Na podlagi 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) in za izvrševanje Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07) izdaja minister za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejše pogoje za izvajanje programov osnovnošolskega izobraževanja za učence s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: učenci), ki se izvaja na domu, in kriterije za njihovo financiranje.
2. člen
(pravica do izobraževanja na domu)
Pravico do izobraževanja na domu imajo v skladu s tem pravilnikom učenci, ki jih komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami usmeri v:
– izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in
– posebni program vzgoje in izobraževanja,
ki se izvajajo na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so za to na domu zagotovljeni ustrezni pogoji.
3. člen
(izvajanje izobraževanja na domu)
Izobraževanje na domu se izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.
II. UTEMELJENI RAZLOGI IN ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH POGOJEV ZA IZVAJANJE OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA UČENCEV
4. člen
(utemeljeni razlogi)
Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami lahko usmeri učenca v program osnovnošolskega izobraževanja na domu v primerih:
– ko zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne more prisostvovati pouku ali,
– ko lahko na domu, zaradi individualiziranega pristopa, lažje doseže cilje oziroma standarde znanja, določene z učnimi načrti.
5. člen
(ustrezni pogoji)
Za izvedbo izobraževanja na domu so starši dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za poučevanje in učenje.
Šteje se, da na domu obstajajo ustrezni pogoji za poučevanje in učenje, če je zagotovljen izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo in 36/08) in drugimi predpisi in je zagotovljena oprema oziroma didaktični pripomočki, potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.
Komisija za usmerjanje preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu.
III. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO IZOBRAŽEVANJA NA DOMU
6. člen
(rok za vlogo za izobraževanje na domu)
Vlogo za izobraževanje učenca na domu starši vložijo pri pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojna enota zavoda) najmanj pol leta pred začetkom šolskega leta.
7. člen
(vsebina vloge)
Vloga za izobraževanje na domu vsebuje:
– ime in priimek učenca,
– razloge za izvajanje izobraževanja na domu in njihovo utemeljitev,
– naslov, kjer bo izobraževanje potekalo,
– ime in priimek izvajalca, genezo priimka izvajalca, navedbo zaključenega študijskega programa in številko, datum in izdajatelja diplome,
– opis opreme oziroma didaktičnih pripomočkov.
8. člen
(mnenje o izobraževanju na domu)
Ko komisija za usmerjanje prve stopnje usmeri učenca v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, pripravi poleg strokovnega mnenja iz 23. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, na predpisanem obrazcu tudi mnenje o izobraževanju, ki se organizira na domu.
Obrazec iz prejšnjega odstavka je priloga Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06, 23/07 in 8/08).
9. člen
(odločba o usmeritvi)
V okviru postopka usmerjanja pristojna enota zavoda, na podlagi mnenja komisije za usmerjanje, z odločbo o usmeritvi v izobraževalni program odloči tudi o izobraževanju učenca na domu.
Če je učenec z odločbo o usmeritvi že usmerjen v izobraževalni program, pristojna enota zavoda o izobraževanju učenca na domu, na podlagi mnenja komisije za usmerjanje, izda dopolnilno odločbo o usmeritvi učenca v izobraževanje na domu.
10. člen
(roki za začetek in prenehanje izobraževanja na domu)
Izobraževanje na domu se lahko začne izvajati le z začetkom šolskega leta.
Starši imajo pravico kadarkoli med letom predlagati vključitev učenca, ki se izobražuje na domu, v šolo oziroma zavod, naveden v odločbi o usmeritvi.
11. člen
(prenehanje izobraževanja na domu na podlagi predloga staršev)
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena starši posredujejo predlog za prenehanje izobraževanja na domu pristojni enoti zavoda z navedbo razlogov za prenehanje.
Na podlagi predloga za prenehanje izobraževanja na domu izda pristojna enota zavoda odločbo o prenehanju izobraževanja na domu.
IV. DOKUMENTACIJA O IZOBRAŽEVANJU NA DOMU
12. člen
(vodenje dokumentacije)
O izobraževanju učenca na domu šola oziroma zavod, v katerega je učenec z odločbo o usmeritvi vključen, vodi in izdaja dokumentacijo, ki jo določa Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 59/08).
V dokumentaciji se ob koncu rubrik zavede opomba, da se učenec izobražuje na domu.
13. člen
(individualiziran program)
Šola oziroma zavod skupaj z izvajalcem v skladu z 29. členom Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pripravi individualiziran program.
14. člen
(dokumentacija izvajalca)
Izvajalec izobraževanja na domu v dogovoru s šolo oziroma zavodom vodi dokumentacijo o letni pripravi in o pripravi na pouk.
V. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
15. člen
(roki za preverjanje in ocenjevanje znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se opravlja v rokih, ki so za preverjanje in ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu, določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za osnovne šole, lahko pa se jih opravlja tudi predhodno v rokih, ki jih na predlog staršev določi ravnatelj.
Šola učence o preverjanju in ocenjevanju znanja obvesti najmanj tri tedne pred rokom.
16. člen
(kraj preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo na domu, opravlja v šoli oziroma zavodu, v katerega je učenec vključen.
17. člen
(ponovno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Če učenec, ki je usmerjen v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo oziroma v prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim standardom, od 1. do 3. razreda ne doseže pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma je učenec od 4. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v pravilniku, ki ureja šolski koledar.
Če učenec, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 6. razreda ne doseže pričakovanih rezultatov, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, oziroma je učenec od 7. do 9. razreda negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje predmetnih izpitov v pravilniku, ki ureja šolski koledar.
18. člen
(neuspešno ponovno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Če učenec ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli oziroma v zavodu, navedenem v odločbi o usmeritvi.
19. člen
(izpitna komisija)
Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja učenec pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj izmed učiteljev šole oziroma zavoda, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije imenuje tudi učitelja druge šole oziroma zavoda.
20. člen
(zapisnik)
Komisija vodi zapisnik o ocenjevanju učenca, ki se izobražuje na domu, katerega vsebina je določena v Pravilniku o dokumentaciji v osnovni šoli.
V/1 Izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom
21. člen
(vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, opravlja:
– od 1. do 3. razreda iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike,
– od 4. do 6. razreda iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tujega jezika,
– v 7. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tujega jezika, zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz državljanske in domovinske vzgoje ter etike, geografije in naravoslovja ali tehnike in tehnologije,
– v 8. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tujega jezika, zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz državljanske in domovinske vzgoje ter etike, geografije in fizike ali kemije ali biologije ali tehnike in tehnologije,
– v 9. razredu iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tujega jezika, zgodovine, športne vzgoje ter likovne ali glasbene vzgoje, iz geografije in fizike ali kemije ali biologije.
22. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učencev, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, se v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: obdobje) ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in v tretjem obdobju pa s številčnimi ocenami.
23. člen
(nacionalno preverjanje znanja)
Nacionalno preverjanje je za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, ob koncu drugega obdobja prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno.
24. člen
(obveščanje ob zaključku pouka)
Učenci ob zaključku pouka dobijo spričevala v skladu z določili 24. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanja učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 73/08).
V zvezi z napredovanjem učencev se uporabljajo določila prvega in drugega odstavka 25. člena pravilnika, navedenega v prejšnjem odstavku.
V/2 Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom
25. člen
(vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, opravlja:
– od 1. do 6. razreda iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike,
– od 7. do 9. razreda iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika, družboslovja, naravoslovja, športne vzgoje, tehnike in tehnologije in vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
26. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, se v prvem in drugem obdobju ocenjuje z opisnimi ocenami, v tretjem obdobju pa s številčnimi ocenami.
27. člen
(nacionalno preverjanje znanja)
Nacionalno preverjanje znanja je za učence, ki se izobražujejo na domu po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom v drugem in tretjem obdobju prostovoljno.
Ob koncu drugega obdobja se preverja znanje iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, ob koncu tretjega obdobja pa iz slovenščine in italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in iz tretjega predmeta, ki ga za vsako šolsko leto določi minister.
V/3 Posebni program vzgoje in izobraževanja
28. člen
(preverjanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja se preverja v smislu napredovanja po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.
29. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se ocenjuje z opisnimi ocenami.
VI. FINANACIRANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU
30. člen
(zagotavljanje sredstev)
Za izobraževanje učenca na domu se iz državnega proračuna v skladu z zakonom zagotavljajo sredstva. Višino teh sredstev določi za posamezno šolsko leto s sklepom minister.
31. člen
(določitev sredstev)
Pri določitvi višine sredstev osnovnim šolam oziroma zavodom za izobraževanje učenca na domu se upoštevajo sredstva, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna osnovnim šolam za plače s prispevki in davki v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 81. člena in za materialne stroške v skladu s prvo, drugo, tretjo in četrto alinejo četrtega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in sredstva, ki se zagotavljajo iz proračuna matične lokalne skupnosti za materialne stroške v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na učenca.
32. člen
(višina sredstev)
Višina letnih sredstev na učenca se določi tako, da se seštejejo zneski, ki se na učenca zagotavljajo iz državnega proračuna in iz proračuna matične lokalne skupnosti, v skladu s prejšnjim členom.
Višina mesečnega zneska na učenca iz državnega proračuna se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, navedena v prejšnjem členu, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
Višina mesečnega zneska na učenca iz proračuna matične lokalne skupnosti se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, navedena v prejšnjem členu, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v lokalni skupnosti v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
33. člen
(prejemnik sredstev)
Ministrstvo za šolstvo in šport sredstva za izobraževanje učenca na domu, izračunana v skladu s prejšnjim členom, mesečno nakazuje osnovni šoli oziroma zavodu, v katerega je učenec vključen.
Osnovna šola oziroma zavod mora z izvajalcem oziroma z izvajalci izobraževanja učenca, ki se izvaja na domu, skleniti pogodbo o financiranju izobraževanja na domu.
34. člen
(vsebina pogodbe o financiranju izobraževanja na domu)
V pogodbi iz prejšnjega člena se določi:
– izvajalec oziroma izvajalci izobraževanja,
– šolsko leto, za katerega se sredstva zagotavljajo,
– mesečni obseg sredstev,
– način zagotavljanja sredstev,
– namen porabe sredstev,
– medsebojne obveznosti pogodbenih strank,
– skrbnik pogodbe.
35. člen
(čas financiranja)
Učencu, ki se izobražuje na domu, se sredstva za izobraževanje na domu zagotavljajo le za čas, ko izobraževanje na domu poteka.
VII. KONČNI DOLOČBI
36. člen
(razveljavitev)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 61/04).
37. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-94/2008
Ljubljana, dne 5. februarja 2009
EVA 2008-3311-0081
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport
