Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZpNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 45/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 3. 3. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I«, ki jih je pod številko 343/08 izdelal projektivni biro LAMAL d.o.o. in so sestavni del tega odloka. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I« so v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski pan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 in Uradni list RS, št. 86/01).

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta »Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I« se nanašajo na območje med Bežigrajsko in Obrtno cesto ter zajema območje nekdanjega tesališča E3, ki je del gradbene baze Gradis. Ureditveno območje Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »Gospodarska cona vzhodne Trnovlje I« vključuje parcele v k.o. Teharje: 44, 47/4, 47/5, 47/7, 50/2, 1635/8, 1635/10 ter parcele v k.o. Bukovžlak: 215/11, 215/13, 215/18, 215/20, v skupni velikosti 6058 m2. Dovoljuje gradnjo poslovno proizvodnih objektov, podaja gabarite in umeščenost objektov ter odmike od obstoječih in predvidenih komunalnih koridorjev v skladu s programom priprave Sprememb in dopolnitev odloga o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I« objavljenim v Uradnem listu RS, št. 24/08.

Na koncu 6. točke 3. člena Zazidalnega načrta »Gospodarska cona Vzhodno Trnovlje I« (Uradni list SRS, št. 42/86) se doda nova alineja:
Znotraj območja sprememb in dopolnitev se dovoljujejo servisne, proizvodne, skladiščne, trgovske in poslovne dejavnosti. Posamezne gospodarske dejavnosti niso predpisane, vendar so mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive in njihovi vplivi ne presegajo z veljavno zakonodajo predpisanih meja.

V 4. členu Odloka o Zazidalnem načrtu »Gospodarska cona Vzhodno Trnovlje I« (Uradni list SRS, št. 42/86) se dopolni peta alineja, in sicer:
Znotraj območja sprememb in dopolnitev se dovoljuje gradnja proizvodnega objekta in upravne stavbe:
1. do maksimalnih gradbenih linij označenih v grafični prilogi,
2. etažnost poslovnega objekta P + 2 oziroma maksimalne višine 15 m,
3. etažnost proizvodne hale P ter višine 15 m.
Objekti morajo biti zasnovani tako, da poudarjajo namembnost objekta, obcestne fasade morajo biti izvedene v sodobnih materialih, strehe morajo biti ali ravne ali pa dvokapnice z minimalnim naklonom. V primeru prizidav, morajo biti le-te oblikovno prilagojene osnovnemu objektu, oziroma mora objekt v zaključeni fazi delovati kot oblikovno usklajena celota.
Objekt mora imeti na lastnem dvorišču zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter potrebne manipulacijske površine za svojo dejavnost.
Nezazidane in neutrjene površine bodo urejene kot zelenice, zasajene s pokrovnimi grmovnicami, ki bodo omogočale prometno preglednost. Ob Bežigrajski in Obrtni cesti se ohrani obstoječi drevored.
Območje sprememb bo omejeno z varovalno ograjo višine 2.00 m.

V 5. členu odloka o Zazidalnem načrtu »Gospodarska cona Vzhodno Trnovlje I« (Uradni list SRS, št. 42/86) se dopolni šesta alineja, in sicer:
Ceste
Objekt se napaja preko obstoječega priključka, na lokalno cesto LC034110 (Obrtna cesta), na severovzhodnem vogalu kompleksa: v višini parcel št. 215/18 in 215/20, k.o. Bukovžlak, ki poteka vzdolž vzhodne parcelne meje.
Parkiranje bo urejeno znotraj obravnavanega območja. Ob upravni stavbi je predvidenih dodatnih 11 parkirnih mest za osebna vozila.
Varovalni pas vodovoda in kanalizacije
Predvideni objekti (vključno z žerjavno progo, ki je sicer predvidena za odstranitev) bodo oddaljeni najmanj 3,00 m od zunanje stene obstoječega javnega vodovoda in javnega kanala. V nasprotnem primeru bo potrebno javni vodovod in javni kanal prestaviti najmanj 3,00 m stran od predvidenih objektov na stroške investitorja. Prav tako bodo pri projektiranju in gradnji priključkov na gospodarsko infrastrukturo upoštevani odmiki teh vodov od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znašajo:
– Odmik pri približevanju: 1,00 m
– Odmik pri križanju: 0,50 m.
Vodovod
Upravna stavba bo priključena na Osrednji vodovodni sistem Celje preko vodovodnega priključka na javni vodovod LŽ Ø 200. Vodovod bo vgrajen na globini najmanj 1,2 m pod koto terena. Zaradi zagotavljanja kakovosti pitne vode, na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov.
Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega zazidalnega načrta se v normalnih razmerah giblje med 275 in 290 m nadmorske višine.
Poraba vode za predvidene objekte se meri in obračuna preko skupnega vodomera ali pa preko ločenih vodomerov za proizvodno halo in upravno stavbo.
Odvajanje sanitarnih in meteornih vod
Komunalne odpadne vode in meteorne vode se bodo odvajale ločeno.
Obvezna je priključitev na javno kanalizacijo, na območju kjer je le ta izgrajena in če je objekt oddaljen manj kot 200 m od javne kanalizacije in je odvajanje komunalnih odpadnih vod možno brez naprav za prečrpavanje.
Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je predviden fekalni kanal, ki bo priključen na enega od jaškov obstoječe kanalizacije. Komunalne odpadne vode bodo speljane preko revizijskega jaška št. 7 na koti najmanj 238,50 m nadmorske višine ali preko jaška št. 8, na koti najmanj 238/74 m nadmorske višine. V situaciji zazidalnega načrta je vrisan predvideni fekalni kanal.
Tlak v najnižji etaži objekta bo na koti minimalno 239,90 m nadmorske višine; smernice ARSO ne določajo nikakršne kote.
Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, bo izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena bodo speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane bodo odvedene v javno kanalizacijo preko lovilca olj, za katerega bo voden obratovalni dnevnik v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07)
Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Zakon o vodah – Uradni list RS, št. 67/02; Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), zato je potrebno za meteorne vode s streh predvideti ponikovanje, zadrževalne bazene in podobne rešitev, ki so prikazane v projektu. Preliv meteornih vod se spelje v površinski odvodnik ali v meteorno kanalizacijo. Trasa predvidene meteorne kanalizacije, vključno z iztokom v površinski odvodnik, je prikazana v situaciji zazidalnega načrta.
Padavinske vode s povoznih površin se speljejo preko cestnih rešetk in preko lovilca olj v površinski odvodnik oz v meteorno kanalizacijo. Tudi padavinske in odpadne vode s parkirnih površin za tovornjake je potrebno speljati v javno kanalizacijo preko cestnih rešetk in lovilca olj. Za lovilec olj je potrebno voditi obratovalni dnevnik v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Elektro omrežje
Objekti RAKAN d.o.o. so oskrbovani z električno energijo s priključkom na obstoječi PMRO, ki je locirana na zahodni strani objekta.
Telefonsko omrežje
Na obravnavanem območju ni telefonskega omrežja. V primeru, da bo potreba s stacionarnim telefonskim priključkom, se bo predvidela TK kabelska kanalizacija s PVC cevmi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Priključek bo podrobneje obdelan v PGD dokumentaciji.
Plinovodno omrežje
Na obravnavanem območju ima sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) zgrajeno plinovodno omrežje. Obstoječi nizkotlačni plinovod, obratovalnega nadtlaka 100 mbar in dimenzije PE225, ki poteka ob zahodnem robu servisne ceste, ki se na severu navezuje na Obrtno cesto.
Predvidena je energetska oskrba obravnavanega območja z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina.
Ravnanje z odpadki
Zagotovljeno bo zbirno mesto za odpadke; to je urejen prostor v ali pa ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe prevzame odpadke. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalcev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Nevarni odpadki (oljna embalaža, odpadna olja, mastne krpe, akumulatorji, gume, avtoplašči ipd.) se bodo zbirali ločeno in odvažali v zato namenjene posode na komunalni deponiji ali pa v reciklažo.
Zbirno mesto bo ustrezalo naslednjim splošnim zahtevam:
– Funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem
– Ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah
– Vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15% v strmini, oziroma max. 4% v klančini
– Med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov; ti morajo biti poglobljeni
– Širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je širina najširšega nameščenega zabojnika
– Kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,30 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik. Ista širina velja tudi za poglobljeni robnik
– Tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo
– Zbirno mesto je potrebno urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika
– Če je zbirno mesto v objektu mora imeti ta prostor električno razsvetljavo, prostor mora biti ustrezno prezračevan, tla v prostoru morajo biti ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana ...) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje, v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd.
– Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo, ki odvaža odpadke. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.

Ureditveno območje zazidalnega načrta je do izvedbe celovitih protipoplavnih ukrepov ob visokih vodah Vzhodne Ložnice in pritokov, v večji meri lahko poplavljeno. Pri nadaljnjem načrtovanju, izgradnji in zlasti obratovanju objektov bo potrebno predvideti in izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo škodljivih vplivov na okolje ter na premoženje investitorja, zlasti če vzamemo v obzir, da je zemljišče, ki leži vzhodno od obravnavanega območja obdelave bistveno zvišano z nasutjem. Iz tega razloga bo poslovni objekt dvignjen nad koto terena, ki pa se ga ne bo poviševalo, najmanj za 1,00 m.
Kote terena na ureditvenem območju ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je potrebno urediti v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno po možnosti priključiti na javno kanalizacijo, sicer jih je potrebno speljati v ponikovalnico, pri tem morajo biti le-te locirane izven vpliva povoznih in manipulacijskih površin. Če ponikanje ni mogoče, kar je potrebno računsko dokazati, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni pa razpršeno po terenu.
Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
V sklopu sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona Vzhodne Trnovlje I« je potrebno tekstualno in grafično prikazati obstoječo načrtovano komunalno infrastrukturo, zlasti rešitev odvoda vseh vrst odpadnih voda (sanitarna, padavinska, tehnološka).
V primeru izpustov odpadnih padavinskih voda v vodotok, morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
Z načrtovano gradnjo v okviru sprememb in dopolnitev odloka o zazidalnem načrtu »Gospodarska cona Vzhodno Trnovlje I« ni predvidenih posegov na vodno in priobalno zemljišče vodotokov. Meja ureditvenega območja je na severnem robu oddaljena od vodotoka Vzhodna Ložnica cca 55 m.
Znotraj obravnavanega območja ni vodovarstvenih pasov oziroma virov pitne vode.

Zelene površine
Nezazidane in neutrjene površine bodo urejene kot zatravljene zelenice, mestoma zasajene s pokrovnimi grmovnicami, ki bodo omogočale prometno preglednost. Ob Bežigrajski cesti mora biti zasajen drevored.
Hrup
Obravnavano območje je namenjeno poslovnim in gospodarskim dejavnostim. V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je območje razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Predvidene funkcije ne smejo presegati dovoljenih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki jih opredeljuje Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96).
Zrak
Da bi se zagotovila čim nižja stopnja onesnaženosti zraka, je kot energetski vir predviden plin.

Pri projektiranju predvidenih objektov je obvezno potrebno upoštevati:
– naravne omejitve: poplavnost in visoka podtalnica ter temu primerno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti tehnične rešitve gradnje,
– da se obravnavano ureditveno območje nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pri izbiri načina gradnje,
– požarno ogroženost naravnega okolja, ki na obravnavanem območju redko kdaj presega srednjo, 3. stopnjo,
– ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo). Zagotoviti je potrebno pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, zagotoviti potrebne odmike med objekti ali pa potrebno protipožarno ločitev, zagotoviti je potrebno dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila kakor tudi vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– da so zagotovljeni viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov; Uradni list SFRJ, št. 30/91, ter 6., 7. in 8. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07); v vodovodnem omrežju je potrebno zagotoviti pretok najmanj 10 litrov vode v sekundi (dobra projektantska praksa priporoča za notranje hidrante pretok 2,5 litra na sekundo pri minimalno 2,5 barov pritiska in 5,00 litra na sekundo pri minimalnem tlaku 2,5 barov za zunanje hidrante),
– zadostne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07),
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotna Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ter to prikazati v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– morebitne vplive obstoječih industrijskih objektov zaradi zmanjšanja požarnega tveganja,
– tehnični normativ NFPA št. 101/67,
– pravilnik o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o skladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Uradni list SFRJ, št. 20/71, 12/71).
Smeri evakuacijskih poti določi projektant. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN.
Upoštevati je potrebno Pravilnik o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.«

Zazidalni načrt omogoča fazno izgradnjo objektov in komunalne infrastrukturne ob pogoju, da le-ta zagotavlja dokončno realizacijo zazidalnega načrta.

Dovoljene so tudi 5% tolerance, ki dovoljujejo povečavo stavbnih mas (vertikalnih in horizontalnih gabaritov) poslovnega in proizvodnega objekta, ob upoštevanju 4.00 m odmikov od parcelnih mej ter ustreznih odmikov od cest, komunalnih in energetskih vodov. Če so odmiki objektov od parcelnih mej, komunalnih ter energetskih vodov manjši, si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišč oziroma upravljavca javne infrastrukture.

S soglasjem upravljavcev komunalne infrastrukture se v kareju CD kot toleranca dovoljuje sprememba južne gradbene linije kot nadaljevanje obstoječe JV gradbene linije do z osnovnim Zazidalnim načrtom »Gospodarska cona Vzhodno Trnovlje I« (Uradni list SRS, št. 42/86, Razvojni center Celje, št. elaborata 2/48) določenega komunalnega koridorja.
Kot tolerance so dovoljene spremembe tras komunalne in prometne infrastrukture ob pogoju, da so tehnične rešitve sprememb usklajene z upravljavci komunalne infrastrukture in da spremembe tras infrastrukture omogočajo realizacijo zazidalnega načrta v skladu z osnovnim projektom, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, št. elaborata 2/48.

Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.