Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04 in 36/07) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 18. seji dne 5. 3. 2009 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o zazidalnem načrtu S 3/a Kojina, ki obsega: Odlok o zazidalnem načrtu S 3/a Kojina (Uradni list RS, št. 124/04) in Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta S 3/a Kojina (Uradni list RS, št. 124/08)

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986–2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96, 5/98, 6/98, 7/99, 3/00 in Uradni list RS, št. 75/04) sprejme zazidalni načrt »S 3/a Kojina«. Zazidalni načrt je izdelal Acer, Novo mesto d.o.o. pod št. OLN-01/2003. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge. Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal Acer, Novo mesto d.o.o. pod št. OPPN-L1/2007.

Zazidalni načrt S 3/a Kojina se pripravlja za območje med lokalno cesto Stična–Vir pri Stični na vzhodu, obstoječima cestama na jugu ter severu in gozdno cesto na zahodu. Območje leži južno od Stične. Na območju so nepozidane gozdne in travniške površine.
Območje zazidalnega načrta obsega 3,10 ha. Meja območja zazidalnega načrta poteka na severu po asfaltirani cesti, na vzhodu po lokalni cesti Stična–Vir pri Stični, na jugu po južnem robu parcel, ki se navezujejo na načrtovano osrednjo cesto in na zahodu po gozdni makadamski cesti.
V območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 1586 (krajevna pot na severu), 720/1, 1583/1 (lokalna cesta), 715/4, 715/10, 715/11, 715/13, 715/20, 715/21, 715/22, 715/23, 715/24, 715/25, 715/27, 715/28, 715/29, 715/30, 715/31, 715/32, 715/33, 715/34, 715/35, 715/36, 718, 719/3, 719/5, 719/8, 720/1, 720/15, 720/16, 720/17, 720/18, 720/19, 720/20, 720/21, 720/22, 720/23, 720/24, 720/25, 720/26, 720/27, 720/28, 720/29, 720/30, 720/31, 720/32, 720/33, 720/34, 720/35, 720/36, 720/37, 720/38, 720/39, 720/40, 720/43, 720/44, 720/45, vse k.o. Stična.

Območje urejanja se namenja pretežno stanovanjem, deloma pa tudi mirnim poslovnim in storitvenim dejavnostim.
V območju se dovolijo mirne poslovne dejavnosti, ki ne presegajo ravni hrupa, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08 in za katere zadostujejo 2 do največ 4 parkirna mesta, razen objekta št. 21, kjer se dovoli do največ 7 parkirnih mest. Mirne poslovne dejavnosti se smejo presegati 25% bruto površine objekta (vseh etaž), razen v območju 4, kjer ne smejo presegati 40% bruto površine objekta (vseh etaž).
Skladno s klasifikacijo iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) in skladno z omejitvami iz prvega odstavka tega člena so dovoljene naslednje dejavnosti: (J) informacijske in komunikacijske, (K) finančne in zavarovalniške, (L) poslovanje z nepremičninami, (M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti in (N) druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
Predlagane so naslednje ureditve: ureditev sklopa stanovanjskih objektov v osrednjem in južnem delu območja, ureditev sklopa stanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih objektov na severu območja in ureditev nepozidanih gozdnih in travniških površin.
Hkrati so določene pripadajoče ureditve infrastrukturnih vodov in naprav, ureditev nove notranje ceste.

Na območju ZN se dovolijo naslednje gradnje:
– gradnja novih manj zahtevnih objektov in enostavnih objektov (v povezavi z 12. členom tega odloka),
– dela v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči,
– dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje stavb,
– gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– gradnja in postavitev pomožnih objektov, kot so ograje, pomožni infrastrukturni objekti, postavitev začasnih objektov za lastne potrebe, postavitev urbane opreme.

Zasnova urbanističnega urejanja
S predlaganimi posegi se zagotovi urejena nova pretežno stanovanjska soseska med obstoječo suburbano strukturo na vzhodu in severu ter gozdnimi površinami na jugu in zahodu. Znotraj območja zazidalnega načrta se ohranijo odprte nepozidane površine – v območju dveh gozdičev (ob lokalni cesti in na severu). Zelen predah med pozidavo se nameni druženju in rekreaciji prebivalcev ter igri otrok ipd. Označi se arheološko najdišče.
Preostali prostor se pozida racionalno in razmeroma strnjeno. V južnem delu območja je načrtovana gradnja individualnih stanovanjskih objektov, v severnem (z neposredno dostopnostjo z lokalne ceste) pa poslovno-stanovanjskih ali stanovanjskih objektov. Nova pozidava se v čim večji meri navezuje na obstoječe omrežje cest in poti, na novo se uredi notranja cesta, ki v polkrožni obliki spremlja potek ohranjenih gozdnih gričev. Nanjo se navezuje zazidalna shema pravilnih oblik, ki omogoča racionalno prostorsko izrabo. Pravilna polkrožna oblika ceste se odraža tudi na enostavni parcelacijski shemi s podobno velikimi gradbenimi parcelami.
Koncept zagotavlja ureditev različnega števila parkirišč v obcestnem pasu parcel, kar omogoča tudi umestitev mirnih poslovnih dejavnosti v objekte.

Sklop 1: stanovanjski objekti v osrednjem in južnem delu območja ZN
Sklop stanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih objektov v osrednjem in južnem delu območja ZN se zasnuje kot polkrožna pozidava, ki »objema« gozdnat grič na severu (gozd posebnega pomena, ki se ohranja) in hkrati izrablja blag padec terena proti jugu ter ugodno južno in jugozahodno orientacijo. Ohrani se tudi območje varovanja arheološkega spomenika – gozdnat grič ob lokalni cesti.
Nova polkrožna notranja cesta se odcepi z lokalne ceste na vzhodu ter poteka približno vzporedno z obstoječo južno obodno cesto, s čimer se območje deli na razmeroma pravilne parcele. Sklop sestavljajo poenoteno zasnovane gradbene parcele stanovanjskih hiš, ki se nizajo pravokotno na krožno cesto. V obcestnem delu se uredi enostranski pločnik po severni strani cestišča. Dovozi se uredijo s te ceste, parkiranje pa v okviru posameznih parcel. Na obcestni strani se uredijo dostopi, garaže z nadstrešnicami in vhodni deli objektov. V zadnjem delu parcel ostaja prostor za ureditev vrtov. Garaže z nadstrešnico se praviloma locirajo na severni oziroma severovzhodni strani parcel, dobro osončene južne in jugozahodne lokacije pa se namenijo vrtovom.
Preoblikovanja terena se izvedejo z ustrezno postavitvijo objektov v teren glede na notranjo cesto, prilagoditve terena se izvedejo s čim manjšimi nasutji in vkopi.

Sklop 2: Stanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski objekti na severu območja ZN
Sklop treh stanovanjskih oziroma poslovno-stanovanjskih parcel se uredi ob lokalni cesti na severovzhodu, še dve stanovanjski enoti pa na severni strani ob obstoječi stanovanjski hiši. Objekti vzdolž lokalne ceste se z dostopi vežejo neposredno nanjo, pri tem je treba urediti preoblikovanje terena (zasutje) v pasu ob lokalni cesti.
Zagotovi se obcestna linija objektov, z gradbeno linijo vzdolž ceste. Sklop treh objektov tvori samostojen niz, ki je odgovor na pozidavo preko ceste. V tem delu je zagotovitev javne dejavnosti (npr. trgovina osnovne oskrbe) najbolj smiselna. Najbolj severni objekt se z dovozom navezuje na obstoječo cesto, ki poteka po severnem robu območja.
Na južnem delu tega sklopa pozidave je, zaradi zagotovitve čimbolj racionalne izrabe prostora za pozidavo, predviden manjši poseg v gozdič ob cesti, tu se oblikuje nov gozdni rob.

Oblikovanje objektov
Tip pozidave naj se poenoti na poenoteno oblikovane objekte z dvokapnimi strehami naklona (od 30 do 35 stopinj). Garaže in nadstrešnice pa morajo imeti ravne oziroma enokapne strehe nizkega naklona. Objekti naj bodo načeloma pravokotni.
Fasade naj bodo oblikovane sodobno, z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov okenskih in vratnih odprtin ter ostalih elementov fasade in usklajeno po celotnem kompleksu. Predlaga se poenotena uporaba materialov na fasadah, dovolijo se fasade v barvni lestvici svetlih toplih tonov.

Tabela 1:

Tabela 2:

Utrjene površine:
Območje se z dostopi navezuje na obstoječe ceste, ki ga obkrožajo. Za dostope do novih objektov se zagotovi nova notranja cesta, ki polkrožno spremlja oba gozdna griča na severu. Utrjene odprte površine se urejajo delno kot javne površine (ceste, hodniki za pešce) in delno kot zasebni prostori (parkirišča pri objektih).
Pločniki se zagotovijo ob novi notranji cesti. V celotnem območju ZN se dovolijo le nizke hitrosti, zato se kolesarski promet odvija po robu voznih površin. Ceste, parkirišča in druge manipulativne površine se asfaltirajo, peš površine (pločniki) se tlakujejo ali asfaltirajo, peš in dovozna pot se uredi v makadamu.

Zelene površine:
Skladno s smernicami Zavoda za gozdove Slovenije, OE Ljubljana in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana se oba gozdiča v osrednjem oziroma vzhodnem delu območja v večji meri ohranjata nepozidana.
Gozdič ob lokalni cesti (območje arheološkega spomenika – gomila) se vključi v ZN kot parkovna ureditev, delno se ga zmanjša na severu, kjer se oblikuje nov gozdni rob. V njem se uredi prezentacija arheološkega spomenika (tabla). Na območju se dovolijo arheološke raziskave in tradicionalna raba brez posegov v zemeljske plasti, skladno s pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana.
Gozd na temenu večjega griča se ohrani kot gozd posebnega pomena – s poudarjeno klimatsko, rekreacijsko, higiensko-zdravstveno in estetsko funkcijo. Zato se predvidi zadosten odmik objektov od roba strnjenega gozda. Posamezna zasaditev se izkrči, poseg v rob gozda (odstranitev grmičevja) je treba sanirati in gozdni rob na novo oblikovati – zasaditi z avtohtonimi grmovnicami. Načeloma se območje strnjenega odraslega gozda ohranja, grmovje oziroma območje v zaraščanju pa se lahko odstrani.
Z zasaditvami drevja se poudari polkrožnost pozidave na južnem delu območja, v obcestnem pasu se zasadi po eno ali dve drevoredni drevesi enakomerno – na vsaki parceli. Zasadijo naj se listavci (beli gaber, drevoredno vzgojene sadike).
Preostale travnate, delno pa tudi gozdne površine nudijo možnost za igro in rekreacijo v naravi. Ta prostor se lahko uredi kot ambient za druženje stanovalcev za otroke in za odrasle.

Drobna urbana oprema:
Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja.
Skladno s koncipiranjem poenoteno oblikovane soseske naj bo prilagojeno oblikovana tudi urbana oprema območja. Treba je zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, beton) in barvah (temno sive barve). Ograje se izvedejo v leseni, kovinski ali kombinirani izvedbi in se oblikovno poenotijo.
Pogoji za druge objekte in ureditve:
V okviru gradbenih parcel objektov se dovoli izgradnja kapnic za zbiranje deževnice s streh in kompostiranje odpadkov ter postavitev začasnih objektov za potrebe izgradnje objektov.
Oporni zidovi so dovoljeni izjemoma (v primeru zahtevnih prilagoditev terena in če drugačne rešitve brežin ne bi bile funkcionalne z vidika porabe prostora ali kakovosti prostorskih ureditev) in ne smejo presegati 1,20 m v višino. Uredijo se v betonu, vidni del opornih zidov pa je treba zasaditi s prevešavimi grmovnicami.

Cestno omrežje in parkirišča:
Nova cestna mreža upošteva obstoječe prometnice smeri in priključke in se navezuje na obstoječe ceste in na predvideno rekonstrukcijo lokalne ceste Stična–Vir pri Stični–Griže tako, da je upoštevan situativni in vertikalni potek trase. V okviru tega zazidalnega načrta je predlagana ureditev pločnika širine 1,55 m na zahodni strani lokalne ceste.
Notranja cesta se odcepi z obstoječe lokalne ceste in se nato naveže na severozahodnem delu območja ZN preko obstoječe poti na obstoječo krajevno cesto, ki poteka po severnem robu območja. Ta cesta izoblikuje notranjo zanko, opremljeno z enostranskim pločnikom – po severni strani ceste. Na to cesto se navežejo dovozi do posameznih objektov. Cesta se izvede v asfaltu in se niveletno prilagaja zahtevam predvidene pozidave in niveleti lokalne ceste (upoštevan je idejni projekt). Na zahodni strani se cesta izteče na obstoječo gozdno pot, ki se prilagodi, razširi in asfaltira.
Normalni profil ceste znaša:

– vozna pasova        2 x 2.50 = 5.00 m
– enostranski pločnik 1 x 1.55 = 1.55 m
– bankina             1 x 0.50 = 0,50 m (na strani pločnika)
– bankina             1 x 1.00 = 1.00 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                8.05 m

Parkirišča:
Parkirišča se izvedejo v okviru parcel, v območju uvozov na posamezne parcele. Vsa parkirišča se uredijo v območju parcel, ki mejijo na javne površine (ceste). Več parkirišč je treba predvideti pri objektih s poudarjeno javno dejavnostjo.

Vodovod:
Obravnavano območje se s pitno vodo oskrbi iz vodovodnega sistema Stična. Napajalni cevovodi oklepajo območje na vzhodni strani – ob regionalni cesti poteka ob zahodnem robu PE cev preseka 100 mm, ob severni strani pa potekata tranzitni cevovod NL izvedbe preseka 250 mm in oskrbovalni vod PE izvedbe preseka 100 mm.
Tlak v cevovodu znaša 4 bare, prostornina vodohranov ustreza gašenju požara za čas dveh ur po 10 l/s. Predvidena je postavitev nadzemnih hidrantov na 80 m pokritega radija z ustreznimi zasuni. lz PE cevovodov, ki so oskrbovalni, se izvedejo odcepi za posamezne ulične nize – ob notranji cesti. Cevovodi so predvideni v obcestnih koridorjih na javnih površinah. Pri tem so upoštevana določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo. Hišni vodovodni priključki z zunanjimi vodomernimi jaški so locirani izven cest (območja javne površine) in sicer na robu parcel predvidenih objektov.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva naslednje pravilnike in odloke oziroma njihove novelacije in dopolnitve:
– Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 29/91),
– Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97),
– Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97),
– Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).

Kanalizacija:
Obravnavano območje nima urejenega javnega sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. Izgradnja objektov in ureditev se izvaja po zaključenih območjih objektov, vzporedno z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture za posamezno območje, skladno z 10. členom tega odloka. Komunalna odpadna voda se iz jugovzhodnega območja spelje na predvideno javno kanalizacijo Vir, ki se odvede do kanalizacije Studenec, po vzhodni in v nadaljevanju po južni strani območja, medtem ko se severni del območja odvede proti sistemu Stična oziroma šolskemu centru. Do izgradnje potrebnega kanalizacijskega omrežja na katerega se priključijo kanalizacijski odseki znotraj obravnavanega območja, se kot začasni objekti za dispozicijo sanitarnih odpadnih vod lahko uporabljajo nepretočne greznice (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, Uradni list RS, št. 98/07, Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07).
Objekti, ki bodo imeli komunalno odpadno vodo speljano v nepretočno greznico, se morajo po izgradnji javne kanalizacije, in sicer v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kanalizacijo, nanjo obvezno priključiti. Za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se lahko predvidi tudi mala komunalna čistilna naprava. V primeru odvajanja komunalne odpadne vode v malo čistilno napravo priključitev objekta na predvideno kanalizacijsko omrežje po izgradnji le tega ni obvezno.
Severozahodni del predvidene pozidave se priključuje na predvideni mešani sistem kanalizacije, ki poteka proti šolskemu centru, južni in vzhodni del predvidene pozidave pa se priključuje na predvideni ločeni sistem kanalizacije Vir. Pri načrtovanju so upoštevane naslednje jakosti v odvisnosti od pogostosti in trajanjem: enkrat v dveh letih za 15-minutno trajanje – 200 l/s/ha.
Priključitev na priključno kanalizacijsko cev se izvede v revizijskem jašku preseka 80 cm z vtokom na zgornjo polovico mulde. V primeru, če je premostitvena višina med dovodno cevjo in vtokom, večja od 50 cm, je potrebno izvesti vpadno koleno s suhim izpustom v revzijski jašek. Priključna cev mora biti izvedena v takšnem padcu v smeri proti priključni cevi, da hitrost vode ne prekorači 3 m/s oziroma 0,4 m/s pri sušnem odtoku.
Priključna kanalizacijska cev se izvede v PE izvedbi, togostnega razreda najmanj SN 8.
Najmanjši presek kanalizacijskega priključka znaša 200 mm. Največje polnitve cevi znašajo pri kanalu za odpadno sanitarno vodo 50%, pri kanalu za meteorno vodo in pri mešanem kanalu pa 70%.
Zunanja ureditev vsake posamezne parcele mora biti izvedena tako, da se prepreči odtekanje meteorne vode na sosednja zemljišča.

Elektro energetsko omrežje:
Ob lokalni cesti št. 138 110 Stična–Vir pri Stični–Griže od transformatorske postaje Stična-naselje, na desni strani ceste proti Viru, poteka obstoječi nizkonapetostni kablovod E-XAY2Y-j 4x70 mm2, kot priključek za dve že zgrajeni stanovanjski hiši v ZN Kojina. Preko območja ZN KOJINA poteka tudi obstoječi 20 kV daljnovod.
Zaradi predvidenih objektov in ureditev v območju ZN se obstoječi 20 kV daljnovod od TP do obstoječega droga daljnovoda, ki se nahaja tik ob območju ZN na severozahodni strani ZN, pokablira v novozgrajeno štiricevno kabelsko kanalizacijo v dolžini ca. 200 do TP Stična naselje.
Pri načrtovanju elektro omrežja za potrebe predvidenih prostorskih ureditev je upoštevana nova cestno-prometna ureditev. Obravnavano območje se bo napajalo z elektroenergijo iz obstoječe TP Stična naselje, in sicer z novo predvidenim kablom, položenim v štiri (dvo)cevno kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v predvidenem pločniku ob zahodni strani lokalne ceste in po pločniku interne ulice. Za napajanje predvidenih objektov se v pločnikih ob notranji cesti predvidi kabel položen v dvocevno kabelsko kanalizacijo.
Vsi kabli NN razvoda se po trasah pod zelenicami in pod utrjenimi površinami polagajo v kabelsko kanalizacijo. Kabelska kanalizacija se izdela iz nx PVC Ø 160 cevi (dvo-, štiricevna).
Zaščita kabla: Ob energetskem kablu se položi ozemljilo iz jeklenega in pocinkanega valjanca FeZn 25x4 mm 20 cm nad kablom (kot zaščitno in združeno ozemljilo).
Razvod javne razsvetljave:
Obravnavano območje se bo priključilo na omrežje javne razsvetljave. Napajanje javne razsvetljave je predvideno iz novo predvidene omarice PJR, ki bo priključena na obstoječo trafo postajo.
Vse javne površine se opremijo z javno razsvetljavo. Ceste, ki so namenjene prometu, se opremijo s svetilkami. Na 125W na kovinskih stebrih višine 4,5 m ter na medsebojnem odmiku od 18 do 30 m. Srednji nivo osvetljenosti znaša Esr = 8 lx. Ob notranji cesti se uredi enostranska javna razsvetljava.
Uporabijo se oblikovno poenotene ulične svetilke, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07. Njihovo oblikovanje naj bo usklajeno s sodobnim oblikovanjem posameznih elementov urbane opreme in v enakih ali usklajenih materialih in barvah.

Tk omrežje:
Telekomunikacijsko omrežje je na predmetnem območju izvedeno z zemeljskimi kabli in kabelsko kanalizacijo in je vključeno na TC Ivančna Gorica.
Za priključitev novih objektov na območju urejanja je potrebno povečati kapacitete TK omrežja na obstoječih trasah do območja urejanja. Ob notranji cesti je za potrebe načrtovane pozidave predvidena izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije s cevmi PVC profila 110 mm in jaški 120 x 150 x 200 cm.

Ogrevanje:
Ogrevanje se izvede s posameznimi kurilnicami. Vsak objekt ima svojo kotlovnico, ki je v primeru ogrevanja s kurilnim oljem v pritličnih ali kletnih prostorih, v primeru ogrevanja s plinom pa mora biti v pritličju. Če bo deponija olja v vsakem objektu, mora biti urejen ustrezen dostop za cisterno.
Ogrevanje naj se prednostno ureja z uporabo obnovljivih (alternativnih) virov energije.

Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Prostori za odpadke se uredijo poenoteno – morajo se delno ograditi ali drugače zakriti. Namestijo se v območja parkirišč in dovozov. Tudi zanje veljajo pogoji za druge objekte in ureditve (12. člen).
Prostor za odpadke za območje 1 se uredi na javni površini ob parceli objekta št. 2, tik ob notranji cesti, prostor za odpadke za območje 2 se uredi na javni površini ob parceli objekta št. 14, tik ob notranji cesti, prostor za odpadke za območje 3 se uredi na javni površini ob parceli objekta št. 21, tik ob obstoječi cesti.
V okviru prostorov za odpadke se uredita 2 ekološka otoka.

Parcelacija:
Pri novi parcelaciji zemljišč je treba (skladno s tem odlokom in grafičnimi prilogami) upoštevati čim boljšo izrabljenost zemljišč za gradnjo in druge ureditve. Nova parcelacija v čim večji meri upošteva enostavno polkrožno shemo pozidave.
Nove gradbene parcele javnega dobra:
– Notranja cesta, ki se na vzhodu odcepi z obstoječe lokalne ceste in se nato naveže na severozahodnem delu območja preko obstoječe javne poti na obstoječo krajevno cesto. V območje javnega dobra se vključi cesto, enostranski pločnik in bankine ter obračališče in prostore za odpadke.
– Prostor za odpadke na severu, ob obstoječi cesti, pri parceli objekta št. 21.

Varstvo pred hrupom:
Glede na to, da gre na območju ZN za pretežno stanovanjsko rabo (stanovanja in le v manjši meri mirne poslovne dejavnosti), se območje obravnava kot čisto stanovanjsko območje, ki po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96) spada v II. stopnjo varstva pred hrupom s predpisano mejno in kritično ravnijo hrupa. Glede na predvidene dejavnosti in gostote prometa na območju urejanja, obremenjevanje okolja ne bo presegalo dovoljenih ravni hrupa. Severni del območja, kjer bo območje stanovanjsko ali mešano s poslovno dejavnostjo, je smotrno opredeliti kot III. območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60 db) in nočnih ravni hrupa (50 db). Na obravnavanem območju so dovoljene le mirne poslovne dejavnosti, uslužnostna obrt in podobno, ki ne bodo presegale hrupa, dovoljenega z veljavno zakonodajo.
Pri projektiranju in izvedbi objektov so investitorji dolžni upoštevati tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80, in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore).

Varstvo zraka:
Onesnaževanje zraka je na območju predvidene pozidave v sprejemljivih okvirih.
Med gradnjo (zemeljska dela, gradnja) je treba zagotoviti ukrepe proti onesnaženju zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora v sušnem obdobju z vlaženjem odprtih delov gradbišča zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času rušitve, raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi). Po končani gradnji posebni ukrepi za varstvo zraka predvidoma ne bodo potrebni.
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).

Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije je treba upoštevati določila iz 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti.

Rešitve v zvezi z ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine:
Skladno s smernicami za načrtovanje, ki jih je v dopisu št. 135/2003-PJB-JO, z dne 16. 4. 2003 podal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, zazidalni načrt S 3/a Kojina posega na vzhodni strani na območje enote kulturne dediščine, ki je v Registru nepremične kulturne dediščine pri Upravi RS za kulturno dediščino registrirana kot Vir pri Stični – Prazgodovinsko gradišče in gomilna grobišča (EŠD 821) oziroma na območje kulturnega spomenika, ki je bil razglašen z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa Stične za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 7/94). Arheološki kompleks je pomembnejša kulturna dediščina in s tem eno izmed 17 republiških obveznih izhodišč v Občini Ivančna Gorica.
Na območju arheološkega spomenika (gomila, porasla z drevjem) gradnja ni dovoljena. Predpisan I. varstveni režim za gomile prepoveduje kakršnokoli poseganje v prostor oziroma zemeljske plasti. Na ostalem terenu (predpisan drugi varstveni režim), pa so potrebne sistematične arheološke raziskave. Do takrat mora območje ostati nespremenjeno.
Večji del gozdiča se ohrani, severni in južni rob se prilagodita načrtovani urbani izrabi, vendar se zagotovi oblikovanje novega gozdnega roba. Gozdič se v okviru nove pozidave obravnava kot parkovna ureditev.

Varovanje krajinskih značilnosti in drugih prostorskih kvalitet:
Z novimi ureditvami se v čim večji meri upoštevajo krajinske značilnosti prostora in druge prostorske kvalitete. Oba gozdnata griča v osrednjem oziroma severnem delu območja se v večji meri ohranjata nepozidana.
V gozdiču ob lokalni cesti se uredi prezentacija arheološkega spomenika (tabla). Gozd na temenu večjega griča se ohrani kot gozd s posebnim namenom, zato se predvidi zadosten odmik objektov od roba gozda. Vse posege v gozdni rob se na novo oblikuje – zasadi z avtohtonimi grmovnicami. Načeloma se območje strnjenega odraslega gozda ohranja, grmovje oziroma območje v zaraščanju pa se odstrani.
Z zasaditvami drevja se poudari polkrožnost pozidave na južnem delu območja, zasadijo naj se listavci (beli gaber, drevoredno vzgojene sadike). Zagotovi se ustrezno preoblikovanje reliefa na območju stanovanjske pozidave, pri čemer so, v skladu z 12. členom tega odloka, oporni zidovi dovoljeni le izjemoma.

Izgradnja objektov in ureditev se izvaja po zaključenih območjih objektov, vzporedno z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture za posamezno območje. Pri tem območje 1 vključuje objekte št. 1 do 8 ter 16/1 in 16/2, območje 2 objekte št. 9 do 15 in območje 3 objekte št. 21 do 25.
Ob izvedbi območja 1 se uredi javno obračališče na zahodnem robu parcele št. 8. Ob izvedbi območja 2 se uredi krožna cesta (iztek notranje ceste na zahodu na sedanjo gozdno pot, ta pa na severu na sedanjo ulico). Vsa ta krožna cesta naj se asfaltira.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so dovoljena v tlorisnih gabaritih objektov skladno z 10. členom do ± 20%, pri čemer se morajo v večji meri ohranjati gradbene linije objektov v smeri napajalnih cest in proti javnim površinam, kjer se dovoli odstopanje do ± 1,00 m. Skladno s tem so dovoljena odstopanja pri skupni bruto površini objektov.
Odstopanja so dovoljena tudi pri kotah pritličij oziroma kleti, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve. Dovolijo se odstopanja do ± 1,0 m, v smer napajalnih cest in proti javnim površinam pa (zaradi prilagoditve cestam in drugim mejnim pogojem lokacij) do največ ± 0,50 m. Pri naklonih enokapnih strešin se dovolijo odstopanja strešnega naklona od 5 do 15 stopinj.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor.

Zazidalni načrt je na vpogled pri upravnem organu Občine Ivančna Gorica, pristojnem za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.