Na podlagi 61., 98. in 104. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 18., 86. in 98. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 18. redni seji dne 27. 11. 2008 sprejel

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list RS, št. 103/04, popr. 103/05, 17/06, 64/07 Odl: U-I-116/05-21), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za komunalno ureditev naselij Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN določa mejo ureditvenega območja OPPN, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal LUZ d.d., Ljubljana, pod številko projekta 6073-9, september 2008, na podlagi idejnih projektov:
– Idejni projekt za gradnjo vodovoda, št. proj. 1057-1A/08, izdelal Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana, januar 2008;
– Idejni projekt za gradnjo kanalizacije, št. proj. 1057-2A/08, izdelal Projekt inženiring d.o.o., Ljubljana, november 2007;
– Idejni projekt za gradnjo plinovodnega omrežja, izdelal Ekipa si, svetovanje in inženiring, projektiranje strojnih inštalacij, Milan Marn, s.p.;
– Idejni projekt za gradnjo javne razsvetljave, izdelal Esprit d.o.o.

(1) Občinski podrobni prostorski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega:
a) odlok o OPPN;
b) obrazložitev OPPN z naslednjo vsebino:
– obrazložitev in utemeljitev OPPN;
– povzetek prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka;
– opis prostorskih pogojev za izvedbo vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave in plinovoda;
– tehnični opis načrtovanih ureditev vodovoda, kanalizacije, javne razsvetljave in plinovoda;
– pogoji za prometno in komunalno urejanje prostora;
– prostorske ureditve po posameznih področjih;
– opis ureditvenega območja OPPN;
– podatke o označbi, površini in vrsti rabe;
– elemente za zakoličbo;
– vrednost investicije za izvedbo OPPN;
– etapnost izvajanja OPPN in tolerance;
– program opremljanja stavbnih zemljišč;
c) smernice nosilcev urejanja prostora za občinski podrobni prostorski načrt;
d) mnenja nosilcev urejanja prostora k OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
– prikaz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za mesto Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– prostorski ureditveni pogoji za podeželje Občine Škofja Loka z vrisom meje ureditvenega območja OPPN, M 1:5000;
– namenska raba in ureditvena območja naselij iz prostorskega plana občine, M 1:5000;
– pregledne karte, M1:5000;
– ureditvena situacija, M 1:1000;
– komunalna in energetska ureditev, M 1:1000;
– prikaz posega in ureditvenega območja OPPN na katastrskem načrtu, M 1:1000;
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000;
– tehnične elemente za zakoličbo ureditvenega območja OPPN, M1:1000.

(1) Območje OPPN obsega površine, potrebne za izgradnjo in obratovanje načrtovanega vodovodnega, kanalizacijskega, plinovodnega omrežja ter omrežja javne razsvetljave, vključno z vsemi pripadajočimi funkcionalnimi objekti in ureditvijo pripadajoče prometne, energetske in komunalne infrastrukture, na katerih se po izvedbi posegov na njih vzpostavi prejšnje stanje.
(2) Območje OPPN se nahaja na območju Občine Škofja Loka (k.o. Škofja Loka in k.o. Stara Loka).
(3) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema površino 2,0 m od osi vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja ter 1,0 m od osi javne razsvetljave obojestransko. Na območjih, kjer se predvideno kanalizacijsko omrežje približa objektom, se območje ob predpostavki, da se predvidi ustrezen način gradnje, ki omogoča izkope v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene), zoži.
(4) Znotraj območja OPPN se nahajajo naslednja zemljišča oziroma deli zemljišč:
K.o. Stara Loka
960/1, 960/4, 960/3, 961/6, 961/2, 961/1, 961/3, 1672/9, 1050/32, 941, 936, 934, 930, 926, 922, 916/1, 903, 1672/10, 962, 976/1, 979/1, 852/1, 850/1, 850/2, 1675/6, 2044/3, 1982, 1672/21, 1674/7, 2044/6, 2058, 2055/5, 2055/1, 772/6, 1678/1, 2056/2, 753/1, 717/1, 701/1, 1676/1, 663/48, 663/49, 663/19, 663/2, 663/18, 663/17, 663/16, 1411/4, 1411/3, 1191, 1694/1, 1227, 1695, 1219/3, 1248/1, 1411/2, 700/1, 699, -267, 693/3, 693/17, 695/3, 695/1, 695/7, 689/2, 689/1, 689/5, 1523, 1688/2, 1688/1, 1493/8, 1493/3, 1441/4, 1441/1, 1435/1, 1436, -182, 1433/1, 1441/3, 533/2, 535/1, 1700/2, 545/12, 668/1, 545/18, 545/43, 1703, 545/42, 544/5, 545/48, 550/1, 551/3, 552/2, 552/3, 549/22, 549/24, 549/17, 549/26, 549/18, 578/1, -1/1, 1679/2, 540/2, 555, 534, 557, 570/3, 570/1, 570/2, 570/5, 559/3, 569, -6, 595/1, 597/3, 1680/1, 617/13, 617/17, 621, 645/5, 645/8, 656/5, 629/13, 629/11, 629/28, 629/18, 1680/2, 1221/1, 1234/1, 1248/3, 1241/3, 1692/2, 1672/23, 1507, 1522/1, 1434/2, 568/3, 567/1, -64, -68, 682/2, 673/2, 549/16, 685/1, 2035, -39/1, 1700/2, -26, 613/5, 613/2, 617/14, 2056/1.
K.o. Škofja Loka
1032
(5) Načrtovana infrastruktura na obravnavanem območju tangira naslednja zemljišča:
a) Kanalizacija za odvod odpadnih vod
K.o. Stara Loka
960/1, 960/3, 961/6, 941, 961/2, 961/1, 961/3, 1050/32, 1672/10, 962, 930, 926, 922, 916/1, 903, 976/1, 979/1, 1672/23, 1694/1, 1248/3, 1248/1, 1692/2, 1411/4, 1411/3, 695/1, 1523, 1434/2, 1700/2, 535/1, 1688/1, 1688/2, 1435/1, 1441/1, 1441/4, 1436, -182, 1441/3, 533/2, 534, 555, 540/2, 1679/2, 557, 570/3, 570/1, 570/2, 549/17, 1672/21, 1680/2, 595/1, 1680/1, 617/13, 753/1, 1676/1, 663/48, 663/16, 663/17, 663/18, 645/5, 645/8, 629/13, 629/11, 629/28, 629/18, 1982, 656/5, 1672/9, 597/3.
K.o. Škofja Loka
1032
b) Kanalizacija za odvod meteornih vod
K.o. Stara Loka
1694/1, 1248/1, 1692/2, 1411/2, 699, -267, 693/3, 693/17, 695/3, 695/1, 1688/2, 1434/2, 1700/2, 1441/4, 1441/1, 1435/1, -182, 1679/2, 540/2, 555, 569, 1672/21, 1680/2, -6, 772/6, 1678/1, 2058, 700/1, 2056/2, 753/1, 1676/1, 1411/4, 2056/1.
c) Črpališča
Črpališče 1
K.o. Stara Loka
1672/21
Črpališče 2
K.o. Stara Loka
1679/2
Črpališče 3
K.o. Stara Loka
1688/1
Črpališče 4
K.o. Stara Loka
960/3, 960/1.
č) Vodovod
K.o. Stara Loka
852/1, 850/1, 1675/6, 2044/3, 1674/7, 2044/6, 2058, 2055/5, 2056/2, 1695, 1191, 1227, 1694/1, 1248/1, 1692/2, 1411/2, 699, -267, 693/3, 693/17, 695/3, 695/1, 695/7, 689/2, 689/1, 689/5, 1672/23, 668/1, 545/43, 545/12, 1703, 544/5, 1523, 1434/2, 1688/2,1688/1, 1493/3, 1435/1, -182, 1436, 1441/1, 1441/4, 1441/3, 533/2, 545/42, 1679/2, 570/2, 753/1, 701/1, 717/1, 1676/1, 663/9, 663/19, 1672/21, 549/17, 559/3, 1700/2, 1680/2, 595/1, 1680/1, 617/13, 617/17, 621, 597/3, 1221/1, 2055/1, 2056/1, 663/49.
K.o. Škofja Loka
1032
d) Hidranti s priključnimi odcepi
K.o. Stara Loka
1694/1, 1234/1, 1692/2, 1241/3, 1411/2, 695/7, 689/1, 1672/23, 545/12, -68, 1679/2, -64, 552/3, 1507, 1434/2, 1522/1, 1688/1, 1493/8, 1441/3, 753/1, 850/1, 2044/3, 2044/6, 2055/1, 2056/2, 717/1, 1676/1, 663/49, 2035, 663/19, 663/2, 549/17, 1672/21, 567/1, 568/3, -39/1, 1680/2, -26, 613/5, 613/2, 595/1, 549/16, 617/14, 617/13, 1221/1, 1441/1, 1441/4, 1688/2, 685/1.
e) Plinovod
K.o. Stara Loka
1694/1, 1248/1, 1692/2, 695/1, 1672/23, 1523, 1522/1, 1434/2, 1700/2, 1688/2, 1493/8, 1493/3, 1688/1, 1435/1, 1441/1, 1441/4, -182, 1436, 1441/3, 533/2, 1679/2, 540/2, 673/2, 545/12, 545/42, 1703, 544/5, 555, 570/3, 570/1, 570/2, 559/3, 549/17, 549/18, 549/26, 578/1, -1/1, 1680/2,1672/21, 545/48, 550/1, 551/3, 552/2, 549/22, 549/24.
f) Nizkonapetostni elektroenergetski priključki do črpališč javne kanalizacije
Črpališče 1
K.o. Stara Loka
-6, 1672/21, 1700/2
Črpališče 2
K.o. Stara Loka
1679/2, 570/2
Črpališče 3
K.o. Stara Loka
1493/3, 1493/8, 1688/1
Črpališče 4
K.o. Stara Loka
960/3, 960/1, 960/4
g) Javna razsvetljava
K.o. Stara Loka
1523, 1434/2, 1435/1, -182, 1436, 1441/1, 1441/4, 1672/21, 549/17, 549/24, 1433/1.

(1) S tem OPPN se ureja novogradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s štirimi črpališči in nizkonapetostnimi priključki predvidenih črpališč na elektroenergetsko omrežje, gradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja, posodobitev vodovodnega omrežja in posodobitev javne razsvetljave na območju naselij Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter. Pred začetkom gradbenih del je potrebno izdelati projektno dokumentacijo in ugotoviti vsa križanja obstoječih kablov in vodov s traso načrtovanih infrastrukturnih objektov. Gradnjo načrtovane komunalno energetske infrastrukture je treba izvajati istočasno.
(2) Vodovodno omrežje
Z načrtovano izgradnjo vodovodnega omrežja se zagotovi kvalitetno in redno oskrbo vseh porabnikov ter ustrezne tlačne razmere v cevovodih in požarno varnost v naselju.
Zgradi se naslednje primarno omrežje iz nodularne litine:
– primarni cevovod PV 1 Trnje, dimenzije DN 150 mm, na območju naselij Trnje in Binkelj;
– primarni cevovod PV 2, Podlubnik (1. in 2. del), dimenzije DN 125 mm in 150 mm, na območju naselja Podlubnik;
– primarni cevovod PV 3, Virlog, dimenzije DN 100 mm, na območju naselij Virlog in Binkelj;
– primarni cevovod PV 4, Stara Loka, dimenzije DN 100 mm, na območju Stare Loke.
Poleg primarnih cevovodov se zgradi oziroma posodobi še več sekundarnih vodovodov. Novi sekundarni cevovodi bodo iz nodularne litine dimenzije DN 100 mm. Opremi se jih z zasuni, nadtalnimi hidranti in jaški.
Dela pri gradnji vodovoda je treba izvajati tako, da bodo obstoječi vodovodi nemoteno obratovali do izgradnje novih vodovodov. Obstoječe vodovode, ki se jih nadomesti, se nato opusti. Vodovodno omrežje, ki je ustreznih dimenzij in iz ustreznih materialov, ostane še naprej v uporabi in se ga ne posodobi.
Na mestih, kjer predviden vodovod ne bo potekal po obstoječih trasah, je potrebno zagotoviti prevezavo hišnih priključkov.
Za požarne namene je treba na ustreznih razdaljah predvideti nadtalne hidrante.
(3) Kanalizacijsko omrežje
Na celotnem območju naselij Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter se zgradi novo kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijsko omrežje je zasnovano večinoma v ločenem sistemu, z izjemo manjših področij, kjer je predviden mešani sistem odvajanja odpadne vode. Odpadne komunalne vode se odvaja v obstoječi sistem preko zbirnega mestnega kanala, ki se zaključi na obstoječi čistilni napravi Suha. Vzporedno s fekalnimi kanali se zgradi tudi meteorne kanale za odvajanje padavinskih vod, ki bodo odvajali padavinske vode v najbližja vodotoka Prifarški potok in v Selško Soro.
Zgradi se naslednje kanale:
– primarni kanal za odvod komunalne odpadne vode PK 1 na območju naselij Stara Loka in Virlog dimenzije 250 in 300 mm za gravitacijske vode in 100 mm za tlačne vode;
– primarni kanal za odvod komunalne odpadne vode PK 2 na območju naselja Trnje dimenzije 300 mm;
– dva primarna kanala v mešanem sistemu MK 1 v Podlubniku dimenzije 400 do 800 mm in MK 4 v Groharjevem naselju dimenzije 400 do 500 mm;
– primarni kanal mešane kanalizacije MK 1 na območju Podlubnika dimenzije 400 do 800 mm. Trasa kanala poteka po občinskih cestah od trgovine Mercator do priključka na zbirni mestni kanal v neposredni bližine republiške ceste Škofja Loka–Železniki;
– sekundarni kanal za odvod komunalne odpadne vode K 12 na območju Veštra – zahod, ki odvaja odpadne sanitarne vode iz obstoječih stanovanjskih objektov nad republiško cesto Škofja Loka–Železniki in jo gravitacijsko odvaja proti predvidenemu črpališču ČRP 4;
– tlačni kanal K 13 od predvidenega črpališča ČRP 4 po trasi rekonstruirane regionalne ceste R2–403/1076 Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik do predvidenega avtobusnega postajališča;
– vzporedno s kanalom MK 1 se zgradi novi meteorni kanal PK 3 za odvajanje meteornih voda z območja Trnja in Binklja dimenzije od 400 do 600 mm.
Poleg naštetih kanalov se zgradi še več sekundarnih kanalov in 4 črpališča za prečrpavanje odplak na tistih delih tras, na katerih niso možni gravitacijski odtoki. Do črpališč se izvede električne priključke iz obstoječega elektroenergetskega omrežja.
(4) Plinovodno omrežje
Na območju Stare Loke in Binklja se dogradi distribucijsko plinovodno omrežje, na območju Virloga, Trnja in Veštra pa se zgradi novo distribucijsko plinovodno omrežje.
Distribucijsko plinovodno omrežje se dopolni na celotnem območju obdelave kjer še ni izvedeno. Novo distribucijsko plinovodno omrežje bo 100 mbar, dimenzije ø 110 in ø 160 mm.
Zemeljski plin se bo uporabljal za kuho, pripravo tople sanitarne vode in tehnologijo.
(5) Javna razsvetljava in elektro priključki do načrtovanih črpališč
Javna razsvetljava je že izvedena na večjem delu obravnavanega območja. Potrebne so le delne dopolnitve v Virlogu in Stari Loki.
Predvidena črpališča bodo napajana iz obstoječe lokalne NN mreže. Od priklopnih točk se položi zemeljske kable do priključno-merilnih omar (PMO), ki bodo del skupnih omar v katerih bodo še razdelilne omare posameznih črpališč (RČRP).

(1) Znotraj območja OPPN se vsa prizadeta zemljišča po končani gradnji vzpostavi v prvotno ali boljše stanje oziroma se na njih izvede nove ureditve v skladu z zahtevami OPPN. S tem OPPN se ohranja obstoječa namenska raba ob upoštevanju pogojev omejene rabe v koridorju načrtovane komunalne in energetske infrastrukture.
(2) V kolikor bo zaradi gradnje komunalne infrastrukture potrebna odstranitev posameznih dreves in ostale vegetacije je, če je to izvedljivo, potrebna nadomestitev.

V območju OPPN so po izgradnji predvidene komunalne infrastrukture dovoljene ureditve in gradnje objektov, ki jih je možno graditi skladno z merili in pogoji prostorskega akta, ki velja za del območja, preko katerega poteka predvidena komunalna infrastruktura. V ureditvenem območju so dopustne rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture ter postavitev montažnih ograj in urbane opreme. Pri tem je potrebno upoštevati pas z omejitvijo širine 1 m od osi predvidenega vodovodnega, plinovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave in 1,5 m od predvidenega kanalizacijskega omrežja na vsako stan. V tem pasu naj se ne postavlja ograj ali opor, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m. Posegi ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja predvidene komunalne infrastrukture. Zaradi varstva vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja ter omrežja javne razsvetljave pred poškodbami je treba pri izvajanju kakršnihkoli naknadnih posegov v koridorju upoštevati višinski potek predvidenih komunalnih vodov. Za vse posege znotraj koridorja je treba pridobiti soglasje lastnika oziroma upravljavca vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja ter javne razsvetljave.

Gradnja načrtovanega komunalnega in energetskega omrežja poteka preko ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2–403/1076 Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+ 660 m (Uradni list RS, št. 50/05).
Gradnja načrtovanega komunalnega in energetskega omrežja je po določilih navedenega izvedbenega prostorskega akta v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2 – 403/1076 Češnjica – Škofja Loka, na pododseku Klančar – Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+ 660 m, dovoljena. Na mestih, kjer predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje poteka po območju veljavnega prostorskega akta, je trasa prilagojena načrtovanim ureditvam izvedbenega prostorskega akta.

(1) Za potrebe gradnje in obratovanja predvidene komunalne infrastrukture ni treba izvesti novih prometnih povezav.
(2) Začasne dostopne poti do gradbišč morajo biti locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Kolikor je potrebno med gradnjo izvesti zapore cest, je potrebno pridobiti posebno dovoljenje za zaporo ceste.
(4) V kolikor je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, jih je treba izvesti v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč.
(5) Zaradi gradnje načrtovane komunalne in energetske infrastrukture ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa, še posebej dela, ki se bo uporabljal za dovoz in reden promet (izven območja zapor). Po izvedenih gradbenih delih je treba cestne površine povrniti v stanje pred posegom in sicer tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča (posedanje vozišča), cestišče pa se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(6) Posegi morajo biti usklajeni tako gradbeno kot časovno.
(7) Ureditev komunalnih vodov v območju cestišča državne ceste in sanacijo posegov, vključno z ureditvijo voziščne konstrukcije, je treba obdelati v projektu PGD in PZI. Treba je izdelati elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije, ki bo podlaga za izdelavo projekta ureditve cestišča po izvedbi komunalnih vodov. Treba je izvesti preplastitev po celotni širini vozišča in upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste. Zaradi gradnje komunalne in energetske infrastrukture na sme biti ovirana bodoča rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje, ipd. Pred izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo posegov je treba pridobiti pogoje in soglasje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji.
(8) Na območju državnih cest, ki bodo rekonstruirane in jih tangirajo predvideni komunalni in energetski vodi, se mora izgradnja predvidene komunalne in energetske infrastrukture izvesti pred ali najkasneje ob rekonstrukciji državnih cest. Vsa prečkanja obstoječe državne ceste je treba izvesti s podvrtavanjem ali podbijanjem. V primeru, da podvrtavanje ali podbijanje cestnega telesa ni možno, mora investitor pridobiti ustrezno soglasje pooblaščenega in registriranega izvajalca del ter posege utemeljiti. V primeru izvedbe prečkanja ceste s prekopom pred rekonstrukcijo ceste je treba predvideti izvedbo prekopov in sanacijo posegov ob upoštevanju veljavnih predpisov in tehničnih specifikacij za javne ceste. Izdelati je treba elaborat sanacije prekopa.
(9) Na odsekih, kjer je bila državna cesta že rekonstruirana, prekopi niso dovoljeni. V primeru, da podbijanje oziroma podvrtavanje na državnih cestah ni izvedljivo, je treba predvideti ustrezne rešitve, jih utemeljiti in nanje obvezno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. Prečkanja oziroma poteki po občinskih cestah se lahko izvedejo s prekopi.
(10) Investitor si je pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pred pričetkom del v skladu z zakonom o javnih cestah (ZJC-UPB1. Uradni list RS, št. 33/06) dolžan pridobiti soglasje in dovoljenje k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del, pri izdelavi katere je treba upoštevati pogoje Direkcije RS za ceste.

(1) Načrtovano komunalno in energetsko omrežje prečka oziroma poteka v varovalnem pasu državne ceste R2–403/1076. Načrtovano komunalno in energetsko omrežje poteka tudi v varovalnih pasovih pomembnejših obstoječih lokalnih cest.
(2) Predvideno komunalno in energetsko omrežje tangira oziroma poteka v varovalnem pasu državne ceste R2–403/1076, kjer so načrtovane nove ureditve in kjer je bila rekonstrukcija že izvedena oziroma se le ta izvaja. Na teh odsekih morajo biti predvideni posegi usklajeni z obstoječo in bodočo ureditvijo državne ceste R2–403/1076.
Posegi morajo biti usklajeni z:
– Odlokom o lokacijskem načrtu za ureditev regionalne ceste R2–403/1076 Češnjica–Škofja Loka, na pododseku Klančar–Podlubnik, od km 12+430 m do km 14+660 m (Uradni list RS, št. 50/05);
– z že izvedeno rekonstrukcijo in predvideno rekonstrukcijo državne ceste in izdelano projektno dokumentacijo – projekt PGD in PZI rekonstrukcije regionalne ceste R2–403/1076 Klančar–Podlubnik (I., II. in III. faza), izdelal CE DESIGN d.o.o., št. roj. P-75/02, december 2002;
– projektom izvedenih del rekonstrukcije regionalne ceste R2–403/1076 Klančar–Podlubnik, pododsek od km 13+930 km do 14+480, št. proj. 3250/5, izdelal CPL Kranj, avgust 2007;
– idejnim projektom rekonstrukcije križišč »Poden« in »Petrol« na Kidričevi cesti v Škofji Loki«, št. proj. 1265, izdelal Projektivni biro Lunar, d.o.o., Kranj, september 2006 in Projekt PGD in PZI »Ureditev R2–403/1076 Češnjica–Škofja Loka od km 14+460 do km 15+450, št. proj. 9568, izdelovalec Projekt d.d., Nova Gorica;
– prostorskimi akti za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki, za katere je Direkcija RS za ceste izdala smernice za načrtovanje št. 37167-2191/2007-2, z dne 18. 9. 2007 (pripravljalec Občina Škofja Loka).
(3) Predvidene komunalne in energetske ureditve, ki so predmet tega OPPN, posegajo v 15 m varovalni pas državne ceste R1–403/1076 ob upoštevanju projekta PGD in PZI rekonstrukcije regionalne ceste R2-403/1076 Klančar–Podlubnik (I., II. in III. faza), izdelal CE DESIGN d.o.o., št. roj. P-75/02, december 2002. Poseg je predviden v naslednjih stacionažah:
– ob severni strani državne ceste, v oddaljenosti 6.8 m od severne bankine, se v km 12+760 zgradi črpališče 4 z električnim priključkom do obstoječe TP v km 12+750. Elektroenergetski priključek do TP poteka ob severni strani državne ceste v oddaljenosti 6.5 m od severne bankine;
– od km 12+760 do 13+008 poteka ob severni strani državne ceste gravitacijski kanal K 12 v oddaljenosti od 1,8 do 10,2 m od severne bankine;
– gravitacijski kanal K 12 prečka priključek na državno cesto v km 12+875;
– gravitacijski kanal K 12 prečka priključek na državno cesto v km 12+940;
– gravitacijski kanal K 12 prečka priključek na državno cesto v km 13+040;
– od km 12+768 do 13+400 poteka v severnem voznem pasu državne ceste tlačni kanal K13. Od km 13+400 do 13+425 poteka kanal K13 ob severni strani državne ceste v oddaljenosti 2 m od severne bankine. V km 13+425 se ob severni strani državne ceste priključi na obstoječi kanal, ki prečka državno cesto v km 13+427.
(4) Predvidene komunalne in energetske ureditve, ki so predmet tega OPPN, posegajo v 15 m varovalni pas že rekonstruirane državne ceste R1–403/1076 v naslednjih stacionažah:
– v km 13+905 se na obstoječi kanal mešanega sistema, ki poteka v severnem voznem pasu državneceste, izvede priključek za odvajanje odpadnih komunalnih vod;
– v km 13+910 se na obstoječo kanalizacijsko cev za odvod meteornih vod, ki prečka državno cesto, na severni in južni strani državne ceste, izven cestnega telesa, navezuje predvidena kanalizacija za odvod meteornih vod. Na severni strani državne ceste se izvede v oddaljenosti 6 m od vozišča, na južni strani 8 m od vozišča. Na južni strani bo meteorni kanal potekal vzporedno z državno cesto do km 13+933;
– v km 13+985 se na obstoječo kanalizacijsko cev za odvod meteornih vod, ki prečka državno cesto, na severni in južni strani državne ceste, izven cestnega telesa, navezuje predvidena kanalizacija za odvod meteornih vod;
– kanalizacija za odvod meteornih vod in sekundarni vodovod potekata ob severni strani državne ceste od km 13+985 do km 14+042 v oddaljenosti od 6 m do 17 m od roba vozišča;
– v km 13+992 trasa sekundarnega vodovoda in kanalizacije za odvod meteornih vod na severni strani državne ceste prečka priključek lokalne ceste na državno cesto;
– v km 13+997 se na obstoječi kanal mešanega sistema, ki poteka v severnem voznem pasu državneceste, izvede priključek sekundarnega kanala za odvajanje odpadnih komunalnih vod;
– v km 14+030 se na obstoječi kanal mešanega sistema, ki poteka v severnem voznem pasu državneceste, izvede priključek za odvajanje odpadnih komunalnih vod. Do severnega roba vozišča državne ceste se izvede tudi predviden distribucijski plinovod;
– v km 14+240 se v severni bankini državne ceste sekundarni vodovod in distribucijski plinovod navezuje na obstoječe omrežje;
– v km 14+280 se na južni strani državne ceste kanal MK 1 približa vozišču državne ceste na minimalno oddaljenost 12,0 m;
– v km 14+457 kanal MK 2 prečka državno cesto.
(5) Predvidene komunalne in energetske ureditve, ki so predmet tega OPPN, posegajo v 15 m varovalni pas državne ceste R1–403/1076 ob upoštevanju projekta PGD in PZI »Ureditev R2–403/1076 Češnjica–Škofja Loka od km 14+460 do km 15+450«, št. proj. 9568, izdelovalec Projekt d.d., Nova Gorica. Poseg je predviden v naslednjih stacionažah:
– na južni strani državne ceste poteka kanal MK 3 vzporedno z regionalno cesto od km 14+690 do km 14+770 na oddaljenosti minimalno 10,6 m od roba južne bankine;
– v km 14+770 prečka kanal MK 3 državno cesto.

(1) Zagotoviti je treba minimalne predpisane odmike predvidenih objektov in naprav od obstoječih komunalnih in energetskih vodov, pod pogoji njihovih upravljavcev.
(2) Na mestih križanj je treba upoštevati ustrezne tehnične pogoje in pogoje upravljavcev posameznih komunalnih in energetskih vodov in naprav. Pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidene komunalne infrastrukture s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve.
(3) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen obstoječ komunalni, energetski in telekomunikacijski vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca tangiranega voda.
(4) Pred gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno energetsko infrastrukturo na kraju samem.
(5) Za potrebe vzdrževanja vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja ter javne razsvetljave mora biti zagotovljen nemoten dostop.

(1) Predvidena komunalna infrastruktura prečka oziroma poteka v vplivnem območju naslednjih obstoječih komunalnih vodov:
Vodovod:
– na celotnem območju OPPN na več mestih prečka obstoječe sekundarno in primarno vodovodno omrežje;
Kanalizacijsko omrežje:
– Predvideno vodovodno, kanalizacijsko in plinovodno omrežje in javna razsvetljava tangirata obstoječe omrežje, ki se ohranja;
Plinovodno omrežje:
– v delu ureditvenega območja OPPN načrtovane ureditve tangirajo obstoječe plinovodno omrežje, ki se ohranja;
Elektroenergetski vodi:
– na več mestih prečka oziroma poteka v vplivnem območju 10 kV in 1 kV kablovodov;
Telekomunikacijski vodi:
– na več mestih prečka obstoječe telekomunikacijsko omrežje;
Javna razsvetljava:
– na več mestih prečka obstoječe omrežje javne razsvetljave.

Po potrebi se lahko ruši obstoječe vodovodno omrežje, ki se ga ustrezno nadomesti. Med gradnjo se za ustrezno in nemoteno oskrbo s pitno in požarno vodo na mestih, kjer se začasno odstrani vodovod, izvede ustrezne provizorije. Kjer bo potrebno, se zaradi gradnje načrtovane komunalne infrastrukture začasno odstrani ograje, ki jih je treba po končani gradnji postaviti v prvotno stanje. Drugo rušenje obstoječih objektov in naprav ni predvideno.

(1) Vsa morebitno odstranjena drevesa in ostalo vegetacijo na trasi predvidnega vodovodnega, kanalizacijskega in plinovodnega omrežja je potrebno nadomestiti.
(2) Pri vseh izkopih za vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno omrežje ter omrežje javne razsvetljave v bližini dreves je treba uporabiti tehnologijo, ki bo zagotavljala izkop v minimalnem gabaritu (razpiranje gradbene jame, zagatne stene).

Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom naj bo delovni pas čim ožji. V času gradnje na območju delovnega pasu ni možno izvajati kmetijske dejavnosti.
(2) Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.
(3) Nad vodovodom in kanalom je določen pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 1 m od osi vodovoda, plinovoda in omrežja javne razsvetljave in 1,5 m od osi kanala na vsako stran. V tem pasu naj se ne sadi rastlin s koreninami globljimi več kot 0,5 m, obdeluje zemljišča globlje kot 0,5 m in naj se ne postavlja ograj ali opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu.
(4) Pri izkopu na kmetijskih zemljiščih ne sme priti do mešanja živih zgornjih plasti tal in mrtvih tal. Pri izvajanju izkopov je treba skrbno ločevati živo zemljo od mrtvih globljih plasti. Pri prekrivanju cevi naj se zemljino vrača v ustreznem vrstnem redu nazaj. Žive zemlje se ne sme premikati daleč stran od mesta izkopa. Po končani gradnji je treba začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.
(5) Dela naj se časovno izvajajo tako, da bo čim manj prizadeta kmetijska proizvodnja.

(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Pri vnosu snovi v tla je potrebno upoštevati mejne vrednosti emisije snovi in toplote oziroma z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bo prišlo do čezmerne obremenitve tal.
(3) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna transportna vozila in gradbeni stroji. Vzdrževanje teh strojev na območju posega se lahko izvaja le na utrjenih površinah, ki morajo imeti urejeno zbiranje padavinskih odpadnih vod in drugih tekočin, v kolikor pride do njihovega izlitja.
(4) Odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz premičnih (začasnih) naprav in objektov v tla ni dovoljeno. Komunalne in padavinske vode je potrebno očistiti tako, da stopnja onesnaženosti ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(5) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči odtekanje vod na kmetijsko obdelovalne površine.
(6) Na gradbišču morajo biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin in drugih materialov. Pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče je potrebno onesnaženi material preiskati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08).
(7) Prst se odstrani in deponira na robu izkopa ter se uporabi za sanacijo razgaljenih površin. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvede tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice.

(1) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki naj bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(2) Zaradi gradnje načrtovane komunalno energetske infrastrukture ali drugih posegov znotraj ureditvenega območja se kakovost voda in vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati.
(3) Za varovanje površinske vode in podtalnice je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– v največji meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast,
– prečkanje s strugo vodotokov mora biti izvedeno ustrezno,
– med gradnjo ne sme biti oviran pretok visokih vod,
– načrtovana ureditev ne sme poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe,
– v času gradbenih del je ob in v vodotokih potrebno zagotoviti, da v vodotokih ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti,
– med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine,
– pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtok visokih voda ali hudournikov,
– v času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi,
– dela naj se na vodotokih, kjer v sušnih obdobjih ni veliko vode, po možnosti izvajajo v sušnem obdobju, tako da se lahko izvaja klasični izkop brez horizontalnega podvrtavanja pod potokom,
– po končani gradnji je treba struge in brežine vodotokov vzpostaviti v prvotno stanje.
(4) Ker je predvideno odvajanje in razbremenjevanje v vodotok Starološki (Prifarski) potok, je treba izdelati presojo obremenitve recipienta z vplivom na kakovostne in visokovodne razmere dolvodno od iztoka. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in obstoječe poplavne razmere.

V času gradnje se zagotovi varstvo zraka z:
– vlaženjem sipkih materialov in nezaščitenih površin;
– preprečevanjem raznosa materialov z gradbišča;
– čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišč na javne prometne površine;
– prekrivanjem sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah;
– sprotnim rekultiviranjem zaključenih območij.

(1) V času gradnje in v času obratovanja je treba z odpadki ravnati skladno z določbami Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08), ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Neuporabne preostanke gradbenih odpadkov in gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov je treba odlagati na odlagališčih, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.
(3) Oddane odpadke je treba spremljati preko evidenčnih listov in voditi predpisane evidence.
(4) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala na obvodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazite ali erodiranja, ni dovoljeno.
(5) Eventualne nevarne odpadke je treba skladiščiti v zaprti posodi in jih redno predajati pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov, skladno s predpisi o ravnanju z nevarnimi odpadki.

(1) Območje OPPN glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na namensko rabo leži v II., III. in IV. območju varstva pred hrupom.
(2) Dovoljena mejna raven hrupa v II. območju varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v III. območju varstva pred hrupom je 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči. Dovoljena mejna raven hrupa v IV. območju varstva pred hrupom je 75 dBA podnevi in 65 dBA ponoči.
(3) V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:
– uporabljena gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna in izdelana v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev z upoštevanjem Pravilnika o hrupu strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– vsa hrupna dela se, glede na dovoljene ravni hrupa, izvajajo samo v času od ponedeljka do sobote med 7. in 19. uro. Izvajanje teh del je prepovedano, če je dela prost dan;
– med gradbenimi deli je potrebno izvajati kontrolne meritve hrupa;
– na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim objektom, se čas obratovanja hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero, po potrebi pa se hrup lahko omeji tudi s premičnimi protihrupnimi ograjami.

(1) Predvidena gradnja komunalne in energetske infrastrukture se nahaja v območjih registrirane dediščine Trnje pri Škofji Loki–Antično najdišče Puštal (EŠD 9350) in Binkelj–Antični vodovod (EŠD 12112), ki sta varovani z varstvenim režimom za arheološko dediščino. Načrtovana gradnja posega tudi na območje naselbinske dediščine Stara Loka–Vaško jedro (EŠD 18165).
(2) Z gradnjo prizadeta zemljišča morajo biti predhodno arheološko raziskana. Najprej je treba opraviti arheološki površinski in podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami in vrednotenjem arheološkega potenciala najdišč. Na podlagi rezultatov terenskih pregledov bodo natančneje določeni ukrepi varstva in morebitne posebne tehnične rešitve.
(3) V primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo odkritih arheoloških ostalin na mestu odkritja (in situ).
(4) Arheološke raziskave lahko izvaja strokovna javna služba ali pa oseba, ki je strokovno usposobljena za izvajanje arheoloških raziskav, ob strokovnem nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na območjih registriranih arheoloških najdišč so kakršna koli dela na teh zemljiščih dovoljena šele po zaključenih vseh predhodnih arheoloških raziskavah, ki obsegajo tako vrednotenje arheološkega potenciala kot natančnejšo določitev ukrepov varstva (varovanje »in situ«, izvedbo zaščitnih izkopavanj – nadzorovana odstranitev dediščine oziroma arheološka izkopavanja s poizkopavalno obdelavo najdišča), v fazi pridobivanja soglasij na PGD.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za plinovodne priključke do objektov bo mesta priključkov na varovanih enotah stavbne dediščine določila strokovna služba skupaj s projektantom. To velja za enote:
– Trnje pri Škofji Loki – Hiša Trnje 8 (EŠD 14584),
– Virlog – Hiša Virlog 8 (EŠD 14589),
– Stara Loka – Domačija Stara Loka 150 (EŠD 14565),
– Stara Loka – Hiša Stara Loka 25 (EŠD 14570),
– Stara Loka – Hiša Stara Loka 20 (EŠD 14569).
(7) Potek vodov je predviden v cestnem telesu, zato je pričakovati, da gradnja ne bo imela negativnega vpliva na varovane lastnosti naselbinske dediščine Stara Loka – Vaško jedro (EŠD 18165). Kolikor bosta predvidena plinska priključka in plinski omari na enotah stavbne dediščine, bo njuno mesto strokovna služba določila skupaj s projektantom.

(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe OPPN ne sme poslabšati. Upoštevana morajo biti požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi.
(2) Pri gradnji in vzdrževanju vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.

Etapnost gradnje predvidenega vodovodnega, kanalizacijskega, plinovodnega omrežja in omrežja javne razsvetljave z vsemi spremljajočimi posegi, se lahko izvede v več gradbenih fazah, pri čemer morajo biti posamezne faze smiselno zaključene.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter (v nadaljevanju program opremljanja), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, z datumom maj 2008, številka projekta 6073-9 in je priloga temu OPPN.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– obračunsko območje investicije zajema dele naselij Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter, grafični izris je na vpogled v programu opremljanja;
– skupni stroški investicije v gradnjo komunalne opreme so:

+-------------------------------------------+------------------+
|             Komunalna oprema              |  Skupni stroški  |
|                                           |investicije (EUR) |
+-------------------------------------------+------------------+
|JAVNA RAZSVETLJAVA                         |         55.308,17|
+-------------------------------------------+------------------+
|VODOVODNO OMREŽJE – sekundarno             |        748.880,96|
+-------------------------------------------+------------------+
|VODOVODNO OMREŽJE – primarno               |        817.926,73|
+-------------------------------------------+------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – odpadne komunalne |        909.282,93|
|in mešan sistem, sekundar                  |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – odpadne komunalne |        709.264,91|
|in mešan sistem, primar                    |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – padavinske        |        381.781,14|
|odpadne vode, sekundar                     |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – padavinske        |        472.440,74|
|odpadne vode, primar                       |                  |
+-------------------------------------------+------------------+
|PLINOVODNO OMREŽJE                         |        748.310,71|
+-------------------------------------------+------------------+
|Skupaj                                     |      4.843.196,28|
+-------------------------------------------+------------------+

– posodobitev in dograditev primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja, izgradnja primarnega kanalizacijskega sistema, izgradnja meteorne kanalizacije in dograditev omrežja javne razsvetljave se v celoti financira iz drugih virov financiranja. Iz drugih virov financiranja se financira tudi obnove obstoječega kanalizacijskega omrežja. Višina drugih virov financiranja je odvisna tudi od pridobljenih sredstev EU. V kolikor se bodo drugi viri financiranja ali skupni stroški investicije določeni na podlagi projektne dokumentacije, za več kot 10% razlikovali od določenih v programu opremljanja, se izdela novelacijo programa opremljanja.
– obračunski stroški investicije so:

+------------------------------------------+-------------------+
|             Komunalna oprema             |Obračunski stroški |
|                                          | investicije (EUR) |
+------------------------------------------+-------------------+
|JAVNA RAZSVETLJAVA                        |               0,00|
+------------------------------------------+-------------------+
|VODOVODNO OMREŽJE – sekundarno            |               0,00|
+------------------------------------------+-------------------+
|VODOVODNO OMREŽJE – primarno              |               0,00|
+------------------------------------------+-------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – odpadne          |         770.159,36|
|komunalne in mešan sistem, sekundar       |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – odpadne          |               0,00|
|komunalne in mešan sistem, primar         |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – padavinske       |               0,00|
|odpadne vode, sekundar                    |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|KANALIZACIJSKO OMREŽJE – padavinske       |               0,00|
|odpadne vode, primar                      |                   |
+------------------------------------------+-------------------+
|PLINOVODNO OMREŽJE                        |         748.310,71|
+------------------------------------------+-------------------+
|Skupaj                                    |       1.518.470,06|
+------------------------------------------+-------------------+

– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele (Dpi) in merilom neto tlorisne površine (Dti) je 0,5 : 0,5, faktor dejavnosti je 1, olajšav za zavezance ni.
(3) Izračun komunalnega prispevka:
– posameznim objektom v obračunskem območju se komunalni prispevek odmeri na podlagi podatka o površini gradbene parcele (Aparcela) in podatka o neto tlorisni površini objekta (Atlorisna):
– komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KPi = (Aparcela * Cpi * Dpi) + (Kdejavnost * Atlorisna * Cti * Dti).
– strošek opremljanja na enoto gradbene parcele (Cpi) in na enoto neto tlorisne površine (Cti):

+-------------------------------+--------------+---------------+
|        Komunalna oprema       |  Cpi(EUR/m2) |  Cti(EUR/m2)  |
+-------------------------------+--------------+---------------+
|Kanalizacijsko omrežje         |          3,68|          10,90|
+-------------------------------+--------------+---------------+
|Plinovodno omrežje             |          3,37|           9,72|
+-------------------------------+--------------+---------------+
|Skupaj                         |          7,05|          20,62|
+-------------------------------+--------------+---------------+

– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo se določijo na podlagi Odloka o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Škofja Loka (Uradni list RS, št. 34/08). Način določitve je v programu opremljanja.
– vsi stroški so v EUR (brez DDV) na dan uveljavitve programa opremljanja in se letno valorizirajo skladno z rastjo indeksa rasti cen za nizke gradnje. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja po tem odloku.

(1) Pred začetkom gradnje je treba, skupaj z upravljavci, evidentirati stanje obstoječe infrastrukture in zaščititi vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave.
(2) Gradbišče mora biti zavarovano tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov.
(4) V času gradnje in v času obratovanja je treba krajane tekoče obveščati o delih in posledicah v zvezi z gradnjo vodovodnega, kanalizacijskega, plinovodnega omrežja in javne razsvetljave.
(5) V času gradnje in v času obratovanja je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe tako, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi.
(6) V času gradnje in v času obratovanja je v primeru nezgode, treba zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih delavcev.
(7) Po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino je treba sanirati v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom.
(8) Morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati.
(9) Morebitne stroške prestavitev in poškodb glede na stanje, situacijo in globino vodov nosi investitor izvedbe OPPN.
(10) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavi v prvotno stanje. Investitor je dolžan omogočiti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po njej.

(1) Vse dimenzije in ureditve, navedene v tem OPPN, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(4) Za dopustno odstopanje po tem OPPN se lahko šteje tudi druga križanja komunalnih vodov, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanj komunalnih vodov mora investitor voda pridobiti soglasje upravljavca.

Po izvedbi s tem OPPN načrtovanih ureditev so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji tega odloka in pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kanalizacijske infrastrukture.

OPPN je na vpogled na Občini Škofja Loka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.