodja in naprav;
– izrezati je potrebno 2 do 3 kratno dolžino prizadetega dela, vendar najmanj 40 do 50 cm v zdrav les. Ob rezanju je potrebno škarje in žage sproti razkuževati ali ožigati in razkužiti tudi rane v lesu v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika;
– izrezane veje je potrebno previdno izvleči iz krošnje, da se prepreči širjenje okužbe, ali jih izrezati neposredno v vrečo;
– rastline iz katerih imetnik izrezuje poganjke z vidnimi znamenji, mora trajno označiti in ponovno pregledovati v intenzivnih nasadih vsakih 7 dni, v ostalih pa vsakih 14 dni.
(2) Izrezane dele rastlin je potrebno takoj uničiti v skladu z 11. členom tega pravilnika, če to ni mogoče pa v skladu z 21. členom tega pravilnika.
(3) Uporaba svežih izrezanih delov v druge namene ni dovoljena.
(4) Na okuženem območju pristojni inšpektor prekliče izrezovanje vej kot zadostni ukrep varstva in odredi uničenje cele rastline, kadar se vzpostavlja nevtralno območje za pridelavo rastlin za saditev iz petega in šestega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(5) Na okuženem območju pristojni inšpektor lahko odredi uničenje cele rastline v primeru močno okuženih rastlin, pri katerih okužba prehaja na deblo in ogrodne veje, ali v primeru vzpostavljanja lokacije drevesnice ali matičnega nasada iz tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika, če se okužena rastlina nahaja v bodočem 250 m varovalnem pasu.
21. člen
(kompostiranje in termična obdelava)
(1) Ne glede na določbe 10. člena tega pravilnika, lahko pristojni inšpektor dovoli kompostiranje ali termično obdelavo mehansko zdrobljenega rastlinskega materiala na ustrezni deponiji ali na drugi ustrezni lokaciji. Kompostiranje in termična obdelava je dovoljena le znotraj močno okuženega območja.
(2) Izrezane oziroma zdrobljene dele okuženih rastlin je treba takoj prepeljati naravnost na mesto kompostiranja, kjer se kompostni kup uredi tako, da je višina in širina sveže nasutega kupa večja od 2 m.
(3) Kompostni kup se pokrije s ploščami ali plastično folijo, da se prepreči raznašanje materiala in se tudi na površini kupa doseže temperatura najmanj 60 °C.
V. UKREPI NA OGROŽENEM OBMOČJU
22. člen
(ogroženo območje)
(1) Ogrožena območja določi Uprava na podlagi uradnih registrov in evidenc.
(2) Na ogroženem območju se ob najdbi okužbe izvajajo kurativni ukrepi iz 9., 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Na ogroženem območju se izvajajo tudi preventivni ukrepi iz 24., 27. in 28. člena tega pravilnika.
(4) V občinah, v katerih ogrožena območja presegajo velikost 10 ha in so naštete v prilogi 2 tega pravilnika, se poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka izvajajo preventivni ukrepi iz 25. in 26. člena tega pravilnika.
23. člen
(omejitve in prepovedi)
(1) Dokler traja nevarnost zaradi širjenja hruševega ožiga, je v času vegetacije iz žarišča okužbe prepovedano odnašati gostiteljske rastline in njihove dele.
(2) Obdobje trajanja nevarnosti zaradi širjenja hruševega ožiga traja od 1. aprila do 31. oktobra.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je spravilo plodov iz okuženega sadovnjaka dovoljeno, če v času zrelosti plodov ni vidnih znamenj okužbe gostiteljskih rastlin.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko pristojni inšpektor izjemoma dovoli premeščanje gostiteljskih rastlin vključno s sajenjem ter premeščanje čebel v času vegetacije, če ni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko Uprava v skladu z 32. členom tega pravilnika izjemoma dovoli izvoz in premeščanje izven ozemlja Republike Slovenije v času vegetacije, če ni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.
(6) Pristojni inšpektor prepove novo sajenje gostiteljskih rastlin v strnjeni zasaditvi gostiteljskih rastlin okoli točke potrditve okužbe. Prepoved velja v žarišču okužbe v rastni dobi potrditve okužbe.
(7) Imetniki rastlin morajo zagotoviti, da vsi obiskovalci žarišča okužbe upoštevajo higiensko-sanitarne ukrepe iz Priloge 3 tega pravilnika.
(8) Uprava lahko zaradi preverjanja, da ni nevarnosti širjenja hruševega ožiga v primerih iz petega odstavka tega člena, zahteva strokovno mnenje oziroma dodatno testiranje gostiteljskih rastlin.
24. člen
(omejitev gojenja rastlin)
(1) Imetniki panešpelj (Cotoneaster spp.), ognjenega trna (Pyracantha), fotinije (Photinia davidiana), gloga (Crataegus) in kutine (Cydonia), ki rastejo na ogroženih območjih, in sicer v 250 m pasu okoli drevesnic in matičnih nasadov in 100 m pasu okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov, morajo te rastline izkrčiti in ustrezno uničiti tako, da se prepreči širjenje hruševega ožiga.
(2) Na nevtralnih območjih in varovalnih pasovih na ogroženih območjih, in sicer v 250 m pasu okoli drevesnic in matičnih nasadov ter 100 m pasu okoli intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov, je prepovedano novo sajenje rastlin iz prejšnjega odstavka, razen v zavarovanih prostorih.
(3) Imetniki drevesnic, matičnih nasadov ter intenzivnih nasadov jablan in hrušk za pridelavo plodov:
– so dolžni pregledati pasove iz prvega odstavka tega člena in sodelovati pri odstranitvi rastlin;
– lahko na pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije oziroma v primeru gozdnih rastlin na pristojno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, vložijo vlogo za odreditev odstranitve rastlin iz prvega odstavka tega člena.
25. člen
(sodelovanje lokalne skupnosti)
(1) Pri izvajanju uničenja iz prvega odstavka prejšnjega člena sodelujejo tudi pristojne občine v skladu s svojimi pristojnostmi.
(2) Občina lahko sprejme program, ki sledi zahtevam iz prvega odstavka prejšnjega člena, tako da spodbuja krčenje gostiteljskih rastlin, ki ne služijo pridelavi plodov in njihovo nadomeščanje z negostiteljskimi rastlinami s sorodnimi lastnostmi.
26. člen
(sodelovanje državnih organov in lokalne skupnosti)
(1) Zaradi preprečevanja nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin je prepovedano sajenje gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika v okviru programov, za katere se zagotavljajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Organi Republike Slovenije morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju hruševega ožiga ter njegovega zatiranja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin.
27. člen
(omejitev premeščanja čebel)
(1) Dokler traja nevarnost zaradi hruševega ožiga, je prepovedan premik čebeljih družin z okuženega območja in žarišč okužbe:
– v bližino sadovnjakov, drevesnic in matičnih nasadov na okuženem območju, do 1 km od njihovega roba;
– v bližino sadovnjakov, drevesnic in matičnih nasadov na varovanem in nevtralnem območju, kjer so že bila najdena žarišča hruševega ožiga, do 3 km od njihovega roba;
– na preostalo varovano območje.
(2) Premik čebeljih družin iz prejšnjega odstavka je prepovedan v času:
– od 15. marca do 30. junija za premeščanje v varovana in nevtralna območja oziroma na katerokoli območje na Primorskem;
– od 25. marca do 30. junija za preostalo Slovenijo.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko imetnik čebel izjemoma premešča čebelje družine, če pred njihovim premikom izvede enega od naslednjih karantenskih ukrepov:
– čebele za 72 ur da v karanteno na območje, kjer ni cvetočih gostiteljskih rastlin na preletni razdalji čebel;
– čebele za 72 ur da v karanteno na nadmorsko višino najmanj 1300 m;
– čebele za 48 ur zapre v teman prostor.
(4) Uprava lahko na podlagi vloge v upravnem postopku izjemoma skrajša rok iz drugega odstavka tega člena, če na kraju namembnosti premika čebel in 3 km okoli njega ni cvetočih gostiteljskih rastlin ali če na podlagi ugotovitev opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin ali kako drugače ugotovi, da ni nevarnosti za širjenje hruševega ožiga.
(5) Uprava je dolžna seznaniti čebelarsko zvezo, službo o napovedi medenja in pristojno veterinarsko službo o letni razmejitvi območij iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega pravilnika najpozneje do 30. novembra vsako leto.
(6) Pristojna veterinarska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta pri potrditvi izjave imetnika čebel glede odsotnosti znakov hude gnilobe čebelje zalege z uradnim zaznamkom na izjavi zabeleži, da se čebele premeščajo z okuženega območja hruševega ožiga.
(7) Imetnik čebel je v času iz drugega odstavka tega člena dolžan:
– pred premeščanjem pozanimati se pri izvajalcu pašnega reda, ki je določen v skladu s predpisi o katastru čebelje paše, čebelarskemu pašnemu redu, prometu s čebelami in programu napovedi medenja, o vrsti območja in zahtevah, pod katerimi lahko premešča čebele na pašo;
– pred izvedbo ukrepov iz tretjega odstavka tega člena obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja o nameri premeščanja in katerega od karantenskih ukrepov namerava izvesti;
– prevozna sredstva za premeščanje čebel oziroma čebelnjake opremiti s pisno izjavo o datumu premika in izvedenih karantenskih ukrepih iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Nadzor nad izvajanjem premeščanja čebel izvaja fitosanitarna inšpekcija v skladu s predpisom, ki ureja postopke za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ter kmetijska inšpekcija v skladu s predpisom, ki ureja registracijo čebel, in tem pravilnikom.
28. člen
(dolžnosti imetnikov na ogroženem območju)
Imetniki rastlin na ogroženem območju so dolžni:
– redno pregledovati gostiteljske rastline med rastno dobo, in sicer ob vsaki napovedi nevarnosti iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika, vendar najmanj enkrat mesečno v obdobju od aprila do novembra, še posebej v času cvetenja, rasti poganjkov in vremenskih pojavov kot so hud veter, neurje in toča;
– takoj obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali izvajalca javne službe o najdbi vidnih znamenj;
– voditi evidenco o rednih zdravstvenih pregledih, sumih, odvzetih vzorcih in izvedenih ukrepih, če se ukvarjajo s tržno pridelavo gojenih rastlin in so vpisani v evidenco pridelovalcev rastlin;
– izvajati odstranjevanje cvetnih popkov na rastlinah iz rodov Malus, Pyrus in Cydonia po zaključeni fenološki fazi cvetenja in v drevesnici;
– skrbeti za redno čiščenje in razkuževanje orodja, mehanizacije, traktorskih koles, obutve in ostale opreme v skladu s Prilogo 3 tega pravilnika.
VI. PRIJAVA PRIDELAVE IN VLOGA ZA IZJEMNO DOVOLJENJE
29. člen
(lokacija pridelave)
(1) Pridelovalec gostiteljskih rastlin za saditev prijavi novo lokacijo drevesnice ali matičnega nasada pristojni enoti fitosanitarne inšpekcije pred nameravanim sajenjem najpozneje do 31. marca. Za novo lokacijo se šteje lokacija enote pridelave, ki je izven varovalnega pasu že odobrene enote pridelave.
(2) Fitosanitarni inšpektor v soglasju z Upravo odobri vzpostavitev drevesnice ali matičnega nasada na neokuženem ali nevtralnem območju, če:
– se lokacija nahaja najmanj 500 m od roba žarišča in rastline v tem varovalnem pasu niso okužene s hruševim ožigom ali pa je imetnik rastlin izvršil vse odrejene ukrepe, da se take rastline odstrani v skladu z 10. členom tega pravilnika, in
– je mogoče vzpostaviti območje brez gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(3) Fitosanitarni inšpektor v soglasju z Upravo odobri vzpostavitev drevesnice ali matičnega nasada tudi na okuženem območju, če:
– rastline v 250 m varovalnem pasu niso okužene s hruševim ožigom ali pa je imetnik rastlin izvršil vse odrejene ukrepe, da se take rastline odstrani v skladu z 10. členom tega pravilnika, in
– v pasu 250 m okrog drevesnice ni gostiteljskih rastlin iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika.
(4) Odobritev lokacije po tem členu velja, dokler se na njej pridelujejo gostiteljske rastline za saditev in uradni nadzor izkazuje izpolnjevanje pogojev pridelave po tem pravilniku.
30. člen
(letna prijava pridelave v drevesnici)
(1) Pridelovalec gostiteljskih rastlin za saditev prijavi na odobreni lokaciji iz prejšnjega člena letno pridelavo v drevesnici najpozneje do 30. aprila v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo pridelovalcev določenih rastlin za namene zdravstvenega varstva rastlin.
(2) Pristojni inšpektor prepove pridelavo v drevesnici, če ugotovi, da lokacija ni odobrena v skladu z 29. členom tega pravilnika ali če rastline, okužene s hruševim ožigom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso odstranjene v skladu z 10. členom tega pravilnika.
31. člen
(letna prijava pridelave v matičnem nasadu)
(1) Pridelovalec cepičev in podlag gostiteljskih rastlin prijavi na odobreni lokaciji iz 29. člena tega pravilnika letno pridelavo najpozneje do 30. aprila v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Pridelovalec, ki namerava uporabljati rodni nasad kot matični nasad gostiteljskih rastlin, mora takšen nasad prijaviti v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena do 31. marca v letu pred začetkom uporabe cepičev oziroma drugih delov rastlin za saditev.
(3) Pristojni inšpektor prepove rabo matičnega nasada, če ugotovi, da lokacija ni odobrena v skladu z 29. členom tega pravilnika ali če rastline, okužene s hruševim ožigom na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso odstranjene v skladu z 10. členom tega pravilnika.
32. člen
(izjemno dovoljenje)
(1) Za izdajo dovoljenja iz četrtega in petega odstavka 15. člena, tretjega odstavka 16. člena in petega odstavka 23. člena tega pravilnika imetnik vloži na Upravo vlogo, v kateri navede osnovne podatke in razloge za izjemno dovoljenje.
(2) Uprava lahko zaradi razjasnitve nastalega primera zahteva od imetnika ali pristojnega inšpektorja dodatne potrebne podatke.
VII. OBVEŠČANJE, NALOGE IN POOBLASTILA
33. člen
(obveščanje)
(1) Izvajalci posebnega nadzora gostiteljskih rastlin morajo podatke o opazovanjih zbrati in posredovati Upravi skladno z navodili predstojnika Uprave.
(2) Dokler traja nevarnost zaradi navzočnosti hruševega ožiga, pristojni inšpektor obvešča imetnike gostiteljskih rastlin na okuženem območju na krajevno običajen način o ukrepih, nevarnosti pojava, vidnih znamenjih in obveznosti obveščanja.
(3) Izvajalce zdravstvenega varstva rastlin Uprava obvešča o podrobnejših ukrepih na ogroženem območju preko spletne strani in občasne samostojne publikacije o obvladovanju hruševega ožiga.
(4) V sklopu posebnega nadzora Uprava obvešča javnost o značilnostih bolezni, nevarnosti in ukrepih, pri čemer sodelujejo tudi fitosanitarni inšpektorji, izvajalci javne službe za zdravstveno varstvo rastlin in drugi strokovnjaki.
34. člen
(naloge in pooblastila)
(1) Vizualne preglede rastlin in odvzem vzorcev v okviru rednega in posebnega nadzora izvajajo v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega pravilnika in predpisom o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov:
– fitosanitarni inšpektorji predvsem v drevesnicah, matičnih nasadih, nevtralnem območju, varovalnem pasu in žariščih okužb,
– pooblaščeni izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin predvsem v drevesnicah za pridelavo uradno potrjenega materiala, gozdnih drevesnicah, sadovnjakih in vrtovih,
– izvajalci javne gozdarske službe v gozdovih,
– pooblaščene uradne osebe z Uprave.
(2) Laboratorijske preiskave opravlja pooblaščeni laboratorij v skladu s predpisom o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje diagnostičnih preiskav na področju zdravstvenega varstva rastlin.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravljajo fitosanitarni inšpektorji, oziroma za gozdne rastline gozdarski inšpektorji, v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin.
(4) Za koordinacijo, poročanje in izmenjavo informacij med organi in izvajalci zdravstvenega varstva rastlin skrbi Uprava.
(5) V stalni nadzor hruševega ožiga lahko Uprava vključi tudi:
– druge organe in organizacije, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;
– organe in organizacije, ki skrbijo za odpravo posledic naravnih nesreč, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč.
(6) Izvajalci javne kmetijske svetovalne službe iz prve alineje prejšnjega odstavka izvajajo vizualne preglede gostiteljskih rastlin predvsem v intenzivnih in travniških sadovnjakih.
(7) Predstojnik Uprave izda navodilo o organiziranosti pregledov in poročanja iz tega člena.
35. člen
(dovoljene izjeme)
(1) Za izvedbo raziskovalnih in znanstvenih nalog in žlahtnjenja rastlin lahko Uprava dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika v korist stranke, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad hruševim ožigom in preprečujejo njegovo širjenje, v skladu s predpisi, ki urejajo vnos in premeščanje škodljivih organizmov za znanstvene namene.
(2) Uprava lahko dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika v korist stranke tudi v drugih primerih, če so strokovno upravičeni in ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
(3) Uprava lahko zaradi preverjanja, da ni nevarnosti širjenja hruševega ožiga v primerih iz prejšnjega odstavka, zahteva strokovno mnenje oziroma dodatno testiranje gostiteljskih rastlin.
VIII. KONČNI DOLOČBI
36. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07).
37. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-205/2008
Ljubljana, dne 23. februarja 2009
EVA 2008-2311-0117
prof. dr. Milan Pogačnik l.r.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga 1
Seznam okuženih območij po občinah, kjer se je hrušev ožig
ustalil, in leto razmejitve.
+-------------------------------------+------------------------+
|OBČINA |LETO RAZMEJITVE |
+-------------------------------------+------------------------+
|Bled |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Bloke |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Bohinj |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Borovnica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Bovec |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Brezovica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Cerklje na Gorenjskem |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Cerknica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Črna na Koroškem |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Dobrova - Polhov Gradec |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Dravograd |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Gorenja vas - Poljane |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Gornji Grad |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Hoče - Slivnica |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Horjul |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Ig |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Gorje |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Jesenice |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Jezersko |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Kamnik |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Kočevje |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Kranj |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Kranjska Gora |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Ljubno |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Log - Dragomer |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Logatec |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Lovrenc na Pohorju |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Luče |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Lukovica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Medvode |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Maribor |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Mežica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Mislinja |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Muta |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Naklo |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Nazarje |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Oplotnica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Podvelka |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Preddvor |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Prevalje |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Radovljica |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Ribnica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Sodražica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Radlje ob Dravi |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Ravne na Koroškem |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Ribnica na Pohorju |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Selnica ob Dravi |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Slovenj Gradec |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Solčava |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Šenčur |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Škofja Loka |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Šoštanj |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Tržič |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Velike Lašče |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Vitanje |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Vrhnika |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Vuzenica |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Zreče |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Žiri |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Žirovnica |2006 |
+-------------------------------------+------------------------+
|Železniki |2008 |
+-------------------------------------+------------------------+
Priloga 2
Občine (upravne enote), v katerih ležijo ogrožena območja,
ki presegajo prag 10 ha. Na ogroženih območjih (območje
intenzivnih sadovnjakov, večjih od 0,25 ha in drevesnic) so
ekološki dejavniki ugodni za naselitev hruševega ožiga,
katerega navzočnost bo na tem območju povzročila pomembno
gospodarsko škodo.
+---------------------------------+----------------------------+
|Občina |Upravna enota |
+---------------------------------+----------------------------+
|Bistrica ob Sotli |Šmarje pri Jelšah |
+---------------------------------+----------------------------+
|Braslovče |Žalec |
+---------------------------------+----------------------------+
|Brežice |Brežice |
+---------------------------------+----------------------------+
|Cankova |Murska Sobota |
+---------------------------------+----------------------------+
|Celje |Celje |
+---------------------------------+----------------------------+
|Cerkno |Idrija |
+---------------------------------+----------------------------+
|Cerkvenjak |Lenart |
+---------------------------------+----------------------------+
|Črnomelj |Črnomelj |
+---------------------------------+----------------------------+
|Divača |Sežana |
+---------------------------------+----------------------------+
|Duplek |Maribor |
+---------------------------------+----------------------------+
|Gornja Radgona |Gornja Radgona |
+---------------------------------+----------------------------+
|Gornji Petrovci |Murska Sobota |
+---------------------------------+----------------------------+
|Hoče - Slivnica |Maribor |
+---------------------------------+----------------------------+
|Hrastnik |Hrastnik |
+---------------------------------+----------------------------+
|Hrpelje - Kozina |Sežana |
+---------------------------------+----------------------------+
|Ilirska Bistrica |Ilirska Bistrica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Ivančna Gorica |Grosuplje |
+---------------------------------+----------------------------+
|Juršinci |Ptuj |
+---------------------------------+----------------------------+
|Kamnik |Kamnik |
+---------------------------------+----------------------------+
|Kobarid |Tolmin |
+---------------------------------+----------------------------+
|Koper |Koper |
+---------------------------------+----------------------------+
|Kostanjevica na Krki |Krško |
+---------------------------------+----------------------------+
|Kozje |Šmarje Pri Jelšah |
+---------------------------------+----------------------------+
|Kranj |Kranj |
+---------------------------------+----------------------------+
|Krško |Krško |
+---------------------------------+----------------------------+
|Kungota |Pesnica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Lenart |Lenart |
+---------------------------------+----------------------------+
|Ljubljana |Ljubljana |
+---------------------------------+----------------------------+
|Ljutomer |Ljutomer |
+---------------------------------+----------------------------+
|Lukovica |Domžale |
+---------------------------------+----------------------------+
|Maribor |Maribor |
+---------------------------------+----------------------------+
|Medvode |Ljubljana |
+---------------------------------+----------------------------+
|Metlika |Metlika |
+---------------------------------+----------------------------+
|Miren - Kostanjevica |Nova Gorica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Mirna peč |Novo Mesto |
+---------------------------------+----------------------------+
|Moravče |Domžale |
+---------------------------------+----------------------------+
|Moravske toplice |Murska Sobota |
+---------------------------------+----------------------------+
|Oplotnica |Slovenska Bistrica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Ormož |Ormož |
+---------------------------------+----------------------------+
|Pesnica |Maribor |
+---------------------------------+----------------------------+
|Piran |Piran |
+---------------------------------+----------------------------+
|Pivka |Postojna |
+---------------------------------+----------------------------+
|Podčetrtek |Šmarje pri Jelšah |
+---------------------------------+----------------------------+
|Ptuj |Ptuj |
+---------------------------------+----------------------------+
|Puconci |Murska Sobota |
+---------------------------------+----------------------------+
|Rače - Fram |Maribor |
+---------------------------------+----------------------------+
|Radenci |Gornja Radgona |
+---------------------------------+----------------------------+
|Radovljica |Radovljica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Razkrižje |Ljutomer |
+---------------------------------+----------------------------+
|Renče - Vogrsko |Nova Gorica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Rogaška Slatina |Šmarje pri Jelšah |
+---------------------------------+----------------------------+
|Selnica ob Dravi |Ruše |
+---------------------------------+----------------------------+
|Šentilj |Pesnica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Šentjernej |Novo Mesto |
+---------------------------------+----------------------------+
|Šentjur |Šentjur Pri Celju |
+---------------------------------+----------------------------+
|Sevnica |Sevnica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Slovenj Gradec |Slovenj Gradec |
+---------------------------------+----------------------------+
|Slovenska Bistrica |Slovenska Bistrica |
+---------------------------------+----------------------------+
|Slovenske Konjice |Slovenske Konjice |
+---------------------------------+----------------------------+
|Šmarje pri Jelšah |Šmarje Pri Jelšah |
+---------------------------------+----------------------------+
|Šmarješke Toplice |Novo mesto |
+---------------------------------+----------------------------+
|Sveta Ana |Lenart |
+---------------------------------+----------------------------+
|Sveti Andraž v Slov. goricah |Ptuj |
+---------------------------------+----------------------------+
|Sveti Jurij |Gornja Radgona |
+---------------------------------+----------------------------+
|Sveti Jurij v Slov. goricah |Lenart |
+---------------------------------+----------------------------+
|Sveti Tomaž |Ormož |
+---------------------------------+----------------------------+
|Tolmin |Tolmin |
+---------------------------------+----------------------------+
|Velenje |Velenje |
+---------------------------------+----------------------------+
|Vojnik |Celje |
+---------------------------------+----------------------------+
|Zreče |Slovenske Konjice |
+---------------------------------+----------------------------+
|Žalec |Žalec |
+---------------------------------+----------------------------+
Priloga 3
HIGIENSKI UKREPI OB SUMU NA BAKTERIJSKI HRUŠEV OŽIG, da pri
ravnanju z okuženimi rastlinami preprečimo nevarnost prenosa
bolezni
1. Splošni higienski ukrepi
– Okuženih rastlin se ne smemo dotikati brez razloga.
– Kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska
znamenja okužbe, je potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti
ter razkužiti orodje in roke.
– Okužbo je potrebno prijaviti najbližji javni službi za
varstvo rastlin, območni fitosanitarni inšpekciji ali
Fitosanitarni Upravi RS.
2. Razkuževanje malega orodja (noži, pincete, škarje za
obrezovanje drevja)
– Pripravimo 10% raztopino natrijevega hipoklorita, vanjo
pomočimo gobico in z njo obrišemo orodje po vsakem stiku z
okuženo rastlino; z raztopino lahko premažemo tudi večje rane
na rastlinah (pripravki: Varekina, Arekina, Clorox in podobno).
– Primerno je tudi razkuževanje z etilnim alkoholom v 70%
koncentraciji, ki ga po 4 dnevni uporabi na novo pripravimo,
ali z razpršilom Incidin liquid.
– Druga primerna sredstva: Lysetol FF: 4% koncentracija;
Desinfectant FS 37: 10% koncentracija; Desinfectant FS 36:
koncentriran; Menno-Florades: 1% koncentracija. Po delu orodje
temeljito razkužimo tako, da ga za 30 minut potopimo v enega od
naštetih pripravkov. Pripravke pripravljamo na novo vsakih 14
dni (po 14-dnevni uporabi pripravimo svežega). Za delo so
potrebne le majhne količine pripravkov, ki jih po uporabi
odstranimo z odplakami.
3. Druge možnosti razkuževanja orodja in naprav
– Razkuževanje z ožiganjem s plamenom ali
– razkuževanje z vročo vodo ali paro z vsaj 70°C.
4. Razkuževanje rok
– Preprečevati je potrebno stik rok z bakterijskim izcedkom
na rastlinah, zato je potrebno obvezno:
– uporabljati tanke lateks rokavice za enkratno uporabo ali
– roke temeljito popršiti z razkužilom za roke Spitaderm,
Sterillium ali drugim ustreznim alkoholnim sredstvom.
5. Razkuževanje obutve
Nevarnost prenosa bolezni z obutvijo je velika, kadar
obolele rastline izločajo več bakterijskega izcedka in se ta
zato nahaja na tleh, ali kadar na tleh ležijo obolele veje. To
je treba upoštevati tudi pri rezi in uničevanju rastlin.
Nevarnost je večja ob toplem in vlažnem vremenu. Zato je
priporočena uporaba dveh parov čevljev/škornjev. Možnosti za
razkuževanje obutve:
– škornje (čevlje) splaknemo z vodo in nato polijemo z vročo
vodo (70?°C);
– škornje (čevlje) splaknemo z vodo, popršimo s 70%
etanolom, Incidin-om ali Sterillium-om in pustimo učinkovati 5
minut; še drugič popršimo in ponovno pustimo učinkovati.
6. Razkuževanje oblačil
Potrebno je paziti, da oblačila ne pridejo v stik z
okuženimi rastlinskimi deli. Večja nevarnost prenosa bolezni z
oblačili je ob toplem in vlažnem vremenu ter ob krčenju
nasadov. Oblačila slečemo takoj po opravljenem delu z okuženimi
rastlinami in drugih končanih delih. Operemo jih v pralnem
stroju in jih s tem zagotovo razkužimo.
