Na podlagi šestega odstavka 10. člena, tretjega odstavka 12. člena in četrte alinee 73. člena ter v povezavi s prvim odstavkom 14. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V naslovu Pravilnika o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04 in 106/06) se črta »*« in besedilo »*Ta pravilnik vsebinsko povzema Odločbo Komisije št. 2003/766/ES«, objavljeno kot opomba pod črto.

V 1. členu se besedilo »(UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 49, z vsemi spremembami)« nadomesti z besedilom »(UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 49), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije 2008/644/ES z dne 25. julija 2008 o spremembi Odločbe 2003/766/ES o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti (UL L št. 209 z dne 6. 8. 2008, str. 13)«.

Za prvim odstavkom 7. člena se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar rezultati spremljanja iz 4. člena tega pravilnika potrdijo, da v žarišču nista navzoča več kot dva organizma, ki sta bila dokazano vnesena v letu sporočanja Evropski komisiji o njuni navzočnosti, se ukrepi iz točk b), d), f) in g) prejšnjega odstavka lahko omejijo na leto pojava organizma in naslednje leto, če v naslednjem letu ni bila ugotovljena navzočnost nobenega koruznega hrošča, čeprav je bilo spremljanje v žarišču intenzivnejše kot v predhodnih letih.«.

Za prvim odstavkom 8. člena se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar rezultati spremljanja iz 4. člena tega pravilnika potrdijo, da v žarišču nista navzoča več kot dva organizma, ki sta bila dokazano vnesena v letu sporočanja Evropski komisiji o njuni navzočnosti, se ukrepi v varnostnem območju iz točke a) prejšnjega odstavka lahko omejijo na leto pojava organizma in naslednje leto, če v naslednjem letu ni bila ugotovljena navzočnost nobenega koruznega hrošča, čeprav je bilo spremljanje v žarišču intenzivnejše kot v predhodnih letih.«.

10.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V napadenem območju se izvajajo ukrepi zatiranja koruznega hrošča, natančneje opredeljeni v zadrževalnem programu iz prejšnjega člena. Zadrževalni program se za napadeno območje lahko sprejme za več let, da zagotavlja izvajanje enega izmed naslednjih ukrepov zatiranja koruznega hrošča:
– ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih, ali
– ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje le dvakrat v treh zaporednih letih in je v drugem letu posejana po izleganju ličink (strniščna setev); datum strniščne setve napove služba za napovedovanje koruznega hrošča, ali
– ustrezno kolobarjenje, tako da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje dvakrat v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem ali katerimikoli drugimi ukrepi oziroma posegi, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se koruza na istem zemljišču lahko prideluje tudi več kot dve leti zapored, če koruzo prideluje v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem, ali drugimi ukrepi oziroma posegi, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma.
(3) Z drugim ukrepom oziroma posegom, ki doseže podobno raven obvladovanja iz prvega odstavka tega člena, pridelovalec preverja navzočnost:
– odraslih hroščev z nastavitvijo najmanj 10 lepljivih rumenih plošč na njivo koruze in v primeru, da se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag škodljivosti), izvede foliarno škropljenje v tistem letu ali opusti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu, ali
– znakov napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega pridelave ni izvedljiva. V primeru pojava znakov napada pridelovalec opusti pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.
(4) Drugi ukrep oziroma poseg, ki doseže podobno raven obvladovanja iz drugega odstavka tega člena, je zlasti uporaba insekticida proti ličinkam koruznega hrošča pod pogojem, da pridelovalec preverja navzočnost:
– odraslih hroščev z nastavitvijo najmanj 10 lepljivih rumenih plošč na njivo koruze in v primeru, da se na ploščo ulovi več kot 5 hroščev na dan (dosežen prag škodljivosti), izvede foliarno škropljenje v tistem letu ali opusti pridelavo koruze na tisti površini v naslednjem letu, ali
– znakov napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile, kadar postavitev rumenih plošč zaradi obsega pridelave ni izvedljiva. V primeru pojava znakov napada pridelovalec opusti pridelavo koruze na tisti površini vsaj v naslednjem letu.
(5) Drug ukrep oziroma poseg iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se izvaja v sodelovanju z opazovalno napovedovalno službo za varstvo rastlin, ki spremlja gostoto populacije koruznega hrošča na napadenem območju in določi ustrezne roke in načine zatiranja za posamezno območje Republike Slovenije.«.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.