Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS in 76/08) ter 16. in 79. člena Statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03 in 57/06) je Občinski svet občine Krško na 29. seji dne 9. 3. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Obrtna cona MDB – jug«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se, v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt) in Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01, 71/02, 90/02, 99/02,116/02 in 79/04), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za Obrtno cono MDB – jug (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Elite d.o.o. Krško, CKŽ 53 Krško, številka projekta U-02/06.
(3) Prostorski akt s prilogami se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Krško.
II. VSEBINA OPPN
2. člen
(sestavni deli OPPN)
A. ODLOK
B. TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednimi območji
2.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
3.1. Pogoji za prometno urejanje
3.2. Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVNIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
C. GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA:
1. IZSEK IZ KARTOGRAFSKEGA DELA PROSTORSKIH M 1:5000
SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE KRŠKO
2. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA Z OBSTOJEČIM
PARCELNIM STANJEM
2.1 Načrt parcele M 1:2000
2.2 Geodetski načrt M 1:500
2.3 Situacija obstoječega stanja M 1:500
3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI
OBMOČJI
3.1 Obstoječa komunalna in energetska M 1:2000
infrastruktura
3.2 Morfološka struktura in prometna M 1:2000
infrastruktura
4. UREDITVENA SITUACIJA M 1:500
5. PRIKAZ UREDITEV GLEDE POTEKA OMREŽIJ IN M 1:500
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO
6. PRIKAZ UREDITEV POTREBNIH ZA OBRAMBO TER M 1:1000
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI,
VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. NAČRT PARCELACIJE M 1:500
D. SEZNAM PRILOG PODROBNEGA NAČRTA
1. IZVLEČEK IZ PLANSKEGA AKTA
2. PRIKAZ STANJA PROSTORA
3. STROKOVNE PODLAGE, NA KATERIH TEMELJIJO REŠITVE OPPN-ja
4. SMERNICE NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ZA NAČRTOVANJE
5. ODLOČBA CPVO
6. MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
7. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV PROSTORSKEGA AKTA
8. POVZETEK ZA JAVNOST
1. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
3. člen
(opis prostorske ureditve)
V območju urejanja se načrtuje:
1. gradnja dveh poslovno trgovskih objektov podolgovate oblike, umeščenih vzporedno z že zgrajenimi obrtnimi delavnicami na severu območja, z ureditvijo ustreznih zunanjih površin (parkirišča, cestno omrežje, zelene površine, dostopi ...),
2. gradnja poslovno stanovanjskega objekta 3, že načrtovanega na delu območja ZN Obrtna cona Leskovec; s tem OPPN se spremeni začrtano območje maksimalne zazidljivosti ter poveča parcela za gradnjo načrtovanega objekta,
3. ureditev oziroma gradnja prometne infrastrukture, potrebne za neovirano funkcioniranje območja,
4. ureditev oziroma gradnja komunalne, energetske in druge infrastrukture ter priključitev na obstoječe infrastrukturno omrežje,
5. sprememba že načrtovanih ureditev na delu območja ZN Obrtna cona Leskovec; s tem OPPN se povečujejo parcele za gradnjo že obstoječim objektom na zemljiščih št. 835/13, 830/4, 839/8 ter načrtuje dozidava le-teh; načrtuje se tudi povečanje parcele št. 817/7 ter izvedba priključka interne ceste »E« z novo predvidenim cestnim omrežjem – krožiščem pri odcepu ceste za Žadovinek.
4. člen
(območje podrobnega načrta)
(1) Ureditveno območje OPPN je velikosti cca 5,42 ha in obsega naslednja zemljišča s parc. št.: 821/1, 821/4, 837/3, 839/3, 841/1, 818/2, 820/1, 819, 818/1, 802/2, 816/1, 815/2, 815/1,816/3, 812, 802/1, 798/2, 145/2, 817/7, 839/8, 839/4, 830/4, 835/13, 835/17, 835/18, 835/14,1243/18 (del), 1240/1 (del), 803/2 (del), 808 (del), 809 (del), 811/1 (del), 835/28 (del),1067/233 (del), 1247 (del) in 1240/11 (del), vsa k.o. Leskovec.
(2) Meja ureditvenega območja poteka na severozahodu ob obstoječi interni cesti »E« v obrtni coni MDB, na vzhodu ob državni cesti Drnovo–Zidani most (G1-5) ter na jugozahodu ob lokalni cesti Leskovec–Brege.
5. člen
(ureditve izven območja OPPN)
(1) Izven območja OPPN se izvede priključitev načrtovanega infrastrukturnega omrežja na obstoječe javno infrastrukturno omrežje:
– izvedba plinovoda s prečkanjem regionalne ceste G1-5 in priključitvijo na obstoječe plinovodno omrežje na zemljiščih s parc. št. 821/2, 835/26, 1067/29, vse k.o. Leskovec,
– izvedba SN 20 kV kablovoda in priključitev na obstoječo TP Leskovec na zemljiščih s parc. št. 816/3, 818/9, 837/2, 837/5, 831/3 in 832/4, vse k.o. Leskovec,
– izvedba KDS priključkov na zemljiščih s parc. št. 816/2 in 1075/12, trasa poteka po zemljiščih s parc. št. 1067/29, 821/2, 821/5, vse k.o. Leskovec.
Ureditve priključnih infrastrukturnih vodov so pogoj za funkcioniranje cone. Za priključne vode se izdela ustrezna dokumentacija v skladu z veljavnimi prostorskimi akti.
(2) Potrebno je izvesti dostopno poljsko pot do kmetijskih zemljišč ob regionalni cesti pri krožišču K1.
2. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
6. člen
(opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Vzhodno od glavne ceste G1-5 in severno od javne poti za naselje Žadovinek je zgrajen vrtni center »Eurogarden«; na severni strani obravnavanega območja je urejeno območje za proizvodno obrtne dejavnosti ter umeščen trgovski center »Lidl«.
Lokacija območja urejanja, ki z južne smeri predstavlja vhod v mesto, narekuje kvalitetno oblikovanje objektov ter povezovanje območja s sosednjimi vplivnimi območji, s primerno ureditvijo prostora.
Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
7. člen
(umestitev v prostor)
(1) Načrtovana je gradnja dveh poslovno trgovskih objektov (objekti 1 in 2), s skupno površino cca 9500 m2. Trgovsko poslovni objekt 1 je načrtovan na severnem delu območja, južno od obstoječih obrtnih delavnic in severno ob koridorju VN daljnovoda (Krško, NM, Ljubljana); trgovsko poslovni objekt 2 pa na južnem delu območja.
(2) Na severovzhodnem delu območja je načrtovana razširitev parcel za gradnjo že obstoječim objektom na zemljiščih št. 835/13, 830/4, 839/8 ter dozidava le-teh.
Namembnost in lega poslovno stanovanjskega objekta (objekt 3) se ohranja kot je bila že predvidena; načrtuje se razširitev parcele za gradnjo ter območje maksimalne zazidljivosti.
Načrtuje se izvedba priključka interne ceste »E« (Ul. 11. novembra) z novo predvidenim cestnim omrežjem – krožiščem pri odcepu ceste za Žadovinek.
(3) V sklopu ureditve je predvideno 8 parcel za gradnjo. GP2 je parcela, namenjena za gradnjo osrednje povezovalne interne ceste, ki ločuje zunanje površine (parkirišča, zelenice …) poslovno trgovskega objekta 1 in poslovno trgovskega objekta 2 ter ju povezuje z obodnimi cestami.
Dostopna cesta, severno od objekta 1, je internega značaja in je namenjena dostavi za poslovno trgovski objekt 1 ter objekte na delu območja ZN Obrtna cona Leskovec; zaradi tega je na uvozu opremljena z dvižno zapornico.
(4) V okviru javnih prometnih površin so zasnovani infrastrukturni koridorji za vodenje primarne infrastrukture trgovsko poslovne cone. Del koridorjev poteka tudi v okviru parcel za gradnjo.
8. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Območje urejanja je namenjeno za proizvodno-obrtne, skladiščne, trgovske ter ostale spremljajoče dejavnosti.
(2) Vrste dopustnih dejavnosti (povzeto iz Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti – Uradni list RS, št. 69/07):
C) Predelovalne dejavnosti (na območju dela ZN Obrtna cona Leskovec):
25.11 – Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov
28.22 – Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav
G) Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil
47 -Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
H) Promet in skladiščenje
52 – Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti
I) Gostinstvo
56.103 – Slaščičarne in kavarne
K) Finančne in zavarovalniške dejavnosti
64.190 – Drugo denarno posredništvo.
9. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del:
– gradnje novih objektov (gradnja novih, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njegovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njegovih delov,
– vzdrževanje objektov: redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.
(2) Spremembe namembnosti delov ali celotnih objektov so dopustne v skladu z dopustnimi dejavnostmi iz 8. člena tega odloka.
10. člen
(Vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in gradbenoinženirskih objektov.
(2) V skladu s klasifikacijo objektov so dopustni naslednji objekti pod pogoji tega odloka:
1 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
12 Nestanovanjske stavbe
121 Gostinske stavbe
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice
122 Upravne in pisarniške stavbe
1220 Upravne in pisarniške stavbe
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
1230 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
12301 Trgovske stavbe
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti
125 Industrijske stavbe in skladišča (na območju dela ZN Obrtna cona Leskovec)
1251 Industrijske stavbe (samo stavbe za proizvodnjo kot so delavnice in podobno).
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
21 Objekti transportne infrastrukture
211 Ceste
2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja
2221 Distribucijski plinovodi
2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti
22221 Distibucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo
2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave
22231 Cevovodi za odpadno vodo
2224 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja.
Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen
(Usmeritve za novogradnjo)
(1) Oblika in velikost načrtovanih objektov je dimenzionirana na maksimalno možnost pozidanosti parcel za gradnjo. Objekte je možno zasnovati poljubno znotraj mej maksimalne zazidljivosti, kar še vedno dopušča možnost dinamičnega oblikovanja. Strehe predvidenih poslovno trgovskih objektov 1 in 2 so ravne, skrite v vencu ali dvokapne oziroma enokapne z naklonom do 15°; strešno konstrukcijo je možno tudi rahlo okrivljati.
(2) Velikost in zmogljivost:
TRGOVSKO POSLOVNI OBJEKT – OBJEKT 1
– tlorisni gabarit: 176x41 m
– višinski gabarit: P – višina objekta od terena do zgornjega roba fasade je max. 6.5 m;
izvedba nadstreškov, reklamnih napisov ipd. je dovoljena znotraj zahtevanih višinskih gabaritov,
TRGOVSKO POSLOVNI OBJEKT – OBJEKT 2
– tlorisni gabarit: 80x32,5 m
– višinski gabarit: P – višina objekta od terena do zgornjega roba fasade je max. 6.5 m;
izvedba nadstreškov, reklamnih napisov ipd. je dovoljena znotraj zahtevanih višinskih gabaritov,
POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT – OBJEKT 3
– tlorisni gabarit: 24x12m+10x12m
– višinski gabarit: P ali P+1=cca 7m+višina strešne konstrukcije.
(3) Zunanja podoba objektov:
– konstrukcija: svobodno
– streha: strehe predvidenih poslovno trgovskih objektov 1 in 2 so ravne, skrite v vencu oziroma enokapna ali dvokapna z max. naklonom strešin 15°; strešno konstrukcijo je možno tudi rahlo ukrivljati;
streha predvidenega poslovno stanovanjskega objekta 3 je ravna, skrita v vencu oziroma enokapna ali dvokapna z max. naklonom strešin 15°; za kritino je dovoljena uporaba materialov v temnejših barvnih tonih
– fasada: dovoljene so različne barvne kombinacije fasade ter obdelava z večjimi steklenimi površinami. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih.
Objekt 2 je načrtovan ob krožišču K1; glede na lokacijo umestitve objekta v prostor, je potrebno oblikovanju zadnje ter stranskih fasad le tega posvetiti posebno pozornost (reprezentančni videz), saj se nahaja na vhodu v mesto.
12. člen
(Usmeritve glede posegov na obstoječih objektih)
(1) Oblikovanje in višina objektov (dozidave) izhaja iz oblikovanja posameznega obstoječega objekta; po dozidavi oziroma širitvi objekta se mora ohraniti celovitost in enotni koncept oblikovanja.
(2) Možna je postavitev oglasnih tabel na prizidkih stavb oziroma na strehah prizidkov stavb na parcelah 839/8, 839/4, 830/4 in 835/13 ter na parceli 835/17, 835/18, vse k.o. Leskovec.
13. člen
(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Znotraj območja urejanja je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih objektov:
– ograje: dovoljena je višina do 2,2 m; lahko so zidane, s poudarkom na oblikovanju ali pa prosojne (samo na območju dela ZN Obrtna cona Leskovec);
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam: odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom;
– objekt za oglaševanje: reklamni stolp.
Gradnja ostalih nezahtevnih objektov ni dovoljena.
(2) Znotraj območja urejanja je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih enostavnih objektov:
– urbana oprema: javna kolesarnica z nadstreškom, transparent (razen v varovanem pasu regionalne ceste Krško–Drnovo);
– objekti za lastne potrebe: utrjena dvorišča do 300 m2 (na območju dela ZN Obrtna cona Leskovec);
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pomožni cestni objekti: objekti za odvodnjavanje, objekt javne razsvetljave;
– pomožni energetski objekti: nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje;
– pomožni komunalni objekti: vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje
– vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
14. člen
(Usmeritve za ureditev okolice objektov)
Okolico objektov je potrebno celovito urediti. Površine, ki niso namenjene komunikaciji (ceste, parkirišča, pločniki, ostale dostopne površine) je potrebno ozeleniti, površine ob obodnih cestah ureditvenega območja pa hortikulturno urediti z zasaditvijo drevoredov in grmovnicami, razen tam, kjer je to s tem odlokom prepovedano (preglednostni trikotniki).
15. člen
(Lega objektov na zemljišču)
Je prikazana v grafičnem delu na načrtu št. 4 »Ureditvena situacija«.
16. člen
(Velikost in oblika parcel za gradnjo)
(1) Velikost in oblika parcel za gradnjo je določena v grafičnem delu na načrtu št. 7 »Načrt parcelacije«.
(2) Parcele za gradnjo se na območju trgovskega kompleksa lahko združujejo pod pogojem, da se ohranjajo načrtovani cestni priključki, meje maksimalne zazidljivosti ter velikost in zasaditev zelenih površin ob obrobnih cestah.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
17. člen
(skupne določbe)
(1) Predvidena je priključitev novozgrajenih objektov in ureditev na obstoječe komunalno in elektroenergetsko omrežje. Vse obstoječe vode, ki potekajo pod predvidenimi objekti bo potrebno prestaviti oziroma ukiniti.
(2) Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni iz baze podatkov posameznih upravljavcev.
Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
(3) Predmetni podrobni prostorski načrt podaja samo konceptualne rešitve.
Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Zaradi tega so dopustna odstopanja od rešitev v načrtu (trase, zasnove), ki so strokovno in ekonomsko opredeljene in se z njimi strinjajo posamezni upravljavci.
Pogoji za prometno urejanje
18. člen
(1) Dovozi in dostopi – do vseh objektov so zagotovljeni dostopi in dostave iz predvidenega cestnega omrežja, tako kot je določeno v kartografskem delu OPPN-a. Pri ureditvi dostopov je potrebno upoštevati prometno – varnostne razmere ter dostopnost za kolesarje in funkcionalno ovirane osebe, predvidena prometna ureditev ne sme poslabšati teh pogojev pri že zgrajenih objektih. Priključevanje cone MDB – jug na javno cestno omrežje je predvideno v dveh trikrakih križiščih. Glavni priključek se nahaja na lokalni cesti Leskovec–Brege, sekundarni pa na glavni cesti G1-5, kjer je dovoljeno le desno zavijanje v cono in desno zavijanje iz cone. Poleg omenjenih dveh trikrakih križišč je predvidena izvedba krožišča, kjer se lokalna cesta Leskovec–Brege križa z glavno cesto G1-5 (Krožišče K1). V tem krožišču je predvidena tudi navezava načrtovane obvoznice Krškega na obstoječo glavno cesto G1-5. Načrtovano je tudi krožišče (krožišče K4 oz R4) na glavni cesti G1-5, v katerem se iz vzhodne smeri priključuje lokalna cesta iz smeri naselja Žadovinek, iz zahodne smeri pa servisna ceste iz cone MDB – jug, ki služi pretežno trgovinski dostavi ter cestni priključek dela MDB – sever. Dostopna cesta, severno od objekta 1, je internega značaja in je namenjena dostavi za poslovno trgovski objekt 1 ter objekte na delu območja ZN Obrtna cona Leskovec; zaradi tega je na uvozu opremljena z dvižno zapornico.
Krožišče K1
je oblikovano kot krožišče s petimi priključnimi kraki in z enim voznim pasom ter rezerviranim območjem za širitev po letu 2032 (dvopasovno krožišče). Nahaja se v km 2,600 odseka 0336 Krško–Drnovo glavne ceste G1-5:
– Severni krak – G1-5 smer Krško–center, križišče K2,
– Južni krak – G1-5 smer Drnovo (AC),
– Jugovzhodni krak – lokalna cesta Leskovec–Brege, smer Brege, Krška vas,
– Vzhodni krak – načrtovana obvoznica mesta Krško,
– Zahodni krak – lokalna cesta Leskovec–Brege, smer Leskovec, križišče K3.
Vsi priključni kraki imajo po dva vozna pasova širine 3,5 m, enega uvoznega in enega izvoznega iz krožišča. Krožišče ima premer zunanjega kroga 51 m, premer notranjega otoka 39 m ter en vozni pas širine 6,0 m.
Med izdelavo kapacitetne analize za plansko leto 2032 je ugotovljeno, da predhodno opisano pet krako krožišče ne ustreza predvidenim prometnim obremenitvam. Krožišče za plansko leto ima tako naslednje dimenzije: premer zunanjega kroga je 61 m, premer notranjega otoka ostaja enak 39 m, v notranjosti pa sta dva vozna pasova skupne širine 11 m (2x po 5,5 m). V območju krožišča mora biti zagotovljena preglednost v skladu s TSC 03.341 Krožna križišča.
Križišče K2
je oblikovano kot trikrako nesemaforizirano križišče na glavni cesti G1-5, v katerem se na glavno cesto navezuje cona MBD – jug. Križišče ni »polno« trikrako križišče; dovoljuje le desno zavijanje v cono iz smeri Krškega in desno zavijanje iz cone proti Drnovem. Nahaja se v km 2,450 odseka 0336 Krško–Drnovo glavne ceste G1-5:
– Severni krak – G1-5 smer Krško – center,
– Južni krak – G1-5 smer Drnovo (AC), krožišče K1,
– Zahodni krak – cona MDB -jug (vzhodni dovoz).
Severni krak iz smeri Krškega ima tri vozne pasove, en uvozni pas za vožnjo naravnost, en izvozni pas iz križišča ter ločen pas za desne zavijalce, ki se vključi 50 m pred križiščem. Prav tako ima tri vozne pasove južni krak iz smeri Drnovega in križišča K1. Ima en uvozni pas v križišče za vožnjo naravnost ter dva izvozna pasova od katerih je zunanji namenjen neposrednemu priključevanju vozil iz cone MDB – jug in se po 50 m zaključi. Zahodni priključni krak iz cone MDB – jug ima dva vozna pasova, po en uvozni in izvozni pas. Vsi vozni pasovi imajo širino 3,5 m. Rob vozišča ter zaviralni in pospeševalni pas, morajo biti fizično ločeni v območju križišča (talna signalizacija).
Križišče K3
se nahaja na lokalni cesti Leskovec–Brege
– Severovzhodni krak – cona MDB – jug (zahodni dovoz),
– Severozahodni krak – lokalna cesta Leskovec–Brege, smer Leskovec,
– Jugovzhodni krak – lokalna cesta Leskovec–Brege, smer Brege, križišče K1.
Krožišče K4
je oblikovano kot šest krako krožišče z enim voznim pasom v krožišču, v katerem se na glavno cesto G1-5 priključujeta dve lokali cesti ter dve dovozni/izvozni poti do trgovskih objektov. Se nahaja v km 2,320 odseka 0336 Krško–Drnovo glavne ceste G1-5 in predstavlja stičišče naslednjih cest:
– Severni krak:G1-5 smer Krško–center,
– Severovzhodni krak: vrtni center Eurogarden,
– Severozahodni krak: lokalna cesta iz smeri severnega predela cone MDB,
– Južni krak: G1-5 smer Drnovo,
– Jugovzhodni krak: lokalna cesta iz smeri naselja Žadovinek,
– Zahodni krak: enosmerna lokalna – servisna cesta iz smeri cone MDB – jug.
Pri dimenzioniranju krožišča je pomembno, da ima ustrezne dimenzije za nemoteno vožnjo težkih tovornih vozil, za katere je načrtovano, da bodo preko tega krožišča zapuščala obstoječo cono MDB – jug. Novo predvideni objekti bodo imeli dostavo z manjšimi dostavnimi vozili. Minimalne dimenzije krožišča so: premer zunanjega kroga Dz = 51 m, premer notranjega otoka Dn = 35 m (z vključenim povoznim pasom širine 2,0 m) ter en vozni pas širine 8,0 m. V območju krožišča mora biti zagotovljena preglednost v skladu s TSC 03.341 Krožna križišča.
(2) Ceste, parkirišča, manipulativne površine
Ob ureditvi novih cestnih priključkov se predvidi rekonstrukcija ceste Leskovec–Brege, in sicer ureditev vozišča širine 6,00 m z enostranskim pločnikom širine 1,6 m v dolžini cca 360 m. Vozišča vseh notranjih cest so 6.50 m široka, parkirišča so predvidena ob dovoznih cestah po principu pravokotnega parkiranja. Stojna mesta so v dimenzijah 2.60 x 5.00 m in mesta za invalidne osebe v dimenzijah 3.50x5.00 m. Bodoči investitorji morajo glede na predvidene dejavnosti v posameznih objektov zagotoviti ustrezno število parkirnih mest in sicer: 1 PM za 20–30 m2 prodajnih površin trgovine – skupaj min 300, od tega 75% za potrebe obiskovalcev.
Vse povozne, manipulativne in parkirne površine so v asfaltni izvedbi, z urejenim odvodnjavanjem padavinskih voda preko lovilcev olj in se speljejo v ponikovalnice.
Parkirišča, manipulativne površine ter cestne površine, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno, da ni možen iztok v podtalje.
(3) Pogoji za gradnjo v varovalnem pasu glavne ceste:
– Gradnja stavb in parkirišč je načrtovana v varovalnem pasu ceste,
– Gradnja in rekonstrukcija inženirsko gradbenih objektov za potrebe priključevanja načrtovanih stavb se izvaja v skladu s pogoji upravljavca ceste,
– V območju varovanega pasu glavne ceste se ne dovoljuje postavitev tabel za obveščanje in oglaševanje,
– Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu s 3. točko 70. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06).
(4) Peš in kolesarski promet
Na območju obrtne cone ob glavni cesti in lokalni cesti za Leskovec je predvidena izgradnja kolesarske steze in pločnika. Kolesarska steza in pločnik sta od vozišča dvignjena za 12 cm z dvignjenim betonskim robnikom 15/25/100 cm. Kolesarska steza je označena s talno označbo obojestransko (ločilna bela neprekinjena črta, širine 10 cm). Pločnik se zaključi z betonskim robnikom 5/25/100 cm. Prečni nagibi pločnika in kolesarske steze so 2,0%.V krožišču K1 vodimo kolesarsko stezo in pločnik po celotnem krogu, čez vse priključne krake krožišča. Na kraku proti Drnovem, Krški vasi in na desni strani kraka proti centru mesta Krško kolesarje speljemo na kolesarsko stezo in spuščamo na vozišče cca 5 m pred prehodom za pešce. Pločnik se prične oziroma konča na območju prehoda za pešce. Na kraku proti Leskovcu se kolesarska steza in hodnik za pešce po desni strani nadaljujeta proti križišču K3. Na kraku proti centru mesta potekata kolesarska steza in pločnik na levi strani glavne ceste mimo križišča K2 do krožišča K4. V krožišču K4 vodimo kolesarsko stezo in pločnik le po levi strani krožišča. Na desni strani, čez kraka za Žadovinek in trgovski center Eurogarden pa vodimo kolesarje in pešce na mešani stezi širine 1.5 m.
(5) Dostava in intervencija
Poti za interventna vozila (rešilec, gasilec in policijsko vozilo, vozilo zaradi interventnega vzdrževanja …) potekajo po voziščih, prav tako se za dostavne poti uporablja predvideno prometno omrežje.
(6) Vse prometne površine morajo biti projektirane skladno z veljavnimi predpisi, normativi in zakonodajo s področja prometa in z upoštevanjem smernic podanih s strani nosilcev urejanja prostora.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
19. člen
(Vodovodno omrežje)
(1) Predvidena je priključitev novega vodovodnega omrežja v obliki zanke na:
– primarni vodovod S DN 250, ki prečka Iokalno cesto Leskovec–Brege na parceli. št. 816/3 k.o. Leskovec. Pred izvedbo priključka je potrebno izvesti rekonstrukcijo prehoda vodovoda preko Iokalne ceste iz duktilne Iitine – NL.
– vodovod DLTŽ DN 100, ki na severno zahodnem delu prečka glavno cesto G1-5. Omenjeni vodovod napaja trgovski center Evrogarden – Rotar in naselje Žadovinek (na parceli 835/14 k.o. Leskovec).
Povezava v obliki zanke je obvezna zaradi boljšega pretoka, ter da se prepreči zastaranje vode v omrežju. Na priključnih mestih je potrebno izvesti vodovodne jaške z zapornimi armaturami v vse smeri.
(2) Vse povezovalne vodovode v obravnavanem območju je potrebno izvesti iz nodularne Iitine. Na vseh odcepih se predvidijo jaški z ustreznimi zapornimi armaturami.
(3) Vodomerni jaški se izvedejo izven objekta na vedno dostopnem mestu, obvezno izven ograjenega dela objekta. Izvedba vodomernih jaškov na prometnih, parkirnih površinah in ostalih utrjenih površinah ni dovoljena.
(4) Na celotnem območju se predvidi hidrantno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Hidranti se izvedejo izključno v nadzemni izvedbi, za merilnim mestom.
(5) Za predmetno območje je potrebno izdelati ustrezno hidravlično analizo, s katero se bo ugotovila potreba po pitni in požarni vodi in določila ustrezne profile povezovalnih – sekundarnih vodovodov. Pri tem je potrebno upoštevati predvideno gosto zaposlenosti na ha in predvideno porabo tehnološke in pitne vode na zaposlenega na dan.
(6) Na trasi javnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov ter saditi sadna ali okrasna drevesa in drugih trajnih nasadov.
(7) V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine vodovoda od predpisane. V nasprotnem primeru je investitor dolžan prestaviti javni vodovod na svoje stroške.
(8) Vsi javni vodovodi morajo označeni z opozorilnim trakom, ki mora vsebovati kovinski vložek z napisom »POZOR VODOVOD«, katerega se položi 30 cm nad temenom cevi.
(9) Investitor je odgovoren za vso škodo, ki bi jo s predmetnim posegom povzročil objektom in napravam komunalne javne infrastrukture.
(10) Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca vodovoda (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
20. člen
(Kanalizacija)
(1) Fekalna kanalizacija
Priključitev komunalno odpadnih voda z območja urejanja je možna na obstoječo fekalno kanalizacijo v severovzhodnem delu obravnavanega območja na parceli št. 835/14. Kanalizacija za komunalne odpadne vode se izvede iz materialov, ki zagotavljajo vodotesnost. Na vseh lomih trase in spremembah profila cevi se predvidijo revizijski jaški. Priključitev objektov na javno fekalno kanalizacijo je možna samo preko kontrolno – revizijskega jaška, izvedenega na parceli uporabnika.
(2) Meteorna kanalizacija
Obstoječa meteorna kanalizacija ni dograjena zato priključitev nanjo ni možna. Vse povozne in parkirne površine pri objektu morajo biti utrjene oziroma asfaltirane ali betonirane in obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode iz teh površin ne smejo nekontrolirano odtekati v podtalje ali v vodotok. Onesnaženo padavinsko vodo z betonskih in asfaltiranih površin-parkirišč, je potrebno pred izpustom v podtalje očistiti v ustrezno dimenzioniranih in v skladu z zakonodajo predpisanih lovilcev olj. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da gre za vgradnjo zakonsko predpisanih lovilcev olj, ki ustrezajo ustreznim standardom (SIST EN852-2). Lovilec olj mora biti dimenzioniran na 5 minutni zadrževalni čas, da bi prišlo do popolne ločitve naoljenih padavin. Čiste padavinske vode s strehe objekta se preko peskolovov in revizijskih jaškov vodijo direktno v podtalje. V fazi izdelave PGD dokumentacije je potrebno izdelati geomehansko poročilo iz katerega bo razvidna propustnost zemljine in globina podtalnice ter na osnovi teh podatkov dimenzionirati sposobnost ponikanja ponikovalnic in predvideti morebitne zadrževalnike.
(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda morajo biti usklajene s:
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04),
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– Uredbo o spremembah in popolnitvah Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07),
– Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Krško (Uradni list RS, št. 34/07),
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05),
– Pravilnikom o gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04).
– Pravilnikom o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06).
(4) Pred izdelavo PGD dokumentacije oziroma v postopku pridobivanja vodnega soglasja je potrebno izdelati v skladu z zahtevami Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04 in 5/06) analizo vplivov na vodni režim vodnega telesa za celotno območje OPPN-ja.
(5) Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca kanalizacije in Agencije Republike Slovenije za okolje (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
21. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju predvidene ureditve ni elektroenergetskih vodov in naprav v lasti ali upravljanju podjetja Elektro Celje, d.d.. Čez predvideno območje poteka obstoječi SN 2 x 110 kV daljnovod, ki pa ni v upravljanju Elektro Celje, d.d..
(2) Električna energija je na razpolago na SN 20 kV zbiralkah v obstoječi TP 20/0,4 kV Leskovec obrtna cona, kjer je potrebno vgraditi novo SN 20 kV celico. Za potrebe ureditvenega območja, bo potrebno zgraditi novo TP s pripadajočim SN 20 kV kablovodom in NN el. vodi na osnovi izdelane projektne dokumentacije PGD, PZI. Za izdelavo projektne dokumentacije za SN 20 kV vode in TP 20/0,4 kV, bo potrebno od Elektro Celje, d.d., pridobiti projektne pogoje.
(3) V območju predvidene Obrtne cone MDB jug je potrebno izvesti nizkonapetostni razvod v kabelski obliki. Na mestih kjer so predvidene vozne površine se SN in NN el. kabli prestavijo izven teh, oziroma se zgradi kabelska kanalizacija s predvidenimi kabelskimi jaški. Od TP do vseh objektov je predvidena NN kabelska kanalizacija s PVC cevmi Ø-160mm.
(4) Izvede se javna razsvetljava ter zunanja razsvetljava vseh objektov in ureditev. Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 15–25m. Glede na trase daljnovodov je dovoljena maksimalna višina namestitve svetil 4,5 m. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje okolja, in sicer v skladu z določili Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
(5) Pri projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati smernice podane od upravljavca elektroenergetskega omrežja (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
22. člen
(Plinovodno omrežje)
(1) Energetska oskrba vseh novo načrtovanih objektov ter objektov, ki se rekonstruirajo, se predvidi z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v Občini Krško skladno s 7. členom Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe distribucije omrežnega plina v občini Krško (Uradni list RS, št. 41/99).
(2) Potrebno je predvideno plinovodno omrežje povezati v krožno zanko med omrežjem v obstoječi OC MDB-I ter z distribucijskim omrežjem pri trgovskem centru TA-BU. Povezava se izvede na puščen odcep na distribucijskem omrežju v OC MDB-I pri trgovskem centru »Lidl« ter na distribucijsko omrežje na parkirišču pred trgovskim centom TA-BU, z upoštevanjem, da je del bodočega distribucijskega plinovoda PE 160 že zgrajen kot priključni plinovod za vrtni center »Eurogarden«.
(3) Načrtovane trase plinovodnega omrežja naj bodo speljane predvsem v predvidenih koridorjih komunalnih vodov izven asfaltiranih vozišč skladno z vnaprej dogovorjenim komunalnim redom. Načrtovane trase morajo omogočati tudi morebitno naknadno gradnjo plinovodnega omrežja po že zaključeni komunalni in prometni infrastrukturi obravnavanega območja.
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljalca plinovoda (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
23. člen
(Omrežje zvez)
(1) Na ureditvenem območju je, poleg deloma že zgrajenega, določen potek novega TK in KDS omrežja in priključitev objektov nanj. Prikaz obstoječih vodov KDS omrežja in delno TK je vrisan na podlagi podatkov o približnem poteku teh vodov, pridobljenih s strani njihovih upravljavcev.
(2) Telekomunikacijsko omrežje
Za oskrbo predvidene ureditve z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje – dvo cevno TK kabelsko kanalizacijo (2xPVC Ø110 mm) z navezavo na obstoječ kabelski jašek pri objektu Lidl. Za zagotavljanje povezav novih stavb je potrebno zgraditi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški z tipskimi litoželeznimi pokrovi. Naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik, pa naj bodo položeni v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj bo zaključena neposredno.
(3) Optično omrežje v TK kabelski omari na fasadi objekta. Z izgradnjo krožišč na regionalni cesti bo prišlo do večjih tangenc obstoječega TK omrežja, zato je potrebno pri pripravi daljne dokumentacije izdelati načrt zaščite in prestavitve tangiranega TK omrežja. Na območju planiranega prostorskega načrta za obrtno cono MDB – JUG poteka kabelska kanalizacija KDS Krško. Občina kot večinski lastnik KDS Krško želi nadgraditi sistem v širokopasovni informacijski sistem v občini Krško. Pri projektiranju KDS omrežja je potrebno upoštevati, da se kabelski sistem spreminja v multimedijski prenosni sistem. Objekti se načrtujejo z zvezdiščem, ki se naveže na obstoječe KDS omrežje (priključki na parcelah 816/2 in 1075/12, k.o. Leskovec).
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upoštevajo smernice podane od upravljavca TK in CATV omrežja (podrobnejši pogoji so opisani v tekstualnem delu OPPN-a, ki je sestavni del tega odloka).
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Območje urejanja meji na enoto arheološke dediščine Žadovinek – Arheološko najdišče Petrovce (EŠD 1327) in je, skladno s Strokovno zasnovo varstva kulturne dediščine za občino Krško (Ljubljana, avgust 2001 in februar 2008), potrebno izvesti predhodne arheološke terenske preglede, s katerimi se določi obseg in metoda morebitnih nadaljnjih zaščitnih arheoloških izkopavanj. Raziskave zagotovi investitor v okvirju infrastrukturnega opremljanja zemljišč. Za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je potrebno pridobiti soglasje skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
25. člen
(Varovanje pred onesnaženjem voda)
(1) V skladu s planskim aktom se območje nahaja na območju varovanja podtalnice krškega polja (obvezno državno izhodišče) za katero je izdelana Študija varovanja podtalnice Krškega polja (št. 920/93, marec 1996). Na podlagi študije se območje nahaja v pasu 3/1 – najširši varstveni pas, v katerem je prepovedano izvajati ponikovanje odplak ter obvezno graditi vodotesno javno in interno kanalizacijo in nanjo priključiti objekte ter obvezno odvajati v javno kanalizacijo fekalne in tehnološke odpadne vode.
(2) Na območju je prepovedano graditi proizvodne, servisne in energetske objekte, ki lahko ogrožajo vodni vir zaradi proizvodnje in izločanja vodi nevarnih odplak in odpadkov.
(3) Podtalno vodo se pred onesnaženjem varuje z:
– gradnjo vodotesne interne odpadne komunalne kanalizacije in priključevanjem na obstoječo komunalno kanalizacijo, ki bo vodena na čistilno napravo Krško
– vodenjem onesnaženih padavinskih voda preko ustreznih lovilcev olj pred izpustom v ponikovalnice.
26. člen
(Varovanje pred prekomernim hrupom)
(1) Skladno z veljavnimi predpisi glede hrupa spada območje urejanja v III. stopnjo varstva pred hrupom, ki velja za stavbe z varovanimi prostori na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa, kjer je dovoljena maksimalna ekvivalentna raven hrupa podnevi 60 dB (A) in ponoči 50 dB (A).
(2) Na lokaciji je obremenitev s hrupom na območju predvsem posledica cestnega prometa po glavni cesti. Glede načrtovanih dejavnosti ni pričakovati preseganja zakonsko dovoljenih ravni hrupa.
(3) Pri izvedbi predvidenega posega v prostor je potrebno upoštevati:
– Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04),
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
27. člen
(Varovanje pred onesnaženjem zraka)
(1) Za območje SI 3 je ugotovljena II. stopnja onesnaženosti. To pomeni, da prihaja do občasnih preseganj dovoljenih vrednosti predvsem z onesnaževali NO(2), PM10 in O(3). Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
(2) Glede na dejavnosti ni pričakovati prekoračitve zakonsko določenih mejnih vrednosti.
28. člen
(Ohranjanje narave)
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Kljub temu pa je potrebno ohranjati zelene površine, drevesa, skupine dreves in druge življenjske prostore.
29. člen
(Ravnanje z odpadki)
(1) Komunalni odpadki
Med komunalne odpadke sodijo gospodinjski odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti. Skladno s 5. členom Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Uradni list RS, št. 33/07), se morajo vsi povzročitelji vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemno mesto mora biti urejeno tako, da je dostopno za vozila za odvoz odpadkov in je lahko oddaljeno največ 5 m od transportne poti vozila. Uporabniki so dolžni vse ločene zbrane frakcije odpadkov, kot so plastenke, pločevinke, papir, karton in steklo, oddati na najbližji ekološko otok ali zbiralnico.
(2) Posebni odpadki iz dejavnosti
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz dejavnosti se izvaja v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04).
(3) Gradbeni odpadki
Pri izdelavi projektne dokumentacije, gradnji, rekonstrukciji, adaptaciji, obnovi ali odstranitvi objekta, se upošteva Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 41/04, 50/04 in 62/04 – popr.), ki določa obvezna ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih.
30. člen
(Ravnanje s plodno zemljo)
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic na območju urejanja, odvečna zemlja pa za sanacijo degradiranih površin v občini Krško.
31. člen
(Omejitve)
(1) Omejena raba letališča
Gradnja objektov je v skladu s planskimi akti načrtovana na območju omejene rabe letališča Cerklje. Pri projektiranju stavb je potrebno upoštevati projektne pogoje pristojnega nosilca urejanja prostora, in sicer:
– najvišji deli objektov (vključno s klimatskimi napravami, antenami, dimniki ipd.) zgrajenih na obravnavanem območju ne smejo presegati nadmorske višine 197 m.n.m.
– pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Soglasje je potrebno pridobiti tudi za vsakršno uporabo laserskih naprav, ki bi presegale prag 5nW/cm2.
(2) Varovalni pas glavne ceste G1 – 5
V varovalnem pasu glavne ceste je načrtovana gradnja stavb in gradnja gradbeno inženirskih objektov, in sicer: izgradnja kanalizacije in vodovoda, gradnja telefonskega, in plinovodnega priključnega voda. Pri projektiranju gradbeno inženirskih objektov je potrebno upoštevati pogoje upravljavcev cest.
(3) DLN za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško
Pri projektiranju in gradnji objektov na območju DLN je potrebno upoštevati Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo–Krško (Uradni list RS, št. 5/06) in omejitve določene za koridor daljnovoda 2 x 25 m in nadzorovani pas širine 2 x 40 m ter za vse posege pridobiti soglasje izvajalca obvezne gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Skladno z zadnjim stavkom drugega odstavka 19. člena uredbe je določeno: »Izrecno je v koridorjih prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.« Narejena je bila strokovna ocena elektromagnetnega sevanja za obravnavano območje od strani Elektroinštituta Milan Vidmar. Ugotovljeno je, da je gradnja predvidenih objektov sprejemljiva, ker naravno in življensko okolje ni prekomerno obremenjeno z EMS zaradi predvidenega DV 2x400 kV Beričevo–Krško in obstoječega DV 2x110 kV Krško–Hudo.
(4) Koridor daljnovoda 2 x 110 kV Krško–Hudo.
Gradnja stavb in gradbeno inženirskih objektov v koridorju navedenega daljnovoda ni načrtovana.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
32. člen
(Obramba in zaščita)
Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje;
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za 8. stopnjo MCS potresne lestvice;
– možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo;
– ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US, 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in celotno Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
33. člen
(Varstvo pred požarom)
V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 3/07) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
34. člen
(etapnost gradnje)
Poseganje v prostor na območju obrtne cone je vezano na izgradnjo prometne in komunalno energetske infrastrukture, v skladu s sprejetim programom opremljanja zemljišč za gradnjo. Dovoljena je fazna gradnja stavb in gradbeno inženirskih objektov. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
35. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka, zahteve podane v smernicah prostorskih načrtovalcev ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu OPPN-ju.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
36. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) OPPN v pisnem in kartografskem delu prikazuje okvirne tlorisne in višinske gabarite, vključno z infrastrukturnimi ureditvami.
(2) Kot odstopanja so dovoljene:
– spremembe dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov do največjega prikazanega in opisanega možnega obsega oziroma višine, kot je opredeljeno v 7. členu tega odloka,
– na podlagi ustrezne projektno–tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju (tudi na omrežju internih cest v območju OPPN), če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev),
– parcele za gradnjo se na območju trgovskega kompleksa lahko združujejo pod pogojem, da se ohranjajo načrtovani cestni priključki, meje maksimalne zazidljivosti ter velikost in zasaditev zelenih površin ob obrobnih cestah.
(3) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(občinski prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da so spremenjene in dopolnjene sestavine Odloka o zazidalnem načrtu obrtna cona Leskovec (Uradni list SRS, št 22/88 in Uradni list RS, št. 54/95, 59/97 in 71/02 – popravek 125/04, 91/05 in 114/06) v tistem delu, kjer ureditve tega odloka posegajo v njegovo območje.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka se šteje, da so spremenjene in dopolnjene sestavine Odloka o zazidalnem načrtu Industrijska cona Žadovinek (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/85 in Uradni list RS, št. 4/97, 73/00, 38/06, 70/07 in 24/08) v tistem delu, kjer infrastrukturne ureditve tega odloka posegajo v njegovo območje pod pogojem, da vsebinsko ne spreminjajo načrtovanih ureditev.
38. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
39. člen
(vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Krško ter Krajevni skupnosti Leskovec pri Krškem.
40. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-20/2006 O502
Krško, dne 9. marca 2009
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l.r.