Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 3. 3. 2009 sprejel

V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98) in s srednjeročnim družbenim planom občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 48/90 in 25/98 in 86/01) Mestni svet sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Glazija (NMK) (Uradni list SRS, št. 31/84, 27/90, Uradni list RS, št. 23/91, 69/93, 49/95, 45/96, 78/01, 54/02, 110/02, 113/04, 91/05, 112/06) po projektu št. 32-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.

2. člen Odloka o zazidalnem načrtu Glazija se spremeni in dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki glasi:
»Zazidalni načrt se spremeni in dopolni po projektu, ki ga je pod št. 34-2008 izdelal biro Urbanisti, d.o.o.
Projekt vsebuje besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s spremembami in dopolnitvami zazidalnega načrta
– območje sprememb in dopolnitev
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta
– roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz občinskega prostorskega plana''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Izsek iz zazidalnega načrta''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
GRAFIČNI NAČRT 7: ''Vplivi in povezave s sosednjimi območji''.
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Geodetski načrt s certifikatom
– Idejna zasnova
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Podatki o lastnikih zemljišč«.

3. člen Odloka o zazidalnem načrtu Glazija se spremeni in dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki glasi:
»Spremembe in dopolnitve ZN iz prejšnjega člena se nanašajo na gradnjo stavbe za zdravstvo (12640 po CC-SI). Znotraj stavbe so lahko v manjšem delu umeščene tudi druge različne storitvene (trgovska, gostinska …), poslovne in stanovanjske dejavnosti, ki pa služijo izključno kot nadgradnja ponudbe zdravstvenih storitev.
Območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Glazija (NMK) na jugozahodu meji na Ljubljansko cesto, na severozahodu na poslovno garažni objekt Glazija, na severovzhodu na kompleks Bolnišnice Celje ter na jugovzhodu na kompleks policijske postaje s poslovno stavbo Zavarovalnice Maribor.«

4. člen Odloka o zazidalnem načrtu Glazija se spremeni in dopolni tako, da se na koncu doda nov odstavek, ki glasi:
»Spremembe in dopolnitve iz prejšnjega člena se nanašajo na zemljišča s parcelnimi št. 658/6, 658/8, 658/3, 2452/4, 654/9, 654/13, 654/1, 654/7, 2502/6, 2502/7 in 654/9, vse k.o. Celje in je veliko cca 0,7 ha.«

Za 5. členom se dodajo nova poglavja s členi, ki glasijo:

Območje sprememb in dopolnitev ZN Glazija (NMK) se nahaja znotraj širšega kompleksa med Ljubljansko cesto, Čopovo ulico, železniško progo na severu in Ipavčevo ulico, ki je glede na centralno lego znotraj mesta Celje po funkciji zelo raznoliko, saj združuje bolnišnični kompleks, kompleks visokih, srednjih in osnovnih šol, ob Ljubljanski cesti in Čopovi pa stanovanjsko poslovno in stanovanjsko gradnjo. V Celjskem prostorskem planu je opredeljeno kot območje s posebno funkcijo v nadaljevanju območja bolnišničnih dejavnosti.
Obravnavano območje, ki je predmet sprememb in dopolnitev ZN, leži ob pomembni mestni vpadnici in v neposrednem stiku s starim mestnim jedrom. V gradbeni liniji, ki sledi poteku Ljubljanske ceste kot napajalne hrbtenice so nanizani stanovanjski in stanovanjsko poslovni objekti, oziroma poslovni objekti ter parkirna hiša. V neposredni bližini, pomaknjene v notranjost se nahajajo stavbe namenjene šolstvu in bolnišnični kompleks širše celjske regije, ki se prometno navezuje na skupno dovozno cesto za parkirno hišo in odprto parkirišče na eni strani ter upravo policije in obstoječe pozidave ob Ipavčevi ulici na drugi strani.
Glede na ulično višinsko silhueto je objekt višji od sosednje garažne hiše in Zavarovalnice Maribor in je primerljive višine s stolpičem sosednje policijske postaje.
Z vidika funkcije območja objekt s svojo namembnostjo dopolnjuje bolniški kompleks ter na tem mestu vizualno in vsebinsko zaključuje Ljubljansko cesto.

Z urbanistično arhitektonsko ureditvijo se določa umestitev zdravstvene stavbe (12640 po CC-SI) – Medicinskega centra Celje s parkirnimi prostori v kleti in zunanjo ureditvijo. Objekt je umeščen na parc. št. 658/6 k.o. Celje. Stavba bo prometno napajana preko obstoječe javne ceste, ki vodi do garažne hiše ter trenutnega zunanjega parkirišča na eni in Ljubljanske ceste na drugi strani.

Stavba
Dovoljena je gradnja stavbe naslednjih tlorisnih dimenzij: klet največ 45.00 x 60.00 m, etaže od P do 6 pa največ 30.00 x 60.00 m.
Zaradi velikosti objekta je zaželena poudarjena členjenost objekta v vertikalni in horizontalni smeri. Določena je tudi gradbena meja, ki je objekt s posameznimi konzolnimi previsi kot so balkoni in terase ne sme presegati. Znotraj gradbene meje je dovoljeno tudi premikanje oziroma prerazporejanje stavbnih mas, vendar pod pogojem da se ne presega faktorje izkoriščenosti gradbene parcele. Višina stavbe je lahko največ 2K+P+6 pri čemer maksimalna višina ne sme presegati 30.60 m merjeno od kote pritličja. Velikost stavbe nad terenom ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti gradbene parcele:

+----------------------+-----------+-----------+---------------+
|Površina              |M2         |Fi (faktor |Fz (faktor     |
|                      |           |izrabe nad |zazidanosti nad|
|                      |           |terenom)   |terenom)       |
+----------------------+-----------+-----------+---------------+
|˝Gradbena parcela     |3558       |           |               |
+----------------------+-----------+-----------+---------------+
|Bruto površina etaže  |2004,56    |           |0,56           |
|(pritličja)           |           |           |               |
+----------------------+-----------+-----------+---------------+
|Bruto površina        |13138,98   |3,7        |               |
|objekta nad terenom   |           |           |               |
+----------------------+-----------+-----------+---------------+

Odmik etaž od P do 6 od fasadne linije obstoječe garažne hiše na zahodni strani je minimalno 10.00 m. Kota pritličja novega objekta mora slediti koti pločnika ob SV strani Ljubljanske ceste, ki znaša cca 238 m.n.v. in je dovoljeno njeno povišanje zgolj za 0.50 m. Stavbo je dovoljeno podkletiti v eni ali več kletnih etažah. Gradnjo je potrebno prilagoditi višini podtalnice, ki sega do globine med 3,5 in 4,5 metrov.
Etaže od 1–6 bodo zasnovane razgibano z različnimi členjenimi tlorisnimi ploskvami ter različno zamaknjene v notranjost. Odprti prostori se bodo oblikovali kot ozelenjene terase. Likovna zasnova na ravnih površinah omogoča zasaditve velike površine zelenja preko celotnega sončnega volumna zgradbe. Zasaditev manjših listavcev nudi naravno zaščito - senco soncu izpostavljenih delov objekta preko poletnih dni in njeno nasprotje v zimskem času. Vizualno bo stavba delovala kot živ več nivojski mestni park. Zelenje se bo v večini oskrbovalo z vodo preko zajetja oziroma zbiranja meteornih voda. Etaže morajo biti zasnovane tako, da se stranice stavbe v prostoru orientirajo na način čim boljšega - večjega izkoristka dnevne svetlobe, sence in vizur, boljšega počutja uporabnikov in energetski učinkovitosti same zgradbe.
V etaže od 1–5 se umestijo prostori za opravljanje dejavnosti s področja zdravstva in spremljajočih dejavnosti, 6. etaža pa se nameni za namestitve medicinskega osebja oziroma za stanovanja za zdravnike. Zgornjo etažo je možno nameniti tudi za post-operacijske sobe.
V kletni etaži so parkirišča za zaposlene ter obiskovalce. V eni kletni etaži je mogoče zagotoviti cca 80 PM. Kolikor se v fazi PGD izkaže za potrebno večje število parkirnih mest glede na program in veljavne normative, je mogoča gradnja več kletnih etaž.
Pritličje mora biti zasnovano transparentno in z dostopom za pešce neposredno iz Ljubljanske ceste oziroma dovozne ceste na vzhodni strani, kjer je tudi glavni vhod. Namenjeno je izključno javni, pretežno trgovski in storitveni dejavnosti v smislu nadgradnje kvalitetne ponudbe zdravstvenih storitev. V pritličju je znotraj gabarita objekta umeščen prostor za hrambo medicinskih plinov.
Vhodi v stavbo bodo zasnovani iz vseh štirih strani. Glavni dostop do stavbe za pešce bo iz Ljubljanske ceste. Za zaposlene in dostavo je dovoz preko interne garaže, iz katere se vstopa v objekt. Za zaposlene in uporabnike stanovanj je predviden ločen vhod v pritličju na zadnji stranici, ki je orientirana proti sosednji garažni hiši. Kolesarji in pešci pristopajo k zgradbi iz vseh štirih strani. Za dostop gibalno oviranih oseb, otroških vozičkov in kolesarjev, je dostop projektiran z več položnimi klančinami. Ploščad, ki je hkrati streha kletne garaže pred objektom, ima karakter pol javnega mestnega prostora. Bujna vegetacija v sklopu stavbe kvalitetno gradi vizualno podobo stavbe in prekriva nefunkcionalne dele ploščadi, ki jih s tem pretvarja v urbane parkovne površine. Okolica oziroma dostopne poti so tlakovane z nedrsečimi tlaki, ki se vizualno vklapljajo v obravnavani prostor. Stavba bo ustrezno osvetljena (brez svetlobnega onesnaževanja) in opremljena z vizualnimi usmerjevalniki.
Zunanja ureditev
Okolico stavbe je potrebno v celoti urediti do robov pločnikov. Vsi dostopi do objekta morajo biti izvedeni brez arhitekturnih ovir. Območje med Ljubljansko cesto ter JZ robom nove stavbe mora biti urejeno reprezentativno kot parter in lahko vsebuje elemente urbane opreme.
Z gradnjo objekta ni dovoljeno poseči v obstoječo drevoredno zasaditev ob Ljubljanski cesti.
Geomehanski pogoji in usmeritve
Objekt je potrebno temeljiti v dobro nosilne peščene in zameljene prode na globini vsaj 2,00 glede na koto terena oziroma globlje. V primeru globlje lege peščenih in zameljenih prodov bo potrebno izkope poglobiti ter razliko v legi dobro nosilne podlage in projektirano koto temeljenja nadomestiti s plastjo pustega betona. Pri dimenzioniranju temeljev naj se zaradi še sprejemljivih posedkov, upošteva zmanjšano dopustno nosilnost temeljnih tal pd = 300 kPa. Nivo podtalnice je lahko ob neugodnih vremenskih razmerah in visokem nivoju vode v strugi Savinje zelo visok. Zato je potrebno pri nadaljnjem načrtovanju kletno etažno primerno zasnovati, pri čemer se lahko uporabijo črpalni jaški oziroma se celotna kletna etaža oblikuje tako, da jo je možno preplaviti.
Pogoji za postavitev enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev zgolj urbane opreme. Ograje za ograditev območja ni dovoljeno postavljati.

Prometna infrastruktura
Stavba se bo prometno napajala preko obstoječe javne dovozne ceste do sosednje garažne hiše, ki se preko krožišča priključuje na Ljubljansko cesto. Znotraj gradbene parcele je potrebno za potrebe objekta zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah.
Energetska infrastruktura
Energija za napajanje objekta je na voljo na NN zbiralkah v transformatorski postaji TP Garažna hiša. Za nadaljnje načrtovanje si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
Telekomunikacijska infrastruktura
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objekta predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi. V fazi pridobivanja PGD dokumentacije je potrebno izdelati projekt priključitve posameznih objektov na javno TK omrežje, projekt naročniškega razvoda in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
Plinovod
Plinovod na obravnavanem območju je v upravljanju Energetike Celje. Na obravnavanem območju je izgrajeno nizkotlačno (p = 0.1 bar) plinovodno omrežje v opravljanju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in hišni priključni plinovodi. Oskrba objekta je predvidena na obstoječo plinovodno vejo PE160 mm, material PEHD, obratovalni nadtlak 100 mbar, ki se nahaja cca 50 m severno.
Zemeljski plin se na obravnavanem območju uporablja za ogrevanje objektov. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice upravljavca plinskega omrežja v MOC.
V situaciji komunalnih naprav in napeljav je vrisana trasa hišnega plinskega priključka, v skladu z zahtevami smernic upravljavca.
Za ogrevanje in oskrbo objekta z energijo je mogoče koristiti tudi druge alternativne – obnovljive vire energije kot so toplotna črpalka ali fotovoltaika in podobno.
Meteorna in fekalna kanalizacija
Predviden objekti mora biti oddaljen najmanj 3.0 m od zunanje stene obstoječe interne in javne kanalizacije, oziroma interno in javno kanalizacijo je potrebno prestaviti najmanj 3.0 m vstran od predvidenega objekta na stroške investitorja, kolikor je le ta preblizu predvidenemu objektu.
Komunalne odpadne vode se speljejo v javni kanal št. 105101 preko revizijskega jaška št. 3 na koti najmanj 235,30 m.n.v. ali v javni kanal št. 105018 preko revizijskega jaška št. 1 na koti najmanj 235,70 m.n.v. V kanal št. 105101 se lahko komunalne vode speljejo preko prestavljenega internega kanalskega priključka za garažno hišo le pod pogojem, da si investitor pridobi soglasje za priključitev na ta priključek od lastnika tega kanalskega priključka. V vsakem primeru je potrebno preveriti ali dimenzije obstoječega priključka oziroma interne kanalizacije omogočajo odvajanje dodatnih količin odpadnih in meteornih vod.
Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
Padavinske vode s strehe in utrjenih površin se naj ponikajo oziroma se lahko prelivi preko vodnih zadrževalnikov speljejo v javno kanalizacijo, enako velja za vode s povoznih površin. Vodne zadrževalnike je možno predvideti tudi na strehi objekta, kamor se lahko umestijo tudi hranilniki meteornih vod. Le te se nato uporabljajo za sanitarno vodo oziroma za zalivanje ozelenjenih površin objekta. Meteorne vode bodo priključene na predvideno kanalizacijo preko ponikovalnic in zadrževalnikov meteornih voda, v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02). Natančni izračuni bodo predmet PGD dokumentacije, ko bodo znane točne površine - razlike med utrjenimi in sedaj travnatimi površinami in s tem spremembe koeficientov odtoka (strehe, asfaltne površine, tlakovane površine). Razvod obstoječe in predvidene kanalizacije je razviden iz grafičnih načrtov. Pri izvedbi vseh del za kanalizacijo na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev in vse veljavne predpise ter standarde. Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).
Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je v skladu z 92. členom Zakona o vodah in predvideno na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je predvideno ponikovanje ter zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v meteorno kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki, koriščenje in zajem meteornih vod za zalivanje in podobno).
Pri projektiranju in gradnji ostalih komunalnih vodov je potrebno upoštevati odmike od osi javnega vodovoda in zunanje stene javnega kanala, ki znaša:
– odmik pri približevanju 1.0 m
– odmik pri križanju 0.5 m.
Vodovod
Oskrba z vodo je predvidena iz javnega vodovoda LŽ-N Ø 200 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk med 290 m in 275 m nadmorske višine. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo.

Varstvo voda
Predviden objekt se bo priključil na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo.
Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi območje v III. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA.
Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Varstvo zraka
Predviden objekt ne sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji je predvidena uporaba plinovodnega omrežja. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
Ravnanje z odpadki
Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor v objektu. Lokacija, kjer se zbirajo odpadki, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov. Zbirno mesto odpadkov je potrebno umestiti tako, da v primeru poplav ne pride do morebitnega onesnaženja okolja.
Medicinski odpadki se zbirajo in hranijo v zaprtih posodah v objektu. Zbiranje in odvoz se vrši po pogodbi s pooblaščenim koncesionarjem za tovrstno dejavnost.
Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
Varstvo kulturne dediščine
Obravnavano območje leži znotraj arheološkega območja Celje – arheološko najdišče Celje (EŠD 56), zaščitenega z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 28/1364-86), kjer je na osnovi Evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine in ZVKD-1 potrebno pred vsemi posegi v zemeljski plasti izvesti predhodne arheološke raziskave. Na območju se predhodno pred vsemi posegi v zemeljske plasti izvedejo geomehanske vrtine z jedrom premera 0.10–0.15 metra v mreži 10 x 10 m do dosežene geološke osnove (predvidoma 36 vrtin). Izvede se makroskopsko petrografski, sedimentološki in pedološki pregled jeder in izdela poročilo. Izvede se arheološka interpretacija antropogenih ostankov v vrtinah in izdela poročilo. Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav/vrtin bodo podane nadaljnje smernice oziroma kulturnovarstveni pogoji za izvedbo objektov. Skladno z 31. členom ZVKD-1 je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev, ki ga izda minister za kulturo. Raziskavo in odstranitev, ki jo lahko opravi oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje arheoloških raziskav, nadzoruje pristojna organizacija za varstvo kulturne dediščine.
Na obravnavanem območju ni drugih evidentiranih enot in vplivnih območij nepremične kulturne dediščine.

Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07).
Obravnavano območje spada v območje 7. stopnje potresne ogroženosti, temu primerno pa je potrebno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačati prvo ploščo.
Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati dejstvo, da je območje ob visokih vodah vodotoka Savinja lahko poplavljeno, zato je potrebno predvideti vse potrebne ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje in načrtovane objekte. Kote terena obravnavanega zemljišča ni dopustno dvigniti nad koto sosednjih zemljišč. Zato je potrebno kletne etaže zasnovati tako, da so v primeru visokih voda lahko poplavljene.

Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije. Določena je ena parcela namenjena gradnji.

Pri realizaciji prostorske ureditve so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
Dopustna so odstopanja:
– dopustna so odstopanja pri tlorisnih gabaritih zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov, pri čemer ni dovoljeno presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti gradbene parcele: Fi (faktor izrabe) = 3,7 in Fz (faktor zazidanosti) = 0,6.
– pri višinskem gabaritu 0,50 m
– dopustna je druga lokacija zadrževalnika za meteorne vode.
Dovoljena so tudi manjša odstopanja ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel.

Pred pričetkom gradnje stavbe ali hkrati z njo je potrebno območje v celoti komunalno opremiti. Gradnja stavbe mora potekati v enotni fazi in to na način, da ne moti okolice ter delovanja garažne hiše. Uvozi in izvozi tovornih vozil na gradbišče se naj izvajajo izven prometne konice polnjenja garažne hiše.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje in na Upravni enoti Oddelku za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«