Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Pivka na 19. seji dne 25. 2. 2009 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za čistilno napravo v Pivki (planska celota P1-S8-P3/O) – v nadalj.: OPPN ČN Pivka, ki ga je pod številko projekta 08/P- 003 v mesecu februarju 2009 izdelalo podjetje V PROSTORU d.o.o, Vojkov drevored 2, Ilirska Bistrica.
(2) OPPN ČN Pivka določa:
– območje OPPN ČN Pivka,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– območja, za katera se projektne rešitve pridobijo z javnim natečajem, kadar je to potrebno,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(3) Sestavine OPPN ČN Pivka so podrobneje obrazložene v besedilu OPPN ČN Pivka in grafično prikazane v grafičnem delu OPPN ČN Pivka, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Pivka.
(4) Sestavine OPPN ČN Pivka so določene tako podrobno, da je na njihovi podlagi možno izdelati projekte za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

(1) OPPN ČN Pivka je sestavljen iz odloka, besedila in grafičnega dela ter prilog, ki so določene s tem odlokom.
(2) Besedilo OPPN ČN Pivka obsega poglavja:
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN ČN Pivka,
– Območje OPPN ČN Pivka,
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– Opis rešitev za posamezne enote urejanja prostora,
– Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– Načrt parcelacije,
– Etapnost izvedbe,
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN ČN Pivka.
(3) Grafični del OPPN ČN Pivka obsega:

+--------------+------------------------------------+----------+
|List 1        |Izsek iz grafičnega načrta          |  Merilo  |
|              |kartografskega dela občinskega      |  1:5000  |
|              |prostorskega načrta s prikazom lege |          |
|              |prostorske ureditve na širšem       |          |
|              |območju                             |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 2.1      |Območje podrobnega načrta z         |  Merilo  |
|              |obstoječim parcelnim stanjem        |  1:1000  |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 2.2      |Prikaz namenske rabe – prikaz       |  Merilo  |
|              |podenot urejanja prostora           |  1:1000  |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 3.1      |Prikaz umestitve načrtovane         |  Merilo  |
|              |ureditve v prostor s prikazom       | 1:10000  |
|              |vplivov in povezav s sosednjimi     |          |
|              |območji                             |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 3.2      |Prikaz umestitve načrtovane         |  Merilo  |
|              |ureditve v prostor s prikazom       |  1:1000  |
|              |vplivov in povezav s sosednjimi     |          |
|              |območji                             |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 4.1      |Zazidalna oziroma ureditvena        |  Merilo  |
|              |situacija                           |  1:1000  |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 4.2.     |Prikaz lege objektov na zemljišču s |  Merilo  |
|              |tehničnimi elementi za zakoličbo    |  1:500   |
|              |objektov                            |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 4.3.     |Prikaz lege objektov na zemljišču,  |  Merilo  |
|              |prikaz višinske ureditve            |  1:500   |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 4.4.     |Prikaz lege objektov na zemljišču,  |  Merilo  |
|              |razporeditev zelenih površin        |  1:1000  |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 5.1      |Prikaz ureditev glede poteka        |  Merilo  |
|              |omrežij in priključevanja objektov  |  1:1000  |
|              |na gospodarsko javno infrastrukturo |          |
|              |ter grajeno javno dobro – ureditev  |          |
|              |prometa                             |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 5.2      |Prikaz ureditev glede poteka        |  Merilo  |
|              |omrežij in priključevanja objektov  |  1:1000  |
|              |na gospodarsko javno infrastrukturo |          |
|              |ter grajeno javno dobro – zbirni    |          |
|              |načrt komunalne infrastrukture      |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 6        |Prikaz ureditev, potrebnih za       |  Merilo  |
|              |varovanje okolja, naravnih virov in |  1:2000  |
|              |ohranjanje narave, za obrambo ter   |          |
|              |varstvo pred naravnimi in drugimi   |          |
|              |nesrečami, vključno z varstvom pred |          |
|              |požarom                             |          |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 8.1      |Načrt parcelacije s prikazom        |  Merilo  |
|              |lastništva                          |  1:1000  |
+--------------+------------------------------------+----------+
|List 8.2      |Načrt parcelacije s prikazom        |  Merilo  |
|              |javnega dobra                       |  1:1000  |
+--------------+------------------------------------+----------+

(4) Priloge OPPN ČN Pivka so:
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
– Prikaz stanja prostora;
– Strokovne podlage za pripravo OPPN ČN Pivka;
– Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN ČN Pivka;
– Povzetek za javnost;
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta;
– Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN ČN Pivka.

OPPN ČN Pivka je izdelan v digitalni in analogni obliki.

Ureditve območja OPPN ČN Pivka obsegajo:
– Ureditev komunalne čistilne naprave za 6500 populacijskih enot (v nadalj.: KČN 6500 PE), ki zagotavlja najmanj tri faze čiščenja odpadne vode: predčiščenje, sekundarno in terciarno čiščenje. Primerna in dopustna faza čiščenja odpadne vode je tudi dehidracija blata. Dopustno je povečanje kapacitet KČN 6500 PE na 9500 populacijskih enot s fizično ali tehnološko spremembo KČN 6500 PE.
– Ureditev nasipa za zagotavljanje poplavne varnosti pred prevajanjem vodne količine Q100 s 100-letno povratno dobo.
– Ureditev dotočnih priključkov primarnih in magistralnih vodov fekalne in meteorne kanalizacije na komunalno čistilno napravo (v nadalj.: KČN) in ureditev odvodnih cevovodov kanalizacijskega sistema.
– Ureditev dostopne ceste s površinami za mirujoči promet (urejanje manipulativnih in dodatnih parkirnih površin za dostop do objektov se načrtuje skupno na območju podenote urejanja prostora ČN 1).
– Ureditev druge gospodarske javne infrastrukture.
– Zazelenitev nasipa in vseh prostih površin na območju podenote urejanja prostora ČN 1.

OPPN ČN Pivka je pripravljen v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Pivka (Uradni list RS, št. 82/98 in 75/04).

Območje OPPN ČN Pivka obsega plansko določeno območje urejanja P1-S8-P3/O in vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki obsega:
– Območje prometnega priključevanja dostopne ceste na lokalno cesto R2 404-TRNJE-815421, odsek 315121 (Pivka–Trnje).
– Območje aglomeracije Pivka (Pivka, Hrastje, Radohova vas, Petelinje) ter naselij Selce, Klenik in Trnje.
– Območje reke Pivke.

(1) Območje OPPN ČN Pivka obsega skupaj 2,25 ha.
(2) Z OPPN ČN Pivka se podrobneje načrtuje prostorske ureditve na območju zemljišč s parc. št.:
– 928, 931, 932/2, 935/1, 953/2, 954 – vse v celoti, vse k.o. Petelinje,
– 927/2, 929/1, 929/2, 930/1, 954, 4392/2 – vse v pretežnem delu, vse k.o. Petelinje,
– 930/2, 4004/1, 4004/2, 4392/3, 4402 – vse del, vse k.o. Petelinje,
– 2299, 2300, 2303 – vse del, vse k.o. Trnje.
(3) Območje OPPN ČN Pivka je prikazano na geodetskem načrtu z združeno vsebino topografskega in katastrskega načrta v merilu 1:1000 in je razvidno iz grafične priloge OPPN ČN Pivka, List 2.1: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:1000.

(1) Za izvedbo načrtovane ureditve so potrebni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo izven sklenjenega območja OPPN ČN Pivka.
(2) Vplivno območje obsega:
– Območja priključnih cest, ker ureditev prometnih priključkov in odvijanje prometa vpliva na varnost na označenem odseku. Območje se nahaja na delu zemljišča s parc. št. 4392/3 k.o. Petelinje.
– Območja naselij aglomeracije Pivka (Pivka, Hrastje, Radohova vas, Petelinje), Selce, Klenik in Trnje, ki se bodo v skladu z Novelacijo študije odvajanja in čiščenja odpadnih vod za naselja v Občini Pivka (izdelal Segis d.o.o., maj 2007) in Idejnim projektom za novogradnjo KČN – 6500 PE (izdelal Segis d.o.o., št. proj.: 07017IDP, oktober 2007) priključila na KČN.
– Območje reke Pivke zaradi zagotavljanja poplavne varnosti območja OPPN ČN Pivka in odvajanja očiščenih odpadnih voda v reko Pivko.
– Vplivno območje OPPN ČN Pivka je prikazano v grafični prilogi OPPN ČN Pivka, List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:10000 in List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji M 1:1000.

(1) Na načrtovano KČN se bodo priključila naselja aglomeracije Pivka (Pivka, Hrastje, Radohova vas, Petelinje), Selce, Klenik in Trnje.
(2) Realizacija načrtovane prostorske ureditev bo izboljšala stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na v prejšnji točki navedenem območju.

(1) Za zagotavljanje poplavne varnosti območja OPPN ČN Pivka (določitev pogojev odvajanja očiščenih odpadnih voda v reko Pivko in umestitev KČN na desni breg reke Pivke med mostom na cesti Pivka–Trnje in Trnjskim potokom) se obvezno upošteva ugotovitve Hidrotehničnega poročila (izdelal GLG projektiranje d.o.o., Koper, št. proj.: 502-H/2007, oktober 2007), ki je določilo hidravlične pogoje izvedbe KČN.
(2) Hidravlični pogoji izvedbe KČN so:
1. Minimalna potrebna kota terena ob strugi oziroma praga novega objekta KČN, da bo zagotovljena minimalna varnostna višina (H = 0,50 m), je Z min = 535,75 nm, kar se upošteva pri zasnovi in načrtovanju objektov ter dotočnih in odvodnih cevovodov kanalizacijskega sistema.
2. Obvezno upoštevanje ostalih pogojev, navedenih v Hidrotehničnem poročilu:
– Na urbanih območjih je potrebno zagotavljanje pretočne sposobnosti strug z urejanjem odvodnikov padavinske vode – vodotokov tako, da je zagotovljena poplavna varnost območij in objektov tudi ob pojavu takih padavin, ki imajo za posledico pojav pretokov s stoletno povratno dobo Q100,
– Absolutne kote spodnjega roba krovne plošče konstrukcij mostov so minimalno 0,50 m višje od izračunanih merodajnih gladin v strugi vodotokov,
– Absolutne kote površine okoliškega terena oziroma Kote praga novih objektov ob strugi so minimalno 0,50 m višje od izračunanih merodajnih gladin v strugi vodotokov.
(3) KČN se zgradi na nasipu s koto praga novega objekta najmanj 536,00 nm.

(1) Obravnavano območje se celovito ureja in sicer se:
– Uredi KČN, ki zagotavlja najmanj tri faze čiščenja odpadne vode: predčiščenje, sekundarno in terciarno čiščenje. Primerna in dopustna faza čiščenja odpadne vode je tudi dehidracija blata.
– Uredi nasip za zagotavljanje poplavne varnosti pred prevajanjem vodne količine Q100 s 100-letno povratno dobo.
– Uredijo dotočni priključki primarnih in magistralnih vodov fekalne kanalizacije na KČN.
– Uredi odvodne cevovode kanalizacijskega sistema.
– Uredi dostopna cesta s površinami za mirujoči promet (urejanje manipulativnih in dodatnih parkirnih površin za dostop do objektov KČN se načrtuje skupno na območju PEUP ČN 1).
– Uredi druga potrebna gospodarska javna infrastruktura.
– Zazeleni nasip in vse proste površin na območju PEUP ČN 1.
(2) Načrtovane prostorske rešitve na območju OPPN ČN Pivka obsegajo gradnjo KČN, ki zagotavlja najmanj tri faze čiščenja odpadne vode: predčiščenje, sekundarno in terciarno čiščenje. Primerna in dopustna faza čiščenja odpadne vode je tudi dehidracija blata. Načrtovana KČN se zaradi lokacije na levem bregu reke Pivke in zagotavljanja poplavne varnosti pred 100-letnimi vodami zgradi na nasipu s koto praga novih objektov 536.00 nm ali več. Nasip se zasnuje kot manjša vzpetina organske oblike (različnih naklonov in nepravilnih tlorisnih smeri) z daljšo stranjo v smeri vzporedni z reko Pivko. Zunanja ureditev kompleksa sledi širši krajinski zasnovi, ki jo tvorijo tipične kraške oblike reliefa, strnjeni gozdovi, prostrani travniki, grmovne in drevesne živice, presihajoča jezera, obcestne in strjene vasi … Brežine se obvezno zazelene in s posaditvijo predstavljajo ločnico in prehod med zaprtim introvertiranim kompleksom KČN in javnimi odprtimi zelenimi površinami. Smer posaditve grmovnih živic pretežno ob vznožju nasipa in ob dostopni cesti ter smer posaditve posameznih drevesnih skupin na vzpetini in ob dostopni cesti sledita osnovni smeri nasipa in reke Pivke. Vsa zazelenitev in zasaditev na območju OPPN ČN Pivka je obvezno avtohtonega izvora.
(3) Kompleks KČN se tudi znotraj njega zazeleni in zasadi se visoka drevesa v obsegu, ki ga dopušča razpoložljiva tehnologija in geomehanske razmere.
(4) Dostop je urejen s cesto, ki se odcepi z lokalne ceste R2 404-TRNJE-815421, odsek 315121 (Pivka–Trnje), ki je delno grajena na manjših nasipih. Enostranska zasaditev posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic ob cesti, ki sledi smeri reke Pivke, nadaljuje krajinsko zasnovo obstoječih grmovnih živic in drevesnih skupin, vzporednih z reko Pivko. Vse površine za mirujoči promet se urede neposredno ob dostopni cesti, površine za manevriranje pa znotraj kompleksa.
(5) Oblikovni poudarek je na oblikovanju krajinske zasnove območja, ki omogoča kvalitetno in nemotečo zunanjo podobo kompleksa KČN.
(6) Glavni oblikovni in funkcionalni princip krajinske zasnove je ustvariti kvalitetno oblikovano zeleno ločnico med zunanjo naravno ustvarjeno krajino in posebno funkcijo in oblikovanjem objektov KČN, ki zaradi tehnoloških razlogov ne morejo biti oblikovani v skladu z avtohtonimi oblikovnimi značilnosti stavbnih kompleksov na Pivškem.
(7) Krajinska zasnova zazelenjenih brežin nasipa, katerega daljša stranica je vzporedna s smerjo reke Pivke, ki ji sledi tudi zasaditev ob in nasipu ter dostopni cesti (zasaditev grmovnih živic pretežno ob vznožju nasipa in posameznih drevesnih skupin na brežinah, ki se nadaljuje z enostransko zasaditvijo ob cesti), povzema obstoječe krajinske vzorce in predstavlja nadgradnjo že ustvarjenega oblikovnega principa naravne krajine tega prostora.

Grafični prikaz lege posamezne podenote urejanja prostora je prikazan na grafični prilogi Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora v M 1:1000 list 2.1.

(1) V območju podenote urejanja prostora (v nadalj.: podenota) ČN 1 se načrtuje gradnja objektov in drugih potrebnih ureditev KČN, ki zagotavlja najmanj tri faze čiščenja odpadne vode: predčiščenje, sekundarno in terciarno čiščenje. Primerna in dopustna faza čiščenja odpadne vode je tudi dehidracija blata.
(2) Dopustna je tudi:
– Gradnja KČN v maksimalno dopustnem obsegu v primeru, da bo zaradi izbrane tehnologije čistilne naprave potrebna širitev površin za ureditev čistilne naprave in spremljajočih objektov.
– Povečanje kapacitet KČN 6500 PE na 9500 populacijskih enot s fizično ali tehnološko spremembo KČN 6500 PE.
– Izvedba drugih ureditev potrebnih za zagotavljanje vseh zahtevanih faz čiščenja odpadne vode.
– Druge ureditve v PEUP ČN 1 so poleg gradnje objektov in drugih potrebnih ureditev KČN še:
– Ureditev dostopa,
– Ureditev manipulacijskih in zelenih površin,
– Ureditev potrebne gospodarske javne infrastrukture,
– Ureditev nasipa v maksimalno dopustnem obsegu s koto praga novih objektov 536.00 nm ali več. Pred izvedbo nasipa se na obstoječem terenu odstrani najmanj 80 cm debel zgornji sloj humusa in preperinske gline,
– Gradnja drugih objektov in gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe: odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Mejne vrednosti izpustov KČN so določene z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) – v nadalj.: Uredba, ki:
– V preglednici 1 določa mejne vrednosti za koncentracijo neraztopljenih snovi, amonijevega in celotnega dušika, KPK ter BPK5 (glej spodnjo tabelo).

– V preglednici 2 določa mejne vrednosti za koncentracijo amonijevega dušika ter za koncentracijo in učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja (glej spodnjo tabelo).

(4) Načrtovana KČN se zaradi lokacije na levem bregu reke Pivke in zagotavljanja poplavne varnosti pred 100-letnimi vodami zgradi na nasipu s koto praga novih objektov 536.00 nm ali več. Pred izvedbo nasipa se na obstoječem terenu odstrani najmanj 80 cm debel zgornji sloj humusa in preperinske gline.
(5) Nasip je zasnovan kot manjša vzpetina organske oblike (različnih naklonov in nepravilnih tlorisnih smeri) z daljšo stranjo vzporedno z reko Pivko. Zunanja ureditev kompleksa bo sledila širši krajinski zasnovi, ki jo tvorijo tipične kraške oblike reliefa, strnjeni gozdovi, prostrani travniki, grmovne in drevesne živice, presihajoča jezera, obcestne in strjene vasi … Brežine se obvezno zazelenijo in s posaditvijo predstavljajo ločnico in prehod med zaprtim introvertiranim kompleksom KČN in javnimi odprtimi zelenimi površinami. Osnovni smeri v prostoru (smer reke Pivke in smer nasipa) sledi smer posaditve grmovnih živic pretežno ob vznožju nasipa in smer posaditve posameznih drevesnih skupin na vzpetini. Vsa zazelenitev in zasaditev je obvezno avtohtonega izvora.
(6) Kompleks KČN se tudi znotraj njega zazeleni in zasadi visoka drevesa v obsegu, ki ga dopušča razpoložljiva tehnologija in geomehanske razmere. Površine okoli objektov KČN se urede z dostopno cesto v asfaltni izvedbi ustrezno ločeno od zelenic, med cesto in objekti se izdelajo pločniki ustrezne izvedbe, vse ostale površine, ki niso potrebne za manipulacijske površine oziroma ni potrebno, da se popločijo, se zazelenijo.
(7) Prečno na smer nasipa se uredi dostop s cesto v asfaltni izvedbi, delno grajeno na nasipih, ločeno od zelenice z enostransko linijsko zasaditvijo posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic avtohtonega izvora in po potrebi z robnikom.
(8) Glavni oblikovni in funkcionalni pricip krajinske zasnove je ustvariti kvalitetno oblikovano zeleno ločnico med zunanjo naravno ustvarjeno krajino in posebno funkcijo in oblikovanjem objektov KČN, ki zaradi tehnoloških razlogov ne morejo biti oblikovani v skladu z avtohtonimi oblikovnimi značilnosti stavbnih kompleksov na Pivškem.
(9) Krajinska zasnova zazelenjenih brežin nasipa, katerega daljša stranica je vzporedna s smerjo reke Pivke, ki ji sledi tudi zasaditev ob nasipu ter dostopni cesti (zasaditev grmovnih živic pretežno ob vznožju nasipa in posameznih drevesnih skupin na brežinah, ki se nadaljuje z enostransko zasaditvijo ob cesti), povzema obstoječe krajinske vzorce in predstavlja nadgradnjo že ustvarjenega oblikovnega pricipa naravne krajine tega prostora.
(10) Na območju je dopustna je tudi gradnja drugih objektov in gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe: odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(11) Poleg prometne se uredi se vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura, določena od 28. člena do vključno 35. člena tega odloka.

(1) Območje zelenih površin jugozahodno od ožjega območja čistilne naprave med dostopno cesto in reko Pivko.
(2) Območje se ohranja v naravnem stanju z izjemo:
– Enostranske zasaditve posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic avtohtonega izvora ob dostopni cesti.
– Ureditve potrebne gospodarske javne infrastrukture.
– Ohranja se dostopnost do vodotoka.

(1) Območje priobalnega zemljišča reke Pivke, ki se deli na podrobnejše podenote: Z 2/1, Z 2/2, Z 2/3 in Z 2/4. Ohranja se v naravnem stanju z izjemo:
– Zasaditev za tehnološke potrebe KČN.
– Ureditve potrebne gospodarske javne infrastrukture.
– Ohranja se dostopnost do vodotoka.
(2) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati podrobnejša merila in pogoje glede:
– Varovanja okolja in ohranjanja narave, določena od 37. člena do vključno 45. člena tega odloka.
– Smernice RS, ARSO, Urada za upravljanje z vodami št. 35001-196/2008-2 z dne 16. 5. 2008 za področje upravljanja z vodami.

(1) V območju podenote PC 1 se načrtuje:
– Novogradnja dostopne ceste s priključkom na občinsko cesto R2 404-TRNJE 815421, odsek 315121 (Pivka–Trnje) v asfaltni izvedbi s potrebnimi nasipi in vizualno ločena od zelenice z enostranskim linijskim nasadom posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic. Prečni profil je določen v grafični prilogi Prikaz ureditve glede poteka GJI ter grajeno javno dobro – ureditev prometa v M 1:1000 list 5.2.
– Ureditev prometne opreme in javne razsvetljave.
– Ureditev potrebne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Načrtovana cesta nadomesti obstoječi kolovoz.
(3) Poleg prometne se uredi vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura, določena od 26. do vključno 35. člena tega odloka.

(1) Območje struge reke Pivke, ki se deli na podrobnejše podenote: V 1/1 in V 1/2. Ohranja se v naravnem stanju z izjemo:
– Zasaditev za tehnološke potrebe KČN.
– Ureditve potrebne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati podrobnejša merila in pogoje glede:
– Varovanja okolja in ohranjanja narave, določena od 37. člena do vklljučno 45. člena tega odloka.
– Smernicami RS, ARSO, Urada za upravljanje z vodami št. 35001-196/2008-2 z dne 16. 5. 2008 za področje upravljanja z vodami.

(1) Lokacijski pogoji in usmeritve za projekiranje in gradnjo za posamezne objekte so določeni predvsem z gradbenimi mejami in regulacijskimi linijami za zelene površine oziroma zasaditve in so določene:
– Gradbene meje v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.;
– Regulacijske linije v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču, razporeditev zelenih površin v M 1:1000 list 4.4.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novonačrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje umaknjeni v notranjost zemljišča, in sicer:
– Gradbene meje GM 1A, GM 1B, GM 1C, GM 1D določajo črto, do katere lahko sega spodnji nivo nasipa za zagotavljanje poplavne varnosti.
– Gradbeni meji GM 2A in GM 2B določata črto, do katere lahko sega zgornji nivo nasipa za zagotavljanje poplavne varnosti.
– Gradbeni meji GM 3A in GM 3B določata črto, do katere lahko segajo objekti KČN.
(3) Regulacijska linija je črta, ki sovpada z linijo načrtovanih zasaditev in sicer:
– Regulacijske linije 1A, 1B in 1B' določajo linijo načrtovanih zasaditev.
(4) Grafični prikazi določajo podrobnejše usmeritve in pogoje in sicer so posamezne vsebine določene s posameznimi grafičnimi prikazi:
– Lege posamezne podenote urejanja prostora: Prikaz namenske rabe – prikaz podenot urejanja prostora v M 1:1000 list 2.1.
– Prikaz lege objektov na zemljišču: Zazidalna oziroma ureditvena situacija v M 1:1000 list 4.1.
– Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo: Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo M 1:500 list 4.2.
– Prikaz lege objektov na zemljišču, prikaz višinske ureditve: Prikaz lege objektov na zemljišču, prikaz višinske ureditve v M 1:500 list 4.3.
– Krajinska zasnova območja je prikazana na grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču, razporeditev zelenih površin v M 1:1000 list 4.4.

(1) Gradnja KČN v maksimalno dopustnem obsegu je možna na gradbeni parceli Gp-čn1 v 1. fazi in Gp čn2 v 2. fazi ob upoštevanju omejitev, določenih v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
(2) Dopustno je povečanje kapacitet KČN 6500 PE na 9500 populacijskih enot s fizično ali tehnološko spremembo KČN 6500 PE.
(3) Kota praga objektov v kompleksu KČN je 536,00 nm ali več.
(4) Maksimalno dopusten višinski gabarit objektov KČN (HmaxKČN) je 10,00 m nad kota praga novih objektov KČN.
(5) Tlorisni gabariti KČN so v maksimalno dopustnem obsegu določeni z gradbenimi mejami.
(6) Meja gradnje objektov KČN je določena:
– Na južni strani z gradbeno mejo GM 3A.
– Na zahodni strani z gradbeno mejo GM 3B.
– Na severni strani z gradbeno mejo GM 1C in ob upoštevanju maksimalnega naklona nasipa, določenega v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
– Na vzhodni strani z gradbeno mejo GM 1D in ob upoštevanju maksimalnega naklona nasipa, določenega v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
(7) Dopustno je povečanje kapacitet KČN 6500 PE na 9500 populacijskih enot s fizično ali tehnološko spremembo KČN 6500 PE.
(8) Objekti KČN naj bodo oblikovani v skladu z avtohtonimi oblikovnimi značilnosti stavbnih kompleksov na Pivškem (dvokapna streha, kritina ...) določenih v Strokovnih podlagah z analizo stanja in teženj za področje poselitve ter sistemom poselitve po območjih: zgornja Pivka, dolina Knežaka, Snežniška planota, Košanska dolina, dolina Reke (izvajalec ZUP d.o.o. iz Kranja, oktober 2007).
(9) V primeru, da objekti KČN zaradi izbrane tehnologije in tehnoloških rešitev ne morejo biti oblikovani v skladu z avtohtonimi oblikovnimi značilnosti stavbnih kompleksov na Pivškem, je obvezna izvedba kvalitetno oblikovano zelene ločnice med zunanjo naravno ustvarjeno krajino in posebno funkcijo in oblikovanjem objektov KČN, kot je opisana v 20. členu tega odloka in ob upoštevanju usmeritev v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču, razporeditev zelenih površin v M 1:1000 list 4.4.
(10) Kot del izvedbe zelene ločnice je primerna tudi ureditev zelene strehe na objektih.
(11) Primerno oblikovane fasade in strehe objektov KČN so tudi fasade in strehe, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov energije (npr. uporaba sončnih celic ipd.).
(12) Kompleks KČN 6500 PE se tudi znotraj njega zazeleni in zasadi visoka drevesa v obsegu, ki ga dopušča razpoložljiva tehnologija in geomehanske razmere.
(13) Površine okoli objektov KČN se urede z dostopno cesto v asfaltni izvedbi ustrezno ločeno od zelenic, med cesto in objekti se izdelajo pločniki ustrezne izvedbe, vse ostale površine, ki niso potrebne za manipulacijske površine oziroma ni potrebno, da se popločijo, se zazelenijo.
(14) Znotraj kompleksa KČN so zagotovijo manipulacijske površine z izjemo možnosti ureditve mirujočih površin neposredno ob dostopni cesti v PEUP PC 1, kot je prikazano v grafični prilogi: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa M 1:1000 list 4.4.
(15) Oblikovni poudarek je na oblikovanju krajinske zasnove območja, ki omogoča kvalitetno in nemotečo zunanjo podobo kompleksa KČN, zato je obvezna izvedba urejanja zelenih površin ob upoštevanju usmeritev v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču, razporeditev zelenih površin v M 1:1000 list 4.4.
(16) Dopustno je odstopanje od načrtovanih regulacijskih linij posaditev in sicer je dopusten drug ustrezen odmik regulacijskih linij zasaditve od gradbenih mej, obvezna je zasaditev vzporedna z linijami spodnjega in zgornjega roba nasipa.
(17) Obvezno je upoštevanje požarnovarnostnih predpisov (Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).

(1) Gradnja nasipa za zagotavljanje poplavne varnosti pred prevajanjem vodne količine q100 s 100-letno povratno dobo.
(2) Gradnja nasipa za zagotavljanje poplavne varnosti pred prevajanjem vodne količine q100 s 100-letno povratno dobo (v nadalj.: nasip 100) v maksimalno dopustnem obsegu je možna na gradbeni parceli Gp-čn1 v 1. fazi in Gp čn2 v 2. fazi ob upoštevanju omejitev, določenih v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
(3) Zgornja višina nasipa 100 mora zagotavljati poplavno varnost pred 100-letnimi vodami to je koto praga novih objektov najmanj na višini 536.00 nm.
(4) Maksimalno dopustni nakloni so določeni v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
(5) Tlorisni gabariti nasipa 100 so v maksimalno dopustnem obsegu določeni z gradbenimi mejami:
– Meja gradnje nasipa 100 je južni strani določena z gradbeno mejo GM 1A in GM 2A.
– Meja gradnje nasipa 100 je zahodni strani določena z gradbeno mejo GM 1B in GM 2B.
– Meja gradnje nasipa 100 je severni strani določena z gradbeno mejo GM 1C in ob upoštevanju maksimalnega naklona nasipa, določenega v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
– Meja gradnje nasipa 100 je vzhodni strani določena z gradbeno mejo GM 1D in ob upoštevanju maksimalnega naklona nasipa, določenega v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2.
(6) Pred izvedbo nasipa se na obstoječem terenu odstrani najmanj 80 cm debel zgornji sloj humusa in preperinske gline.
(7) Nasip je zasnovan kot manjša vzpetina organske oblike (različnih naklonov in nepravilnih tlorisnih smeri) z daljšo stranjo vzporedno z reko Pivko. Brežine se obvezno zazelenijo in s posaditvijo predstavljajo ločnico in prehod med zaprtim introvertiranim kompleksom KČN in javnimi odprtimi zelenimi površinami.
(8) Osnovni smeri v prostoru (smer reke Pivke in smer nasipa) sledi smer posaditve grmovnih živic pretežno ob vznožju nasipa in smer posaditve posameznih drevesnih skupin na vzpetini. Vsa zazelenitev in zasaditev je obvezno avtohtonega izvora.
(9) Glavni oblikovni in funkcionalni pricip krajinske zasnove je ustvariti kvalitetno oblikovano zeleno ločnico med zunanjo naravno ustvarjeno krajino in posebno funkcijo in oblikovanjem objektov KČN, ki zaradi tehnoloških razlogov ne morejo biti oblikovani v skladu z avtohtonimi oblikovnimi značilnosti stavbnih kompleksov na Pivškem.
(10) Krajinska zasnova zazelenjenih brežin nasipa, katerega daljša stranica je vzporedna s smerjo reke Pivke, ki ji sledi tudi zasaditev ob nasipu ter dostopni cesti (zasaditev grmovnih živic pretežno ob vznožju nasipa in posameznih drevesnih skupin na brežinah, ki se nadaljuje z enostransko zasaditvijo ob cesti), povzema obstoječe krajinske vzorce in predstavlja nadgradnjo že ustvarjenega oblikovnega pricipa naravne krajine tega prostora.
(11) Oblikovalska izhodišča ureditve nasipa 100 so prikazana v grafični prilogi Prikaz lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo objektov v M 1:500 list 4.2. in Prikaz lege objektov na zemljišču, razporeditev zelenih površin v M 1:1000 list 4.4. ter Konceptu krajinske zasnove v M 1:5000.
(12) Dopustno je odstopanje od načrtovanih regulacijskih linij posaditev in sicer je dopusten drug ustrezen odmik regulacijskih linij zasaditve od gradbenih mej, obvezna je zasaditev vzporedna z linijami spodnjega in zgornjega roba nasipa.
(13) Prečno na smer nasipa se uredi dostop s cesto v asfaltni izvedbi, delno grajeno na nasipih, ustrezno ločeno od zelenic.
(14) Poleg prometne se uredi vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura, določena od 28. člena do vključno 35. člena tega odloka.
(15) Obvezno je upoštevanje požarnovarnostnih predpisov (Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07).
(16) Ograja med objekti KČN in zunanjim prostorom mora biti oblikovana skladno z ostalimi ureditvami.

Pri projektiranju in gradnji drugih objektov in gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe: odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se upošteva lokacijske pogoje in usmeritve za gradnjo, dolečene z 19. in 20. členom tega odloka.

Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezno GJI so določene od 28. člena do vključno 35. člena tega odloka.

(1) Enostranska zasaditev posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic avtohtonega izvora ob dostopni cesti oblikovno sledi širši krajinski zasnovi, ki je določena v 19. in 20. členu tega odloka.
(2) Dopustno je odstopanje od načrtovanih regulacijskih linij posaditev in sicer je dopusten drug ustrezen odmik regulacijskih linij zasaditve od gradbenih mej, obvezna je zasaditev vzporedna z linijami spodnjega in zgornjega roba nasipa.
(3) Dopustno je odstopanje od načrtovanih regulacijskih linij posaditev in sicer je v primeru linijske posaditve posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic ob dostopni cesti dopustna izvedba v 2. fazi.
(4) Ohraniti je potrebno dostopnost do vodotoka.
(5) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezno GJI so določene od 28. člena do vključno 35. člena tega odloka.

(1) Območje se ohranja v naravnem stanju z izjemo avtohtonih zasaditev za tehnološke potrebe KČN.
(2) Ohraniti je potrebno dostopnost do vodotoka.
(3) Območje se ohranja v naravnem stanju v skladu s podrobnejšimi merili in pogoji glede Varovanja okolja in ohranjanja narave, ki so določeni od 37. do in Smernicami RS, ARSO, Urada za upravljanje z vodami št. 35001-196/2008-2 z dne 16. 5. 2008 za področje upravljanja z vodami.
(4) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezno GJI so določene od 28. člena do vključno 35. člena tega odloka.

(1) Obsega površine potrebne za ureditev dostopne ceste (cesta, morebitne bankine, nasipi ...) od odcepa s ceste Pivka–Trnje do osnovnega območja čistilne naprave.
(2) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezne objekte so določeni z 28. členom v povezavi z 19., 20., 29., 30., 31., 32., 33., 34. in 35. členom tega odloka.

(1) Obsega del reke Pivke, ki se nahaja v območju OPPN ČN Pivka vzhodno in južno od podenote ČN 1 in se deli na V 1/1 in V 1/2.
(2) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za posamezne objekte: Območje se ohranja v naravnem stanju z izjemo avtohtonih zasaditev za tehnološke potrebe KČN v skladu s podrobnejšimi merili in pogoji glede Varovanja okolja in ohranjanja narave (Poglavje 5.2.) in Smernicami RS, ARSO, Urada za upravljanje z vodami št. 35001-196/2008-2 z dne 16. 5. 2008 za področje upravljanja z vodami.

(1) Na lokalno cesto R2 404-TRNJE-815421, odsek 315121 se uredi nov priključek in dostopno cesto (lokalna pot) k območju KČN. Priključek je lociran nasproti neurejenega dostopa k objektu s hišno številko Snežniška cesta 19 in v prihodnosti omogoča ureditev štirikrakega križišča.
(2) Nova dostopna cesta (lokalna pot) teče od novo urejenega priključka na Javorniški cesti pravokotno na smer Javorniške ceste v dolžini cca 13 m. Ob jugozahodnem robu območja OPPN ČN Pivka zavije in sledi severozahodnem robu območja. Opisani odsek trase je v blagem padcu (1%). Trasa ceste se nadaljuje z desnim zavojem ob jugozahodnemu robu podenote ČN 1 in nato poteka južno od podenote ČN 1. Opisani odsek trase je v naklonu, ki skupaj z zadnjim odsekom omogoča dvig ceste na nivo platoja KČN.
(3) Zadnji odsek ceste poteka prečno po nasipu, na katerem je urejena KČN. Ta odsek je v naklonu, ki skupaj z odsekom trase od zadnjega desnega zavoja omogoča dvig ceste na nivo platoja KČN. Novozgrajena cesta se delno uredi na nasipih kot je določeno v grafični prilogi Prikaz ureditve glede poteka GJI ter grajeno javno dobro – ureditev prometa v M 1:1000 list 5.2. Vse površine za mirujoči promet se uredijo neposredno ob dostopni cesti južno od podenote ČN 1, površine za manevriranje pa znotraj kompleksa.
(4) Nova cesta s priključkom na cesto Pivka–Trnje je predvidena v asfaltni izvedbi, delno grajena na nasipih, ustrezno ločena od zelenice z vzporedno zasaditvijo posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic v podenoti Z 1.
(5) Uredi se tudi prometna oprema in javna razsvetljava.
(6) Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo za dostopno cesto so določeni v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 in 26/06) ter s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani, Prometnotehniški inštitut, FAGG) in dopolnitvijo Idejnega projekta za novogradnjo KČN – 6500 PE (izdelal Segis d.o.o., št. proj.: 07017IDP-dopolnitev, december 2008). Obravnavana trasa ceste poteka na robu naselja Pivka. Pri določanju poteka in elementov trase ter nivelete ceste se upošteva računska hitrost 40 km/h in ravninski teren za celotno traso nove ceste razen v dolžini priključka na lokalno cesto R2 404-TRNJE-815421, odsek 315121 in v dolžini dostopa na nasip (v PEUP KČN 1), kjer se upošteva računska hitrost 30 Km/h in gričevnat teren. Navedeni elementi trase in nivelete ceste so prikazani v spodnji tabeli:

+---------------+----------------------+-----------------------+
|               |Upoštevana            |Upoštevana             |
|               |računska hitrost      |računska hitrost       |
|               |(vr = 30 km/h)        |(vr = 40 km/h)         |
+---------------+----------------------+-----------------------+
|               |Gričevnat svet        |Ravninski svet         |
+---------------+----------------------+-----------------------+
|Rmin           |25 m                  |45 m                   |
+---------------+----------------------+-----------------------+
|Lmin           |20 m                  |30 m                   |
+---------------+----------------------+-----------------------+
|Imax           |10%                   |6%                     |
+---------------+----------------------+-----------------------+
|R min konv     |3,00 m                |6,00 m                 |
+---------------+----------------------+-----------------------+
|Rmin konk      |4,00 m                |8,00 m                 |
+---------------+----------------------+-----------------------+

(7) Poleg zgoraj navednih lokacijskih pogojev in usmeritev za gradnjo se upošteva usmeritve s področja prometa v Občini Pivka, podane s smernicami Občine Pivka, Smernice k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu za plansko enoto P1-S8-P3/0 dopis št. 3505-3/2006-1 z dne 14. 5. 2008:
1. Zemljišču, ki zajema območje planske enote P1-S8-P3/0, v katerega je namenjena umestitev čistilne naprave Pivka je potrebno zagotoviti pravno nesporen in neoviran dostop z dovozno potjo priključeno na kategorizirano občinsko cestno mrežo;
2. Prometno tehnični elementi dovozne ceste morajo ustrezati vrsti in gostoti prometa;
3. Pri načrtovanju dovozne ceste in priključka na kategorizirano občinsko cestno mrežo je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja cestne infrastrukture:
– Zakon o javnih cestah (ZJC-UPB1, Uradni list RS, št. 33/06).
– Zakon o varnosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 30/98).
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00).
– Pravilnik o projektiranju cest s spremembami (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06).
– Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97).
– Odlok o občinskih cestah v Občini Pivka (Uradni list RS, št. 90/02).
– Odlok o kategorizaciji občinskih cest Občine Pivka s spremembami (Uradni list RS, št. 90/02, 52/05, 29/06).
4. Poleg prometne se uredi vsa potrebna gospodarska javna infrastruktura, določena od 29. člena do vključno 35. člena tega odloka.
(8) Prikaz ureditev prometa – situacija je prikazan na grafični prilogi: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – ureditev prometa M 1:1000 list 4.4.

(1) Kanalizacija se uredi v ločenem sistemu odvajanja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod. Ločeni sistem kanalizacije pomeni, da se bodo na sekundarno kanalizacijsko mrežo odvajale komunalne odpadne vode iz naselij in zaselkov, sekundarna kanalizacijska mreža pa se bo priključevala na primarno kanalizacijsko mrežo, ki bo povezana do KČN. Padavinske vode s strešnih površin objektov in padavinske vode iz utrjenih cestnih, dvoriščnih površin se odvajajo ločeno od komunalnih odpadnih vod v bližnje vodotoke. Morebitne tehnološke komunalne odpadne vode, ki prekomerno onesnažujejo vode, se lahko priključujejo na kanalizacijo za komunalno odpadno vodo, vendar morajo imeti izvedeno predčiščenje pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov ustrezajo za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
(2) Cevi meteorne in fekalne kanalizacije:
– Zaradi sanitarnih pogojev in ukrepov varstva okolja je predvidena za izgradnjo sekundarne kanalizacije za komunalne odpadne vode vgradnja PE – polietilenskih rebrastih cevi ustreznih profilov nazivnega togostnega razreda SN 8. Cevi meteorne kanalizacije so lahko v betonski izvedbi.
– Hišni priključki za komunalne odpadne vode naj se izvedejo iz PVC cevi.
– Vgradnja cevi se izvaja po navodilih proizvajalca cevi. V primeru uporabe drugega tipa cevi, se mora pridobiti soglasje investitorja. Če se vgrajujejo druge vrste cevi, morajo imeti podobne karakteristike kot predvidene (vodotesnost, hrapavost, vodonepropustnost, nosilnost, odpornost na obrus). V nasprotnem primeru je potrebno izvesti ustrezno usklajevanje s projektantom.
(3) Revizijski jaški na kanalizaciji so tipski. Priključki na jaške so izvedeni s pomočjo tipskih nastavkov za PE cevi v steni jaška, za meteorno kanalizacijo so priključki na jaške lahko izvedeni kot tipski betonski. V jašku je mogoče izvesti poljubni kot med vtokom in iztokom cevi iz jaška na licu mesta. To omogoča usklajevanja in hitrejši potek gradnje ter prilagoditve sedaj nepredvidenih okoliščinam, ki se bodo pojavljala med gradnjo. Jaški so pokriti s tipskim pokrovom, ki odgovarja zahtevam standarda EN 124 D 400 in so primerni za prevzem prometne obtežbe. Vsi pokrovi na kanalizacijski mreži naj bodo v vodotesni izvedbi.
(4) Odvodnjavanje površin je izvedeno preko požiralnikov deževne vode smiselno razporejenih po voznih površinah. Vode s cestišča se preko lovilca olj odvedejo v črpališče in odvedejo v meteorno kanalizacijo. Očiščene odpadne vode se izlivajo v reko Pivko.
(5) Kanalete so tipske z litoželezno rešetko in peskolovom.
(6) Vse meteorne vode asfaltnih parkirnih površin se vodijo preko separatorja olj. Separator je izdelan in dimenzioniran v skladu s standardom SIST EN 858. Separator je dimenzioniran za očiščenje eventuelno onesnaženih padavinskih vod z vozišča. Separator je opremljen s plovcem z avtomatskim zapiralom.
(7) Poleg lokacijskih pogojev in usmeritev za gradnjo se upošteva še usmeritve s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod in oskrbe z vodo, podane s smernicami KOVOD POSTOJNA dopis št. 102/A-08/V-K:
1. Pri načrtovanju in obratovanju čistilne naprave za prečiščevanje odpadne vode je potrebno upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vodo in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07), Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07), Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 109/07), Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema (Kvod Postojna, d.o.o./2000), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda na območju Občine Pivka (Uradni list RS, št. 107/00) ter ostale veljavne predpise in standarde za to področje. Projektna dokumentacija mora biti predana v pregled in odobritev upravljavcu za to področje.
2. Pri projektiranju čistilne naprave je potrebno upoštevati:
– s projektom mora biti dosežena zanesljivost procesa, varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata,
– podatke o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi,
– dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
– kolikor je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke (bypass) v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja,
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje objektov in naprav,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja, ipd.,
– merilno regulacijska oprema in računalniško vodenje mora biti ustrezno izvedena, tako, da je omogočen tudi protokoliranje podatkov in statistična obdelava le-teh, kar je za optimalno obratovanje naprav bistvenega pomena,
– izvedeno mora biti testiranje vgrajene opreme oziroma Izvršenih tehnoloških sklopov,
– koncentracija obremenitve snovi na iztoku iz čistilne naprave mora biti ustrezno zakonsko določenim mejnim vrednostim,
– objekt izliva očiščene vode v reko Pivko se oblikuje s poševno betonsko glavo in protipoplavno loputo (po potrebi) ter brežino zavaruje z lomljencem v obliki mulde (obdelati v projektni dokumentaciji).
3. ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma z kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij.
4. Območje urejanja je potrebno opremiti z internim kanalizacijskim omrežjem – zasnova novozgrajenih kanalov mora biti načrtovana v ločenem sistemu tako, da se meteorne vode iz strešin ter utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin odvodnjavajo ločeno od komunalnih odpadnih vod.
– Padavinske vode iz platoja se zaradi možne kontaminacije odvajajo v interno kanalizacijo ter od tu v vhodno črpališče CČN.
– Potencialno onesnaženje padavinske kanalizacije z olji (parkirišča, garaže) in peskom mora biti onemogočeno z vgradnjo lovilcev olj ter z usedalniki peska z izpustom v odvodnik.
– Povsod tam, kjer je iz odpadne vode potrebno izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno izpustiti v javno kanalizacijo je potrebno vgraditi maščobolovilce.
– Novozgrajena kanalizacija za odvod komunalnih odpadnih vod mora biti zgrajena iz materialov, ki zagotavljajo absolutno vodotesnost ter zaščitena pred mehanskimi, kemijskimi in drugimi vplivi. Pred zasipom kanalske mreže je potrebno izvesti tlačni preizkus po standardu SIST EN 1610.
– V varstvenem pasu 5.0 m od osi kanalizacije, je omejena saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino ter s tem povzročajo okvare in zamašitve na kanalizacijskem omrežju.
– Odvodnjavanje padavinskih vod z javnih površin mora biti urejeno skladno z Uredbo o emisijski snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).

(1) Oskrba predvidenega objekta s pitno vodo za sanitarne, tehnološke in protipožarne potrebe se uredi iz javnega vodovodnega sistema v javni cestni površini Javorniške ulice – PE DN 90 mm. Potrebno je izvesti hidravlično presojo in ugotoviti ali so doseženi ustrezni tlaki oziroma dosežene zadostne pretočnosti vode v omrežju. Tlaki morajo doseči na mestu priključka hidrostatični tlak 588,5 m nadmorske višine.
(2) Kolikor zahteve niso dosežene je potrebno rekonstruirati vodovodno omrežje v skladu s projektom »Program obnove in dograditve vodovodnega omrežja Pivke z okolico« št. 61/2003, februar 2004.
(3) Predviden javni vodovod mora biti vgrajen v javne površine s predpisanimi odmiki od objektov in drugih podzemnih napeljav v skladu s tehničnim pravilnikom upravljalca vodovoda (KOVOD Postojna d.o.o.). Položen mora biti po navodilih proizvajalca cevi ter v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Materiali elementov pri novozgrajenih vodovodih, ki so enaki ali večji od DN 80 mm morajo biti izdelani iz nodularne litine.
(5) Izvede se ustrezna dopolnitev hidrantnega omrežja.
(6) Poleg lokacijskih pogojev in usmeritev za gradnjo se upošteva še usmeritve s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod in oskrbe z vodo, podane s smernicami KOVOD POSTOJNA dopis št. 102/A-08/V-K.
1. Oskrba predvidenega objekta s pitno vodo za sanitarne, tehnološke in protipožarne potrebe se uredi iz javnega vodovodnega sistema v skladu s sledečimi pogoji:
– V javni cestni površini Javorniške ulice poteka javni vodovod PE DN 90 mm- s hidravlično presojo je potrebno preveriti možnost navezave na predmetni vodovod. Kolikor ne bodo doseženi tlaki oziroma zadostne količine in pretočnosti vode v omrežju za obstoječe porabnike vode in za potrebe obratovanja ČN ter za požarno zaščito na območju predmetne planske enote, je potrebno pristopiti k rekonstrukciji javnega vodovodnega omrežja v skladu s projektom ˝Program obnove in dograditve vodovodnega omrežja Pivke z okolico˝, št. 61/2003, izdelanem pri Isan 12, d.o.o. Iz Dekanov, v februarju 2004.
– Tlak na mestu priključka, izraženi v metrih nadmorske višine, bodo znašali – hidrostatični tlak je 588.50 m n.v.
2. Rekonstrukcija vodovoda oziroma izvedba vodovodnega priključka mora biti zgrajena skladno s sledečimi pogoji:
– Materiali elementov pri novozgrajenih vodovodih, ki so enaki ali večji od DN 80 mm morajo biti izdelani iz modularne litine z nateznostjo, ki ni nižja od 400 N/mm2.
– Vodovod mora biti položen po navodilih proizvajalca cevi ter v skladu z veljavnimi predpisi.
– Za zagotavljanje protipožarne zaščite je potrebno predvideti odgovarjajočo število nadzemnih javnih hidrantov (minimalne velikosti DN80) v skladu s pravilnikom za zunanje hidrantno omrežje.
– Izgradnja javnega vodovodnega omrežja, vključno z vodovodnim priključkom, mora biti projektno obdelana v skladu s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (Kovod Postojna, d.o.o./2002), Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju občine Pivka (Uradni list RS, št. 107/00), Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) ter ostalo veljavno zakonodajo in predpisi za gradnjo tovrstnih komunalnih objektov in napeljav. Projektna dokumentacija mora biti predana v pregled in odobritev upravljavcu javnega vodovoda.
– Za vodovodni priključek, dimenzije do DN 50 se uporablja cevi iz polietilena z minimalno zahtevano trdnostjo 10Mpa, priključek enak ali pa večji od DN 80 pa mora biti izdelan z modularne litine. V primeru, da se vgradi priključna cev iz polietilena mora biti vgrajena v zaščiti PVC ali PE cevi (minimalni premer zaščitne cevi pri cevovodu do DN 50 je DN + 5 cm) in tlačne stopnje minimalno PN 6.
– Dimenzijo priključnega vodovoda določi projektant interne vodovodne instalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih v okvirju standardnih dimenzij.
– Obračunski vodomer se vgradi v vodomernem jašku, obvezno lociranem izven objektov, na zemljišču lastnika priključka, ob parcelni meji s površino- cesto, pod katero bo potekal rekonstruirani oziroma Novozgrajeni javni vodovod. Vodomerni jašek je od linije javnega vodovoda lahko oddaljen največ 20.0 m.
– Za vgradnjo obračunskih vodomerov se lahko uporabi PVC jašek, vrste ˝Danwell˝ (namenjen je vgradnji le tega vodomera, dimenzije največ DN25), obvezno vgrajeni na nepovoznih površinah ali armiranobetonski jašek (njegova dimenzija je odvisna od velikosti in števila vgrajenih vodomerov – npr. za en obračunski vodomer DN20-40 je velikost jaška 1.00 m x 1.20 m x 1.30 m, za vodomer DN 50 je velikost jaška 2.70 m x 1.20 m x 1.70 m ...) z vgrajenim kovinskim vodotesnim pokrovom, dimenzije 600 mm x 600 mm, z nosilnostjo, ki ustreza pričakovanim obremenitvam na mestu njihove montaže, vendar največ 150 kN. Njihova izgradnja mora onemogočiti zalitje z meteorno vodo in drugimi odplakami ter zagotavljati ustrezno zaščito proti zmrzali.
– Vodomerni jašek ni dovoljeno postavljati na površinah, ki so namenjene motornemu prometu.
3. Na vodovodnem priključku (spodnja cev med priključnim sklopom z javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim sklopom z javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom) je potrebno vgraditi naslednje vodovodne naprave:
– priključne in zaporne elemente na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradnjo garnituro in cestno kapo,
– priključno in zaščitno cev z vsem pripadajočim materialom,
– vodomerno garnituro v jašku, v sestavi (v smeri dotoka vode); zaporni elementi, čistilni kos, obračunski vodomer z vgradnim radijskim sistemom odčitavanja (vgradna dolžina za vodomere DN20 je 19 cm, za DN 25 je 26 cm, za DN50 je 27 cm, za DN80 je 30 cm ...), montažno demontažni kos (pri vodomerih enakih ali večjih od DN50), nepovratni ventil in zaporno armaturo z izpustom. V odvisnosti od hidrostatičnega tlaka na mestu priključka je v jašku potrebno vgraditi reducirni ventil.
– Deponije s škodljivimi vodotopnimi substancami morajo biti od javnega vodovoda oziroma od vodovodnega priključka odmaknjene najmanj 5.0 m.

(1) Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljalcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
(2) Predpisani so sledeči neto odmiki:
1. pri približevanju kanalizacije in
– elektro NN kabel: 0.80 m
– elektro VN kabel: 0.80 m
– telefonski kabel: 0.80 m
– vodovod: 1.00 m
– plinovod: 0.80 m
2. pri križanju (kot križanja 45 do 90) kanalizacija in
– elektro NN kabel: 0.30 m
– elektro VN kabel: 0.30 m
– telefonski kabel: 0.30 m
– vodovod: 0.30 m
– plin: 0.30 m
(3) Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.40 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.
(4) V primeru, da je horizontalna razdalja med kanalizacijo in vodovodom manjša od 1.00 m in vertikalna od 0.30 se vodovod ščiti. Zaščita vodovoda pri križanju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v širini minimalno 2.00 m od roba cevi.
(5) Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati smernice in projektne pogoje prizadetih upravljalcev gospodarske javne infrastrukture ter veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.

(1) Objekt bo na distribucijsko omrežje priključen pod naslednjimi pogoji:
– Predvidena priključna moč: 90 kW
– Nazivna napetost na odjemnem mestu bo: 400 V
– Objekt čistilne naprave bo priključen iz novo vgrajenega SN bloka v TP 587 Javor III, katera se napaja iz daljnovoda 20 kV Knežak, napajanem iz RTP 110/20 kV Pivka
– Transformatorska postaja 20/0,4 kV se bo napajala z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje RTP PIVKA 110/20 kV.
(2) Za priključitev objekta na distribucijsko omrežje je potrebno izgraditi:
– SN stikalni blok v TP 587 Javor III
– Odcep kablovoda 20 kV, dolžine cca 500 m v cevni kanalizaciji
– Postavitev montažne transformatorske postaje ob čistilni napravi
– Ustrezen NN priključek do objekta.
(3) Transformatorska postaja mora biti opremljena z varnostnimi pravili, navodila za prvo pomoč in enopolna shema. Na zunanji strani pa opozorilna tabla »Pozor visoka napetost«.
(4) Transformatorska postaja bo imela združeno zaščitno in obratovalno ozemljilo.
(5) Pri izdelavi kabelske kanalizacije je potrebno paziti, da se po dnevno zaključenih delih cevi ustrezno zaščitijo, da ne bi prišlo do onesnaževanja le-teh.
(6) Vsa križanja komunalnih naprav in objektov je potrebno izvesti po obstoječih tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih vodov.
(7) Poleg lokacijskih pogojev in usmeritev za gradnjo se upošteva še usmeritve s področja elektroenergetske infrastrukture, podane s smernicami ELEKTRA PRIMORSKA dopis št. 8k/3422 z dne 2. 6. 2008:
1. Tehnični pogoji približevanja in križanj:
– Pred pričetkom je potrebno zakoličiti vse naše podzemne naprave.
– Pri izvajanju izkopov v neposredni bližini elektroenergijskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi.
– Vse morebitne poškodbe, ki bodo nastale na naših elektroenergijskih napravah je izvajalec del dolžan na lastne stroške odpraviti.
– Izvajalec del bo po zaključku del dostavil izjavo, do so bili pri gradnji upoštevani projektni pogoji in je bila izgradnja izvedena v skladu s tehničnimi normativi.
– Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bo izvajalo naše nadzorništvo v Pivki na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
2. Tehnični pogoji priključka – čistilna naprava:
– Objekt uporabnika bo na distribucijsko omrežje priključen pod naslednjimi elektroenergetskimi pogoji:
– Predvidena priključna moč: 90 kW
– Nazivna napetost na odjemnem mestu: 400 V
– Objekt bo priključen: iz novo vgrajenega bloka SN bloka v TP587 Javor III, katera se napaja iz daljnovoda 20 kV Knežak, napajanjem iz RTP 110/20 kV Pivka
– Transformatorska postaja na območju urejanja 20/0.4 kV se bo napajala z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje RTP PIVKA 110/20 kV. Kratkostična moč na zbiralkah 20 kV znaša 350 MVA, velikost toka enopolnega zemeljskega kratkega stika pa je 150 A.
– V primeru, da nastane zemeljski kratki stik na 20 kV omrežju, deluje naprava za dvostopenjski avtomatski ponovni vklop, ki izvede ponovni vklop omrežja s časovno zakasnitvijo 0.3 s (prva stopnja) in časovno zakasnitvijo 30 s (druga stopnja).

(1) Uredi se javna razsvetljava znotraj predvidenega območja čistilne naprave. Prav tako se uredi ustrezna osvetlitev predvidenih parkirnih mest.
(2) Svetilke morajo biti nameščene na kandelabrih, katere lokacije se točno definira v skladu z arhitekturo.
(3) Krmiljenje razsvetljave je opremljeno s centralno avtomatiko za avtomatski oziroma ročni vklop JR in deljeno prižiganje ter možnostjo še krmiljenja preko dvokanalne stikalne ure - za možnost polnočne razsvetljave.

(1) V območju OPPN ČN Pivka ni obstoječega telefonskega omrežja, zato se zagotovi izvedba priključka načrtovanega objekta KČN Pivka na javno telefonsko omrežje. Navezava na obstojoče infrastrukturo se bo izvajala na Javorniški ulici.
(2) Za potrebe izvedbe priključka na javno telefonsko omrežje načrtovanega objekta čistilne naprave Pivka se uporabi priključno mesto kabelski jašek št. 2b na Javorniški ulici v višini objekta št. 2. Izvedbo priključka je potrebno načrtovati s sistemom kabelske kanalizacije – PVC fi 110 mm. Upošteva se končne potrebe po TK priključkih na samem obravnavanem območju, kot tudi ob trasi Javorniški ulici. Predvideva se izgradnja optičnega telekomunikacijskega omrežja.
(3) Na območju ČN je potrebno predviditi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotoviti ustrezni cevni dovod do objekta. Omogočen mora biti 24 urni dostop. Notranja TK inštalacija se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Potrebno je zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V).

(1) Na območju urejanja predvidene čistilne naprave je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov. Lokacija mora omogočati neoviran dostop s komunalnimi vozili.
(2) Zbiranje nenevarnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.

(1) Na vso navedeno kumunalno infrastrukturo se morajo po njeni zgraditvi priključiti vsi objekti v območju OPPN ČN Pivka.
(2) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo je prikazana v grafični prilogi Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI – zbirni načrt komunalne infrastrukture v M 1:1000 List 5.2.

Na območje OPPN ČN Pivka ni evidentiranih posameznih objektov ali območij kulturne dediščine.

(1) V območju OPPN ČN se nahaja:
– Naravna vrednota državnega pomena Pivka (Id. št. 2365V) in sicer obsega območje OPPN ČN v celoti z izjemo skrajnega jugozahodnega dela.
– Ekološko pomembno območje obsega celotno območje OPPN ČN.
– Območje Natura 2000, in sicer obsega manjši del območje OPPN ČN vzhodno od podenote ČN 1.
(2) Upošteva se usmeritve za ohranjanje narave, podane s Smernicami Zavoda RS za varstvo narave št. 5-III-179/2-O-08/ACG z dne 16. 5. 2008:
1. Konkretne usmeritve za varstvo naravne vrednote državnega pomena Pivka (Id. št. 2365V):
– Mikrolokacija čistilne naprave naj bo čimbolj na zahodnem robu parcele, stran od struge Pivke (kot je predvideno v priloženem idejnem projektu).
– Gradbena površina v bližini vodotoka Pivka naj bo omejena na najnujnejši obseg. Po končani gradnji naj se okolica uredi tako, da bo omogočeno čim hitrejše naravno zaraščanje.
– Nadvišanje terena na območju obravnavane čistilne naprave naj se izvede z nasipanjem neoporečnega zemeljskega in kamnitega materiala (in ne npr. kakršnegakoli odpadnega materiala).
– Naprava naj se načrtuje tako, da delovanje naprave ne bo moteno tudi ob poplavah in da ob teh visokih vodah ne bo odnašalo predvsem organskih snovi iz čistilne naprave v okolico oziroma reko Pivko.
– V času gradnje in po njej je potrebno zagotoviti vse tehnične in druge ukrepe za preprečitev kakršnegakoli onesnaževanja vodotokov, tal in okolice.
– Pri gradnji naj izvajalec uporablja stroje, ki ne puščajo mineralnih olj, ne oddajajo prekomerne količine izpušnih plinov in ne povzročajo prekomernega hrupa.
2. Konkretne usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja
– Upoštevajo se konkretne usmeritve, podane za varstvo naravne vrednote Pivka;
– Med deli poškodovane travnate površine naj se po posegu zatravi s semeni iz sena, ki je bilo pokošeno po okoliških travnikih.
3. Konkretne usmeritve za varstvo posebnega varstvenega območja (Območja Natura 2000):
– Lesna zarast ob Pivki naj se v čim večji meri ohranja. Morebitno odstranjevanje lesene zarasti pa naj se izvede izven spomladanskega časa, ki je gnezditveno obdobje ogroženih, zavarovanih vrst ptic (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/02), Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 45/04, 109/04, 84/05, 115/07)) in vrst zaradi katerih je bilo razglašeno območje Nature 2000 kot npr. Rjavi srakoper (Lanius collurio). Morebitno poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od julija do marca.
4. Varstvena priporočila za varstvo habitatnih tipov in habitatov vrst izven območij z naravovarstvenim statusom:
– Upoštevajo naj se konkretne usmeritve, podane za varstvo posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000).

(1) Za preprečevanje emisij prahu v okolje v času gradnje so obvezni ukrepi:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (transportne poti, druge odkrite površine);
– čiščenje površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (zlasti transportne poti);
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do depozicije materiala na javne ceste;
– omejitev hitrosti transportnih vozil na gradbišču na najmanj 15 km/h;
– pokrivanje oziroma ščitenje vseh tistih virov, ki bi lahko bili vzrok emisij prahu v okolje (emisije zaradi prisotnosti gradbenih materialov in odpadkov);
– preprečevanje raznašanja materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi;
– izogibanje kateri koli aktivnosti pri gradbenih delih, ki bi lahko povzročala večje emisije prahu;
– zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji;
– preprečiti tako ravnanje z gradbenimi odpadki in materiali, ki bi lahko povzročali emisije prahu;
– še posebno pozornost zgornjim ukrepom je treba nameniti v primeru, če se bi
– gradnja vršila ob vetru ali pa v sušnih dneh;
– izhode iz gradbišč je treba urediti tako, da bodo najbolj oddaljeni od najbližjih sosednjih objektov.
(2) Za omilitev onesnaževanja zraka predvsem s SO2, NO2 in dimom med gradnjo so obvezni ukrepi:
– redno vzdrževanje gradbene mehanizacije;
– pravilno delovanje gradbene mehanizacije;
– tovorna motorna vozila se na gradbišču ne smejo zadrževati s prižganimi motorji.
(3) Poleg tega je prepovedano kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču, saj v takem primeru lahko zaradi gorenja nastanejo škodljive in strupene snovi, ki negativno vplivajo na okolje.

(1) Gradbenih materialov in gradbenih odpadkov ni dovoljeno raztresati oziroma razlivati v vodotok.
(2) V okviru dejavnosti se bo kot vir emisij snovi v vode pojavljala fekalna in meteorna odpadna voda pri čemer se kanalizacija uredi v ločenem sistemu odvajanja komunalnih odpadnih vod in padavinskih vod. Morebitne tehnološke komunalne odpadne vode, ki prekomerno onesnažujejo vode, se lahko priključujejo na kanalizacijo za komunalno odpadno vodo, vendar morajo imeti izvedeno predčiščenje pred izpustom vode v kanalizacijo do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov ustrezajo za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
(3) Natančnejše usmeritve za varovanje voda so podane s Smernicami RS, ARSO, Urada za upravljanje z vodami št. 35001-196/2008-2 z dne 16. 5. 2008 za področje upravljanja z vodami:
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07).
– Pas priobalnega zemljišča, ki sega pri vodotokih 2. reda 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka oziroma visokovodnega nasipa na zračni strani, je treba v projektni dokumentaciji označiti in kotirati.
– Vsi objekti in pripadajočo komunalno in zunanjo ureditev (vključno z morebitno ograjo) naj se v skladu s 14. in 37. členom ZV-1 nahaja izven priobalnega pasu.
– Predvideni posegi ne smejo ovirati izvajanja vzdrževalnih del na vodotokih. Vsa infrastruktura mora biti projektirana tako, da bo prenesla obremenitve s TGM pri izvajanju vzdrževalnih del.
– Projektna dokumentacija mora vsebovati načrt ukrepanja v primeru okvare čistilne naprave.
– Pri načrtovanju projektnih rešitev za zagotovitev poplavne varnosti predvidenih objektov je potrebno upoštevanje izhodišč, ki so navedena v hidrotehničnem poročilu “Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na območju aglomeracije Pivka, Klenk in Trnje, št. idejnega projekta 502-H/2007, oktober 2007, izdelal GLG projektiranje, d.o.o., Vojkovo nabrežje 23, 6000 Koper.
– S predvidenimi projektnimi rešitvami se ne sme poslabšati stabilnost visokovodnih nasipov reke Pivke.
– V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njihovo izvajanje (Uradni list RS, št. 74/07) je treba zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
– V primeru, da bi se s predvideno gradnjo posegalo na vodna zemljišča v lasti RS, mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih Stvarno pravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ). Prošnjo za sklenitev pogodbe se naslovi na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Pogodba služi kot pravica graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti države, v skladu z ZV-1 in jo je treba skleniti pred pridobitvijo vodnega soglasja.

(1) Za preprečitev emisij snovi v tla (raztresanje oziroma razlivanja gradbenih materialov) so obvezni ukrepi, ki preprečujejo spiranje gradbenih materialov v tla in sicer naj bodo gradbeni materiali skladiščeni vsaj pod nadstreškom, nevarne kemikalije pa na nepropustnih tleh z lovilno skledo oziroma jaškom.
(2) Vzdrževanje gradbene mehanizacije in transportnih vozil mora potekati tako, da ne pride do razlitja in iztekanja motornega olja in drugih nevarnih snovi. V primeru razlitja olja ali goriva na neutrjeno površino je treba takoj odstraniti onesnaženo zemljino in ustrezno ravnati z njo po predpisih, ki urejajo ravnanje z gradbenimi odpadki.
(3) Tla parkirnih in prometnih površin morajo biti urejena kot je določeno od 19. do vključno 35. člena tega odloka.

(1) Pri izvajanju najbližjih gradbenih izkopov se upošteva ukrepe:
– gradbena dela le v dnevnem času T1 (7.–19. ure);
– omejitev zelo hrupnih opravil na najkrajši možni čas;
– posebna pazljivost pri nakladanju gradbenih odpadkov;
– razmestitev hrupne gradbene opreme (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena od najbližjih stanovanjskih ter nastanitvenih objektov (tam, kjer se to da);
– postavitev hrupne gradbene opreme tako, da bodo deli, ki povzročajo hrup, obrnjeni proč od najbližjih stanovanjskih objektov;
– uporaba gradbene opreme, tovornih vozil in gradbene mehanizacije s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati Pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05);
– uporaba premakljivih in demontažnih protihrupnih ovir;
– redno vzdrževanje gradbene opreme in mehanizacije;
– tovorna vozila se ne smejo zadrževati na gradbišču s prižganimi motorji;
– uporaba atestirane opreme pri delu;
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče;
– izhode iz gradbišč je treba urediti tako, da bodo najbolj oddaljeni od najbližjih sosednjih objektov.
(2) V času uporabe KČN (dejavnost, parkiranje in manipulacija) se upošteva ukrepe:
– zvočna izolativnost objektov v skladu z gradbenim projektom;
– na manipulacijskih in parkirnih površinah se ne smejo zadrževati motorna vozila s prižganimi motorji;
– morebitni klimatski in prezračevalni sistemi izdelani v skladu s projektom strojnih instalacij;
– na zelenih in drugih zunanjih ovršinah se ne smejo izvajati hrupne dejavnosti;
– zaprta okna in vrata objektov med delom;
– uporaba atestirane opreme pri delu.
(3) Območje OPPN ČN Pivka je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 35/08) glede na namembnost območja uvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom.

(1) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki je treba upoštevati Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), ki določa obvezna ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za vsa ravnanja z gradbenimi odpadki, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Investitor mora zagotoviti:
– Da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možno na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču in prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja.
– Med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov. Nevarne gradbene odpadke morajo odstranjevati za to pooblaščena podjetja.
– Da izvajalci gradbenih del ločeno od drugih odpadkov hranijo ali skladiščijo nevarne gradbene odpadke, če zaradi narave gradbenih del ni mogoče preprečiti mešanja posameznih vrst nevarnih gradbenih odpadkov med seboj ali z drugimi gradbenimi odpadki, če pa to ni izvedljivo, pa da jih oddajajo ločeno po posameznih vrstah neposredno pooblaščenim podjetjem.
– Da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov. Investitor mora za celotno gradbišče pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov.
(3) Investitor lahko gradbene odpadke sam uporabi, ne da bi za to pridobil dovoljenje za predelavo ali odstranjevanje gradbenih odpadkov le, če jih uporabi na kraju nastanka in znotraj gradbišča in gre za beton, opeko, ploščice, keramiko in gradbene materiale na osnovi sadre ali mešanico teh gradbenih odpadkov z zemeljskim izkopom, količine pa ne presegajo največjih predpisanih količin po Pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).

Obvezno je upoštevanje Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07) pri ureditvi nove razsvetljave.

(1) Ukrepi aktivne požarne in eksplozijske zaščite morajo glede na potencialne nevarnosti omogočati hitro gašenje začetnih požarov ter že razvitega požara z zunanjimi hidrantnimi priključki ob ustrezni pomoči gasilcev.
(2) Za zagotovitev potrebne količine vode za gašenje požarov se uredi zunanjo hidrantno mrežo, ki v celoti pokriva obravnavano območje v krožni zanki.
(3) Pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi prebivalstvo ter zaposlene v poslovnih objektih za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta:
– za posamezni objekt mora biti pripravljen požarni načrt in usklajen z intervencijskimi enotami,
– za posamezni objekt mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme,
– za posamezni objekt mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem, kot tudi vzdrževanje hidrantnega omrežja.
(4) V obdobjih, ko je za posamezno območje v okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost in v drugih sušnih obdobjih je tam prepovedano:
– kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj,
– puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
(5) Glede na lokacijo, infrastrukturo in vrsto dejavnosti v posameznem objektu znotraj obravnavane cone ni posebnih zahtev za varstvo okolja pred požarom, če se bo uporabljala kot gasilo izključno voda. V primeru uporabe gasilne pene za gašenje požara, je potrebno peno zadržati na gorečem področju do razgradnje in preprečiti njeno iztekanje v kanalizacijski sistem.
(6) Poleg navedenih usmeritev se upošteva še usmeritve s področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom, podane s smernicami Ministrstva za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje dopis št. 350-169/2008-2 z dne 21. 5. 2008:
1. Upošteva se naslednje smernice:
– upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena) in temu primerno predvideti tehnično rešljive gradnje;
– upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje;
– upoštevati je treba požarno ogroženost naravnega okolja;
– upoštevati je treba ukrepe varstva pred požarom (22. člen Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo);
2. Potrebno je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidratno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91, 6., 7. in 8. člen pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– potrebno je zagotoviti odmike med objekti ali potrebne ločitve (3. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila (5. in 6. člen Pravilnika o požarni varnosti v stavbah; Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07);
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotno Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).

(1) Območje OPPN ČN Pivka je v območju podenot ČN 1 in PC 1 razdeljeno na nove zemljiške parcele (gradbene parcele).

+----------+----------------------+----------------------------+
|Zap. št.  |   Oznaka gradbene    |Površina gradbene parcelE v |
|          |       parcele        |             m2             |
+----------+----------------------+----------------------------+
|     1    |        Gp-čn1        |                     7580,39|
+----------+----------------------+----------------------------+
|     2    |        Gp-čn2        |                     1251,55|
+----------+----------------------+----------------------------+
|     4    |        Gp-pc1        |                     1996,44|
+----------+----------------------+----------------------------+
|     5    |      GP-ostalo       |                    11633,39|
+----------+----------------------+----------------------------+
|     6    |        Ostalo        |                    22461,77|
+----------+----------------------+----------------------------+

(2) Načrt parcelacije je prikazan na grafični prilogi Načrt parcelacije v M 1:1000, list št. 8.2.

(1) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture v skladu z določbami tega Odloka, se lahko v skladu z 93. do vključno 108. členom ZureP-1 in 109. členom ZPN razlasti.
(2) Nepremičnine, potrebne za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, se nahajajo v območju podenot ČN 1 in PC 1 oziroma na območju novo predvidenih zemljiških parcel, namenjenih gradnji gospodarske javne infrastrukture: Gp-čn1, Gp-čn2 in Gp-pc1, ki so prikazane na grafični prilogi Načrt parcelacije v M 1:1000, list št. 8.2.

(1) Obravnavano območje se celovito ureja in sicer se:
– Uredi KČN, ki zagotavlja najmanj tri faze čiščenja odpadne vode: predčiščenje, sekundarno in terciarno čiščenje. Dopostna faza čiščenja odpadne vode je tudi dehidracijo blata.
– Uredi nasipa za zagotavljanje poplavne varnosti pred prevajanjem vodne količine Q100 s 100-letno povratno dobo.
– Uredijo dotočni priključki primarnih in magistralnih vodov fekalne kanalizacije na KČN.
– Ureditev odvodni cevovodi kanalizacijskega sistema.
– Uredi dostopna cesta s površinami za mirujoči promet (urejanje manipulativnih in parkirnih površin za dostop do objektov KČN se načrtuje skupno na območju PEUP ČN 1).
– Uredi druga gospodarska javna infrastruktura.
– Zazeleni nasip in vse proste površin na območju PEUP ČN 1.
(2) Glede na vrsto predvidenih prostorskih ureditev se načrtovane prostorske ureditve lahko zgrade v eni fazi ali pa se gradijo v več fazah kot je navedeno spodaj:
1. V 1. faza se lahko zgrade vse ureditve načrtovane z OPPN ČN Pivka.
2. V 2. fazi se lahko:
– Dogradi KČN na območju gradbene parcele Gp-čn2.
– Poveča kapacitete KČN 6500 PE do dopustnih kapacitet KČN 9500 PE.
– Izvede linijska zasaditev ob dovozni cesti.
– Zgradijo drugi objekti in naprave, potrebne za izvajanje gospodarske javne službe: odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju gradbenih parcel Gp-čn1 in Gp-čn2.
3. Posamezne gradnje 2. faze lahko predstavljajo posamične faze.

Dopustna so odstopanja od načrtovanih funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v okviru toleranc in odstopanj določenih v 20. in 21. členu tega odloka.

(1) Dopustna so odstopanja od načrtovanih funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev krajinske zasnove območja v okviru toleranc in odstopanj določenih od 20. do 24. člena tega odloka pri čemer je:
– Potrebno upoštevati oblikovalsko izhodišče širše krajinske zasnove, ki jo tvorijo tipične kraške oblike reliefa, strnjeni gozdovi, prostrani travniki, grmovne in drevesne živice, presihajoča jezera, obcestne in strjene vasi …
– Obvezna oblikovna izvedba nasipa kot manjše vzpetine organske oblike (različnih naklonov in nepravilnih tlorisnih smeri) z daljšo stranjo v smeri vzporedni z reko Pivko.
– Obvezna izvedba kvalitetno oblikovano zelene ločnice med zunanjo naravno ustvarjeno krajino in posebno funkcijo in oblikovanjem objektov KČN, ki zaradi tehnoloških razlogov ne morejo biti oblikovani v skladu z avtohtonimi oblikovnimi značilnosti stavbnih kompleksov na Pivškem.
– Obvezna linijska posaditev posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic ob dostopni cesti.
– Obvezno upoštevanje načrtovanih smeri (regulacijske linije) posaditve.
– Obvezen izbor avtohtonih vrst dreves in grmovnih živic.
– Možna so odstopanja od načrtovanih regulacijskih linij posaditev in sicer je dopusten drug ustrezen odmik od gradbenih mej, pri čemer je obvezna zasaditev vzporedna z linijami spodnjega in zgornjega roba nasipa.
– Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
– Dopustno je tudi odstopanje od načrtovanih regulacijskih linij posaditev v primeru linijske posaditve posameznih drevesnih skupin in grmovnih živic ob dostopni cesti in sicer je dopustna izvedba le-tega v 2. fazi.
(2) Navedena odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Dopustna so odstopanja od idejnih zasnov poteka posamezne gospodarske javne in druge komunalne infrastrukture, določenih s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom, če bodo pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše iz tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pri čemer pa se z njimi ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(1) OPPN ČN Pivka velja do izvedbe celotne prostorske ureditve, načrtovanje z njim.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN ČN Pivka naj se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom.

Občinski podrobni prostorski načrt je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Pivka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.