Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Benedikt na podlagi 16. člena Statuta Občine Benedikt (Uradni list RS, št. 98/06) na 2. izredni seji dne 10. 3. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Terme Benedikt (v nadaljevanju OPPN), ki ureja območje severozahodno od naselja Benedikt, ob lokalni cesti, ki pelje proti Sveti Ani. OPPN določa prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe.

I. SPLOŠNI DEL
II. BESEDILO ODLOKA
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA Z GRAFIČNIMI NAČRTI

1. Izsek iz grafičnih prilog kartografskega      M – 1: 5000
dela prostorskega plana
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim        M – 1: 1000
parcelnim stanjem
3. Ureditvena situacija s prikazom vplivov
s sosednjimi območji – DOF                       M – 1: 5000
4. Zazidalna situacija                           M – 1: 1000
4.1 Karakteristična prereza A-A, B-B             M – 1: 1000
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in       M – 1: 1000
priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo
6. Prometno tehnična situacija                   M – 1: 1000
7. Načrt parcelacije                             M – 1: 1000

IV. POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
V. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA
1. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA – SMERNICE IN MNENJA
2. POVZETEK ZA JAVNOST
3. SEZNAM STROKOVNIH PODLAG

Občinski podrobni prostorski načrt za Terme Benedikt je izdelalo podjetje URBIS d. o. o. Maribor, Jezdarska ul. 3, Maribor, številka naloge 2007/LN-095.

Območje OPPN leži severozahodno od naselja Benedikt, ob lokalni cesti, ki pelje proti Sveti Ani. Na vzhodu meji na potok Drvanja, na južnem delu meji območje na gozd, na zahodnem in severnem delu pa na najboljša kmetijska zemljišča. Območje je v celoti nenaseljeno. Ob lokalni cesti na južnem delu se nahajajo trije vrelci, pokriti z nadstrešnico, ob kateri je asfaltirano parkirišče.
Območje je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema parcele s številkami:
337/3 – del, 338/4, 338/5, 340/4, 340/5, 340/7, 343, 410/2, 411/1, 411/4, 411/5, 411/6, 411/7, 420/3 – del, 421/2, 421/4,421/6, 422, 423/1, '423/2, 425 – del, 651/13, 651/2 – del, 651/3, 652, 654/1, 1143/1 – del, 1148/3 – del, 1148/5 – del, 1151/3 – del vse k. o. Benedikt.
Velikost območja je 100 770 m2.
Na obravnavanem območju je predvidena gradnja turističnega kompleksa namenjenega zdraviliškemu turizmu, rekreaciji in prenočitvam z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi površinami.

Ureditveno območje OPPN je prikazano v kartografskem delu.
Območje je dostopno iz naselja Benedikt po cesti proti Sv. Ani, mimo Benediške slatine je preko javne poti povezava na Benediški vrh.
V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven ureditvenega območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

Umestitev v prostor
Investitor predvideva izgradnjo kompleksa, ki se deli na tri glavne programske sklope:
– hotel s termami (wellnessom),
– apartmajsko naselje,
– športno, rekreacijski, parkovni program.
Hotel je lociran ob severozahodnem robu območja, proti vzhodu se širijo terme (wellness), apartmajsko naselje se razprostira po griču na skrajnem jugu parcele, med njima poteka cesta, ki se diskretno razširi v parkirišče, ki pokriva potrebe term (welnessa), apartmajev ter športnih površin.
Glavne peš, interventne povezave med posameznimi sklopi kot promenade potekajo v smeri sever-jug od hotela do apartmajev in od apartmajev do term (wellnessa).
Naknadno poteka cesta še po severni meji območja. Slednja služi kot dostava za hotel in dostop do kmetij severno od območja.
Športne, rekreacijske, parkovne površine se zajedajo v grič na zahodu območja.
Vrste dopustnih dejavnosti (povzeto iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti, Uradni list RS, št. 69/07):
G) Trgovina,
I) Gostinstvo,
R) Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
Vrste dopustnih gradenj:
– gradnje novih objektov,
– rušitve,
– spreminjanje namembnosti,
– rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– nadzidave in dozidave objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov, pri čemer mora biti najvišja etažnost prilagojena etažnosti okoliških objektov,
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
Vrste dopustnih objektov:
– nestanovanjske stavbe za potrebe turizma in športa,
– nezahtevni in enostavni objekti,
– reklamni objekti kot usmeritve v prostoru,
– objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.

Dimenzije in umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani na grafičnih načrtih.
Lega objektov na zemljišču in dimenzije so prikazani na grafičnem načrtu List št. 4.
Hotel s termami (wellnessom)
Osnovna organizacija tega sklopa poteka okoli jeder. Vsak del ima svoje. Ob obeh se grozdasto nizajo volumni, ki tudi predstavljajo posamezne programe.
Hotel je zasnovan kot skupek mas, katerih gabariti gradirajo od P+4 do P+2. Objekt je podkleten, poleg tehničnih prostorov je garažna hiša, ki pokriva potrebe hotela. Ob vstopni dovozni cesti A so locirana nepokrita parkirišča za zaposlene na površini.
Glavna lamela hotela je sestavljena iz več osno zamaknjenih volumnov različnih višin in je orientirana S-SZ – J-JV.
Hotel ima poleg stranskih svoje glavno komunikacijsko jedro. Le-to povezuje javni program hotela, konferenčni center ter krake sob (v nadstropjih). Neposredno je z vmesnim členom, z atrijem, povezano z jedrom v termah (welnessu).
Ob slednjem so kot jasno definirane mase grozdasto nanizani štirje sklopi term (welnessa).
Terme (wellness) so ravno tako kot hotel podkletene s tehničnimi prostori ter z vhodnim delom. Le-ta je povezan s parkirišči na prostem.
Apartmaji
Predvidenih je 22 objektov z apartmaji. V vsakem objektu so predvideni 4 apartmaji različnih velikosti, kar skupaj predstavlja 88 apartmajev, oziroma cca 264 ležišč. Potrebno število parkirnih mest je 84, ki so predvidena ob javni poti (704901). Število apartmajev se glede na njihovo velikost lahko spremeni.
Center apartmajskega naselja predstavlja javni objekt z restavracijo (gostiščem), ki je s promenado povezan s sosednjimi programi. Med njimi poteka interventna, pešpot, ki povezuje apartmaje in parkirišča ter ostale zelene površine (otroško igrišče).
Športno, rekreacijski, parkovni program
Predviden je na vzhodni strani griča, ki definira zahodno mejo območja. Ob igriščih za tenis, badminton ipd. so predvideni K+P objekti s spremljevalnim programom. Možna je ureditev parkovnih površin, rastlinjakov, paviljonov in drugih podobnih objektov.
Zunanja ureditev
Glavna vstopna točka oziroma ploščad z izravnano potjo je oblikovana kot povezovalni člen med novimi objekti – hotelom, termami (welness- om), bazenskim objektom, parkirnimi prostori in parkovnimi površinami. Programska zasnova temelji na zagotavljanju čim več površin za posedanje in druženje ter na oblikovanju reprezentančnega vstopnega prostora. Vodilni in najbolj prepoznavni motivi krajinske ureditve osrednjega dela je preoblikovan teren. Trg pred hotelom je s tlakovanjem in ureditvijo povezan z odprto tratno površino med objekti in tako zaobjema celovit prostor skupaj z vstopnim rondojem v navezavi s parkirnimi površinami. Vstopni rondo je oblikovan kot funkcionalna tlakovana površina z vodnim motivom – z vertikalno aktivno vodo. Znotraj ureditve celotnega območja se pojavi abstrakcija krožnega parterja, ki ga tvori krožni motiv lesenih kolov. Tak krožni vertikalni motiv se pojavlja na različnih delih prostora in izhaja iz podobe obstoječih ozelenjenih točk v okoliški pokrajini. Drevesa, ki bodo zaradi gradnje kompleksa objektov Term Benedikt padla, bodo tako na novo zaživela kot neke vrste prostorska inštalacija oziroma poudarek.
Programska zasnova točk znotraj takšnih poudarjenih naravnih programskih točk se navezuje na sprostitveno-zdraviliško dejavnost objektov novega kompleksa in s tem omogoča drugačno doživljanje sicer klasičnih terapij in tretmajev v naravnih wellness centrih (masaža v gozdni »sobi«, prostor za sprostitev in jogo, pogovorni prostori v naravi ipd.). Te programske točke se pojavljajo kot jase znotraj gozda in vsaka od njih opredeljuje nek prostorski izstopajoči in prepoznavni element oziroma skupek elementov (vodno zrcalo, krožni motiv lesenih kolov, čista tratna ploskev sredi podrasti, presvetlitev v gozdni vegetaciji idr.). V delu ureditve neposredno ob bazenskem objektu, kjer je zunanji bazen, se v prostor umesti leseno teraso z ležalniki. Rob gozda proti apartmajskemu naselju opredeljujejo zamaknjene linije striženih grmovnic, ki vizualno omejujejo in zaključujejo prostor hotelskega kompleksa, hkrati pa omogočajo dostop oziroma prehod skozi. Obstoječi vitalni gozdni sestoji se v čim večji meri ohranjajo.
V sklopu parkovnih površin so v skladu s potrebami in zahtevami požarne varnosti urejene tudi utrjene površine za intervencijo. Prezračevalni jaški iz nekaterih podzemnih prostorov so oblikovani v dolge sedalne elemente, ki kot taki ne izstopajo v celostni ureditvi območja.
Parkirni prostori so zasnovani na skrajnem robu, s preoblikovanjem terena pred njimi oziroma ob njih se jih bo skušalo vizualno skriti. Zasnova predvideva tudi močno drevesno zasaditev na robovih, tako da bodo parkirišča dajala vtis, kot da so sestavni del gozdnih površin in ne samo funkcionalno zemljišče za obiskovalce. Kot varianta je možna tudi izvedba dodatnih parkirnih prostorov v travnati izvedbi.

Znotraj območja obdelave ni obstoječih objektov, razen v sklopu Benediške slatine. Preureditev teh objektov ob vrtini se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji.
Po izgradnji na osnovi tega OPPN so dopustni posegi, ki so opredeljeni v 6. členu pod pogoji iz 7. člena.

Z izvedbo vzdrževalnih del se ne sme spreminjati delov ali celotne fasade objektov. Zunanje dele klimatskih naprav je potrebno načrtovati in namestiti na fasado tako, da ne bodo vidni in s svojim obratovanjem ne bodo vplivali na kakovost bivalnega in delovnega okolja.

Predmetno območje pozidave bo dostopno iz južne strani preko rekonstruirane javne poti št. 704901 Benedikt–smer Slatina in iz severne strani preko nove dovozne »ceste A. Obe se na vzhodnem koncu priključujeta na lokalno cesto štev. 203062, Benedikt–Sv. Ana, katera predstavlja tudi omejitev na vzhodnem robu območja.
Za potrebe obravnavane pozidave oziroma območja, je potrebno:
– rekonstruirati oziroma dograditi obstoječo javno pot št. 704901, Benedikt–smer Slatina, v dolžini cca 400,00 m, z elementi:

– vozišče                           2x3,00 m ……      6,00 m
– pločnik (skupna peš in            2x3,00 m ……      6,00 m
kolesarska pot)
-----------------------------------------------------------
SKUPAJ                                              12,00 m

– izgraditi novo dovozno »cesto A« ob severnem robu območja v dolžini 280,00 m, z elementi:

– vozišče                           2x3,00 m ……      6,00 m
– pločnik (južna stran)             1x2,00 m ……      2,00 m
– parkiranje os. vozila (severna    1x5,00 m ……      5,00 m
stran) v dol. 150 m
– parkiranje avtobusi (severna               ……      3,00 m
stran) v dolžini 60,00m
------------------------------------------------------------
SKUPAJ                                          13,00 m ali
                                                    11,00 m

– izgraditi novo povezovalno »cesto B« kot dovozno cesto do hotelskega kompleksa in povezavo med javno potjo in »cest A«, z elementi:

– vozišče                             2x3,00 ……      6,00 m

– izgraditi novo dovozno cesto C, kot odcep od ceste A do hotelskih objektov v dolžini 70,00 m, s širino vozišča 6,00 m;
– izgraditi nove povezovalne in interventne poti v širini 3,50 m in 1,50 m, v območju apartmajske povezave.
Prometni režim
v prometnem smislu je primarna prednostna smer lokalne ceste Benedikt–Sv. Ana, na katero se tako javna pot, kot »cesta A«, prometno podrejeno priključuje.
»Cesta B« se na severnem in južnem koncu prometno podrejeno priključuje.
Parkiranje
Za potrebe parkiranja, oziroma odstave vozil je potrebno izgraditi nivojska in izven- nivojska parkirišča.
Število parkirišč je določeno glede na namembnosti objektov (hotel, apartmaji) in glede na število koristnikov termalnih kopališč.
Za te potrebe je potrebno izgraditi parkirne ploščadi, severno in južno od javne poti, in sicer s kapaciteto 165 PM na severni strani in 147 PM na južni strani. V območju parkirišč so drevesa na presledku 8,5 m.
Ob severni strani »ceste A« je predvidenih še 60 PM za zaposlene (pravokotno parkiranje) in 4 PM za avtobuse (vzdolžno parkiranje).
Za goste hotela so parkirne površine predvidene v podzemni garaži s kapaciteto 131 PM. Dovoz (izvoz) sta iz južne in severne strani.
Pešci in kolesarji
Pešci in kolesarji so ob južni poti vodeni ločeno od vozišča na posebnih skupnih peš in kolesarskih poteh.
Ob »cesti A« so pešci vodeni ločeno od vozišča po južnem pločniku, kolesarji pa na vozišču.
Znotraj območja so oboji vodeni po posebnih peš, kolesarskih in interventnih poteh.
Dostava, intervencija in komunalna oskrba je zagotovljena preko opisane cestne infrastrukture ter intervencijskih poti. Slednje morajo biti dimenzionirane za prevoze s tipičnim tovornim vozilom.
Javni prevozi potnikov bodo možni po rekonstruirani lokalni cesti Benedikt–Sv. Ana. Prevozi hotelskih gostov pa tudi po opisanih cestah.
Skupna določila:
– vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda
– pločniki in kolesarske steze ob posameznih cestah so višinsko ločeni od vozišča z dvignjeno obrobo iz robnikov
– kinematični elementi v križiščih morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu
– za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb
– možna je fazna izvedba, vendar mora vsaka faza predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.

Uvodne določbe
Obravnavano območje je komunalno neopremljeno. Za napajanje predvidene zazidave je potrebno zgraditi celovito infrastrukturno omrežje, ki se naveže v obstoječe omrežje.
Predmetni načrt podaja konceptualne rešitve, ki so povzete iz idejnih zasnov oziroma narejene na podlagi smernic posameznih upravljavcev.
Detajlne rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji. Zaradi navedenega lahko pride do odstopanj pri posameznih rešitvah opredeljenih v tem načrtu.
Odstopanja so lahko v trasah posameznih vodov oziroma rešitvah, ki so posledica ustreznejših tehničnih rešitev, težav pri pridobivanju zemljišč ipd.
Pred pričetkom del oziroma nadaljnjih fazah načrtovanja je potrebno na terenu zakoličiti in določiti natančno lego obstoječih komunalnih vodov. Eventualne prestavitve in zaščite se izvedejo v skladu s pogoji posameznih upravljavcev. Izvesti jih je potrebno pred pričetkom del, da se zagotovi nemotena oskrba za obstoječe odjemalce.
Oskrba z vodo
Za zagotovitev zadostnih količin pitne vode in požarno zaščito je potrebno zgraditi primarni cevovod z navezavo na magistralni cevovod Lenart–Benedikt, odcep za Gornjo Radgono.
Dolžina cevovoda je cca 2.200 m, predviden premer DN 150.
Cevovod ni predmet OPPN in se obdela ločeno.
V končni fazi se izvede še navezava na magistralni cevovod iz smeri Sveti Trije Kralji, dolžine cca 1.500 m.
V območju zazidave je potrebno zgraditi krožni vodovodni sistem ustreznega premera.
Odvod odpadnih vod
Za odvod odpadnih vod je potrebno zgraditi ločen kanalizacijski sistem.
Fekalne odpadne vode se zbirajo ločeno in se preko ustrezno dimenzioniranega kanala priključijo na obstoječo kanalizacijo naselja Benedikt, ki se zaključi s čistilno napravo. Na osnovi proučitev v fazi izdelave projektne dokumentacije se določijo tudi potrebni ukrepi na obstoječem kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi. Izvedba le-teh ni predmet tega naročila.
Padavinske odpadne vode iz obravnavanega območja se vodijo ločeno v bližnji vodotok (odvodni jarek ali Drvanjo), delno se lahko predvidi tudi razpršena odvodnja po terenu. Padavinske vode iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj.
Izpusti v vodotok morajo biti izvedeni tako, da izpustna glava ne sega v svetli profil vodotoka. Iztok mora biti protierozijsko zavarovan in opremljen s protipovratno zaklopko.
Celotna izvedba mora upoštevati, da je območje občasno poplavljeno.
Elektroenergetsko omrežje
Zaradi predvidene gradnje je potrebno:
– prestaviti obstoječe SN in NN omrežje pred pričetkov del
– zgradit novo TP ustrezne izvedbe in moči
– vključiti novo TP v SN omrežje
– zgraditi NN priključke do posameznih objektov.
Vsa križanja in približevanja obstoječim in predvidenim elektro vodom se izvedejo v skladu z zakonodajo in internimi predpisi upravljavca.
TK omrežje
Zgraditi je potrebno novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo na obstoječe omrežje naselja Benedikt.
V območju se predvidi položitev ustrezne TK kanalizacije, ki omogoča izvedbo optičnega TK omrežja.
Ogrevanje
Predvideni objekti se lahko ogrevajo iz skupnega toplotnega vira ali individualno. Toplotni vir je lahko termalna voda, električna energija, izvedba toplotnih črpalk in drugih alternativnih virov.
Dopustna je tudi izgradnja kotlovnice na plin ali naftne derivate, skladiščenje goriva je lahko podzemno ali v kletnih prostorih ob upoštevanju veljavne zakonodaje in poplavnosti območja.

Na obravnavanem območju ni enot nepremične kulturne dediščine. Predhodne arheološke raziskave se po potrebi opravijo pred posegi v prostor.

Varstvo pred hrupom
Skladno z veljavno zakonodajo, se obravnavane parcele nahajajo v območju III. stopnje varstva pred hrupom.
Varstvo zraka
Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja.
Varstvo voda
Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve je treba v PGD označiti in kotirati.
Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, če le-ta obstaja.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, ceste ...) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok. Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07).
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj. Iz PGD mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).
Direktni izpusti v vodotok morajo biti predvideni in izvedeni tako, da izpustna glava ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.
V območju ureditve Term je potrebno predvideti ureditev struge Drvanje s širino dna 1.5 m, naklonom brežin 1:2 in desnim robom brežine na koti min. 242.30 m n.v.
Pri morebitni izgradnji nasipa preprečimo odvajanje zalednih in padavinskih vod nazaj v Drvanjo, zato je potrebno izdelati celostno vodnogospodarsko zasnovo ureditve odvodnje padavinskih vod na območju načrtovanih Term.
Iz projektne dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja mora biti iz tekstualnega in grafičnega dela jasno razviden način odvajanja padavinskih odpadnih voda in način ogrevanja objektov.
V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
V primeru da gre za gradnjo bazenskega kopališča, kjer ne bo odvzem vode iz javnega vodovodnega omrežja, bo v skladu s 125. členom ZV-1 potrebno pridobiti tudi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za dejavnost bazenskih kopališč, oziroma če gre za rabo termalne vode za potrebe kopališč je potrebno pridobiti koncesijo. Vodno pravico (vodno dovoljenje, oziroma koncesijo) je potrebno pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Protipoplavna varnost
Območje se nahaja v poplavnem območju Drvanje. Izvesti je potrebno ustrezne protipoplavne ukrepe, in sicer:
– ureditev struge Drvanje v območju urejanja,
– objekti morajo biti locirani min. 0.5 m nad koto 100-letnih poplavnih vod,
– izgradnja ustreznih protipoplavnih nasipov,
– z izvedbo se ne sme poslabšati protipoplavno varnost objektov in naprav gor vodno in ne sme priti do drugih škodljivih vplivov na okolje.
Investitor mora upoštevati dejstvo, da je lahko območje občasno preplavljeno. Zato mora ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje.
Za potrebe izgradnje Term Benedikt je bila izdelana vodnogospodarska študija, katere predlogi trajne rešitve vodnogospodarskih ureditev so bili pri izdelavi OPPN v celoti upoštevani.
Pri protipoplavnih ukrepih je potrebno upoštevati dvig celotnega kompleksa nad koto 100 letnih vod in cca 0,5 m varnostnega nadvišanja (min. 242.20 m n.v.) oziroma izvedbo visokovodnih nasipov.
Nove mostove je potrebno predvideti na koti min 242.30 m n.v. (južni) in 242.70 m n.v. (severni).
Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu z veljavno zakonodajo.
Lokacije za ločeno zbiranje odpadkov so predvidene na javnih mestih.
Na javnih površinah je potrebno zagotoviti zadostno količino košev za odpadke.
Ohranjanje narave
Na območju podrobnega prostorskega načrta ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Sestavni del OPPN je okoljsko poročilo. V skladu z usmeritvami iz okoljskega poročila je potrebno zagotoviti naslednje omilitvene ukrepe:
Gozd
– Stavbe oziroma njihovi najbolj izpostavljeni deli, morajo biti odmaknjene vsaj 12 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m.
– Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč.
– Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu, je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje.
– V okviru OPPN naj se na novo nastali gozdni rob zasadi z avtohtonimi grmovnicami ter se tako oblikuje zaprt gozdni rob.
Tla
– Poseganje v tla naj se izvaja le na območju OPPN.
– Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo.
Zrak
– Izvajati je potrebno ukrepe za prekomerno onesnaženje zraka v času gradnje v skladu z okoljskim poročilom. Ukrepi v času obratovanja niso potrebni.
Hrup
– Izvajati je potrebno ukrepe za preprečitev prekomernih obremenitev s hrupom v času gradnje v skladu z okoljskim poročilom. Ukrepi v času obratovanja niso potrebni.
Svetlobno onesnaževanje
– Ureditev javne razsvetljave mora upoštevati določila veljavne zakonodaje. Uporabijo se lahko samo svetilke s svetlobnim tokom navzdol.

Gradnja zaklonišč je obvezna za vzgojno-varstvene ustanove za več kot 50 otrok, prostore rednega izobraževanja za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa, javne telekomunikacijske in poštne centre, nacionalno televizijo in radio, javni potniški železniški promet, prostore za delo državnih organov. V muzejih, galerijah, arhivih in knjižnicah nacionalnega pomena se gradijo zaklonišča kot depoji. Za vse ostale objekte je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo.
Skladno z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) je (so):
– zagotovljena količina 10 l/sekundo vode za gašenje;
– zagotovljeni odmiki med objekti, eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) morajo biti opredeljeni v študiji požarne varnosti za posamezni objekt;
– stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik;
– iz grafičnega načrta št. 6 so razvidne intervencijske poti in smeri dostopov oziroma dovozov za intervencijska vozila, ki omogočajo prevoznost za tipična vozila (3-osni tovornjak za odvoz smeti, gasilsko vozilo). Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije;
– v okolici ni obstoječih industrijskih objektov, ki bi jih bilo potrebno upoštevati zaradi zmanjšanja požarnega tveganja.
Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti in posameznih načrtov projektne dokumentacije, ki morajo biti izdelani skladno z veljavnimi predpisi.
Pri pripravi projektne dokumentacije PGD je obvezna izdelava študije požarne varnosti za posamezno fazo izvedbe, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Posamezna etapa se mora izvesti z vsemi elementi zunanje ureditve in izgradnje potrebne prometne, energetske ter komunalne infrastrukture.

Odstopanja:
– v tlorisnih gabaritih objektov so možne širitve, ki so označene v grafičnem načrtu št. 4;
– možna je izvedba manjših tlorisnih gabaritov kot so zarisani;
– možno je povečanje zarisanih tlorisnih gabaritov in širitev le-teh za + 2,00 m;
– tlorisne gabarite, vključno s širitvami in dopustnimi odstopanji se lahko presega z balkoni, vetrolovi, izzidki, nadstreški, napušči, stopnicami;
– v višinskem gabaritu so tolerance + / - 2,00 m, višji so lahko poudarki v arhitekturi ali posamezni deli s strojno opremo;
– možno je preoblikovanje parkirnih površin skladno s potrebami investitorjev in ob upoštevanju pogojev OPPN,
– možno je odstopanje pri cestnem, komunalnem in energetskem urejanju (trase, rešitve …), kolikor te spremembe oziroma postavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN, oziroma če s spremembo soglašajo pristojni nosilci urejanja prostora;
– predvidena je izvedba dodatnih vrtin, ki jih je možno v skladu s projektno dokumentacijo locirati kjerkoli znotraj območja OPPN.

Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
Pred začetkom gradnje je potrebno pridobiti geotehnične pogoje gradnje za vsak predvideni objekt.

V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

OPPN velja do izvedbe prostorske ureditve, ki je predvidena na osnovi tega načrta.

OPPN je na vpogled na Občini Benedikt.

Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.